Književnost. Knjižnica za mladino. (Ustanovila .Zaveza slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček; cena snopiču 20 kr., naročnikom za 12 snopičev 1 gld. 80 kr.) Hvalevreden nalog dala si je .Zaveza" hoteč izdavati ,,Knjižnico za mladino". Nihče ne bode trdil, da imamo Slovenci že dovolj mladini primernih knjig, nasprotno — vsakdo mora priznati, da jih nam nedostaje. Slovensko učiteljstvo je zatorej z veseljem pozdravilo ukrep ^Zaveze", da hoče ona našo književnost pomnoževati z izdavanjem mladinskih spisov. Dvanajst snopičev namerava vsako leto poslati rned slovensko mladež; v koliko iztisih — to je seveda odvisno od naročnikov, pa tudi — od kakovosti knjig. Začetek tega podjetja je storjen. Prvi snopič je zagledal beli dan in o njem hočem tu nekoliko spregovoriti. Prvi snopič obsega dvoje povestij: ^Dva brata" in pa ^Milosrčna Zorana". Prvo je prevel iz laščine Dušan Mladinski, drugo pa iz nemščine Janko Leban. Vsebina prve je v kratkem ta: Skalar, imovit trgovec v mestu G. je imel dva sina. Janez — starejši je bil malopridnež; Jožef — brat njegov — pa je bil priden. Vsi poskusi starišev, da bi Janeza poboljšali, bili so zaman. Deček je postajal čim dalje hudobnejši. Uhajal je od doma, hoteč si med svetom poiskati sreče. Prvikrat so ga stariši dobili kmalo nazaj, drugokrat ga je rešil brat Jožef iz vode, v katero je padel pri svojem begu. Tretjikrat pa se rau beg posreči v družbi nekega malopridneža. Doma je pustil pismo, v katerem naznanja starišem, da hoče v Ameriko. No, tako daleč nista prišla. Zmanjkalo jima je denarja. Janez je obžaloval svoj korak, a upal se ni domii; bil je poPolnoma v pesteh svojega driiga. Hudobnež ga je vedel pa tudi dobro vporabljati. Kot glumač je hodil po svetu, Janeza pa je napravil v ^pajaca* ter vadil .vratolomne skoke delati", po vrvi hoditi i. t. d. Pri tem uku je dobil marsikatero ^batino", za hrano pa le kruha in vode. Več let je preživel na ta način. Slednjič ga pregovori mlad pomorščak da se poda proti domu z ladijo, na kateri je taisti služboval. Toda vihar zanese ladijo do Bmarokanskih bregov", kjer jo napadejo raorski roparji. Mnogo mornarjev je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Mrtve, smrtno ranjene in starce so pustili roparji na ladiji, katero so potem potopili, mlajše in trdnejše — med njimi tudi Janeza — so pa z drugim blagom vred spravili na svojo ladijo. Kmalo na to pa vrže vihar tudi to ladijo na skalo, ob kateri se razbije. Vsi potonijo samo Janez se reši na peščen breg, kjer ga čez pet dni najde njega brat Jožef. Izkušen in poboljšan se vrne k svojim starišem. Kakor je iz teh kratkih podatkov razvidno, je povest zanimiva in otroci jo bodo gotovo radi čitali. Druga povest ^Milosrčna Zorana" je dokaj krajša pa tudi manj zanimiva. Rakitniški grajščak vzel je siroto Zorano za svojo, ko mu je smrt vzela ženo in dva sinka. Nekega dne stopi Zorana v ,,konjušnico" (konjak). Tu hoče pogladiti konja, ta pa jo udari, da se nezavestna zgrudi na tla. Razjarjeni grajščak zapodi vsled tega hlapca Miho z ženo vred iz službe, da si je bil nedolžen. Ko Zorana okreva, prosi grajščaka, da bi Miho vzel zopet v službo, a ta noče o tem nič slišati; pač pa mu pošlje skrivaj nekaj denarja z zagotovilom, da mu bode toliko dajal vsak mesec. Zorana ni o tem ničesar vedela. Bolelo jo je, da živi Miha v pomanjkanji radi nje. Spomni se, da ima isti sina-uradnika v mestu, kateri se pa za svoje stariše prav nič ni brigal. Temu piše, ter ga opominja otroških dolžnosti do starišev. To ga gane, poda se k Mihi. Ta spozna pisavo Zorino, ter hiti s sinom k Zorani zahvalit se jej na tej rnilosrčnosti. Zoranino postopanje je tudi grajščaka toliko omehčalo, da je vzel Miho in njega ženo zopet v službo. Kar se torej vsebine tiče, sta obe povesti primerni pa tudi poučni mladini. V tej zadevi je Bocenjevalni odbor" pravo pogodil; nikakor pa ni spolnil svoje dolžnosti glede jezika. Odkritosrčno povemo, da smo v tej zadevi pričakovali mnogo mnogo več, kakor srno našli. Ker je izdavanje BKnjižnice za mladino" saj posredno podjetje 1)Zavezino<t, srne pač vsak učitelj zahtevati, da so spisi, kateri se pošiljajo pod njenim imenom med svet — popolni!! A temu ni tako! Jezik ,,Dušana Mladinskega" je dokaj neokreten, na mnogih mestih slovniško napačen, stilizacija slaba posebno v prvi povesti. V dokaz tem trditvam naj navedem naslednje: G. Dušan Mladinski piše dosledno Bljubezniv — ljubeznivo — ljubeznivost", da si je vsakemu učencu četrtega razreda znano, kako se imata končnici Bnjiv11 in nljiv" pisati. Zdavnej je tudi že dognano, da je edino le prav Bpouk" in Bpoučen" vendar pa piše on ^poduk" (str. 4) in ^podučen" (str. 8). Samovoljno uriva samoglasnike v besede, v kterih ne smejo biti. On piše: vedno se je držal kiselo1" ^giberaltarsko" ^čemeren11! Izpušča pa drugod sa- moglasnike, kjer bi jih ne smel n. pr. ^možiclja, ladje, vrvco* (mesto: možicelja, ladije, vrvico). Slovnično napačno je nadalje: BGospa Skalarjeva je po izginolnem sinu" . . . ravno tako tudi . . . Bhišo očetno" (str. 33 in 46). Germanizem je: . . . Bmaša je pri koncu" (die Messe ist zu Endej. Tudi ne vem, zakaj piše na str. 19 Bda je moral ostati bolni mu brat Janez doma" . . . ., na strani 20 ... ,pa tudi brat mu Jožef ne bil bi trpel, da bi se kdo šalil, z bratom mu Janezoin!11, na str. 25. ^Zakaj (mesto kajti) oproščeni deček objame dobrega si brata" .... Stran 35. Le ljubeznivost (!) dobrih mu starišev .... On piše nVzrok" mesto uzrok, vspeh mesto ^uspeh" i. t. d. O slabi stilizaciji naj pričajo naslednji stavki: Na strani 18: BVedeti morate, da jesti preveč slaščic, ni dobro, če so tudi dobre in sveže". Na str. 25. Ko so drugi otroci odhajali, Jožef ni ostal . . . Na str. 27. Janezu pa so bili vsi ti lepi opomini Bskoz eno uho notri, skoz drugo ven*. Na strani 33. BToda strah, ki je dečka imel, je bil tolik, da dalje časa ni mogel priti k zavesti" (Kdo — strah?) Na strani 41. flOn da bi se udal strogemu delu v taki šoli?tt Stran 48. BKakor se je dalo sklepati iz vsega, zvit tat, ki je vedel za vse slabosti Janezove, uporabil je lepo priliko, ter iz dečka izvlekel (!) vse, kar niu ie bilo potrebno znati, da je tatvino lahko izvršil". Str. 57. Janezu, to videčemu, šumela (!) je mrzla (!) groza po kosteh i. t. d. Izraz ,služinčad" se rabi le v poniževalnern, zaničevalnem pomenu, kar pa v tej knjigi ni na mestu. Okoren je tudi izraz ^malodoberni", ^malodobernega11, ^malodobernemu' in ,malodoberniktf mesto malopriden in malopridnež. BRavno tako tudi ,brodolom" (= Schiffbruch) in nbrodoloinne ladje" (!). To so nekatere napake; a poleg teh je še mnogo druzih. Gospoda! — tako se ne piše! Mi potrebujemo knjig za mladino, a potrebujemo dobrih ne slabih! Proti izdavanji takih knjig pod imenom ^Zaveze" moramo protestovati, kajti knjigo bi imel pregledati ocenjevalni odbor! Kaj naj si misli svet o njein, ako se izda pod njegovim nadzorstvom tako pomanjkljiva knjiga! V odboru so učitelji in ne bodemo se smeli čuditi, ako se bode nam predbacivalo, da nismo zrnožni slovenščine! Tu se gre za našo stanovsko čast, zato pričakujemo, da bode drugi snopič te knjižice boljši od prvega. Pripoznamo pa, da je podjetje potrebno vsestranske podpore. S temi vrsticami nismo nikakor hoteli stvari škodovati — pač pa koristiti. Sami s seboj moramo biti strogi, sicer bodo drugi z nami! Prepričani smo, da bode od slej naprej BKnjižnica" zadostila vsem zahtevam! Torej sezite urno po njej in širite jo med slovensko mladino! _.