V DANASNJI 5TEVILKI OBJAVLJAMO: PrTmorskl študelskf fesffva! - Zakon o štlpeiidljafi - Medfakultetna koferenca filozofov - Podllstek - Studetnje-dsfavci v Itaiiji - Mednarodna liga prljateljstvo - Poročilo s celjskega gledališkega festivala - študentje na zelenih travnikih - 0 vprašanju športnih igrišč - Lepo vedenje... - Gradnja študentskega naselja - Glose LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE ST. 10 LJUBLJANA, 31. MAJA 1955 LETO. V. V podporo bc-ograjskim kolegom Beograjski kolegi so te dni začeli javno diskusijo o sta-tusu študentov, kot ga predvi-deva načrt njihovega republi-škega zakona o univerzah. Člen 135. tega zakona namreč določa, da status študenta pre-neha med drugim s prestan-kom vpisovanja semestrov, kar praktično pomeni, d-a prenehai biti študent — s tem seveda zgubiš tudi vse študentske pravice kakor hitro absolviraš. Ze na prvi pogled vidimo brez-smisefriost ia neživljeniskost take zakonske določbe. ki so jo sprejeli v predlog 'zakona kljub temu, da je o njej ob-širno razpravljala druga med-univerzitetna konferenca v Zagrebu in zadnji plenum Centralnega odbora ZŠJ. Tisti, ki so ta predlog izdelali, so prav gotovo imeli pred seboj le pojem »večnega študenta« •— sicer negativen pojav, ki pa ga nikakor ni mogoče re-šiti z enostavnim papirnatim aktom. Brez dvoma se mora tudi naša organizacija boriti proti nenormalmmu podaljše-vanju študija, toda sredstva 2a tako borbo moramo iskati v realnem življenju. In eno izmed najbolj realnih sred-stev? Uredimo že enkrat študij no naših jakultetah, moderni-zirajmo pouk in vskladimo naše učne načrte z realnimt potrebami prakse ter povpreč-no zmogljivostio študentovega duha, ki ni vedno nadpovpreč-no genialen! vsem kot garancijo, da se do- zaruzitve taKultet raoramo za- enote znaustvenega dela. Ijiti družba in proti kateremn Ali so morda tvorci zakon- do dejansko, brez predsodkov menjati z drugo, ki je nujna Ce bi tretirali problera vi- smo študentje in praksa že skega predloga pomislili, da obravnavali ysi oni ukrepi, ki ln upravičena — analiza ka- sokosolskega študija odgovor- neštetokrat nastopili. Delo univerzitetnih Organi družbenega upravljanja na univerz! razpravljajo o per-sonainih in finančnih stvareh. — Osnovno vprašanje: KAKŠNEGA STROKOVNJAKA 2ELI IN RABI NAŠA DRUŽBA, pa zapostavljajo. — Kdaj bodo organi družbenega upravljanja analizirali posamezne katedre in končno uredili važna vprašanja: dolžina študija i. dr. Zadnji plenum Centralnega ustanov in študentov najdejo lekcijo znanstvenega kadra, lahko resnično predstavljal0 oreanov odbora se nase a ZŠJ je ugotovil, da so odgovor na vsa ta vprašanja. ki je na inalil še organizacije v veliki Z vsem teiu je povezan tudi radi neosnovanega porasta nih statutov. malih fakultetah za- osnovo za izdelavo fakultet- meri pasivizirale glede reše- akt Izvršnega sveta LRS o nujno povzročil upadanje rav- Brez analize kateder brez vanja šolskih probiemov, za- združitvi posameznih fakul- ni. Vprašanje razvoja posa- določitve tipa strokovnjaka, našajoč se na organe družbe- tet, To je specifično za Ljub- meznih oddelkov sedanjih fa- ki naj ga da univerza pa jc nega upravljanja. »Takšno ljano in predstavlja danes žal kultet zopet v fakuliete, je vsako delo s fakultetnim sta- pojmovanje bi nas lahko pri- pri večini profesorjev in delu stvar določenega procesa, ko tutom polovičarsko in nevzdrž- vedio na napačno pot, povzro- študentov osnovni problem. bodo dani vsi pogoji, da se no# Kajti v tein primeru bi čilo bi lahko nezaželjene po- Glede na to, da zdnižitev ni ohrani dosežena znanstvena |j0' ie za dokai enostavno uza- sledice. Organe družbenega definitivna, se zavlačuje delq raven in upraviči sainostoj- konitev sedanjega stanja, s upravljanja smatramo pred- okoli statutov. Parolo okoli nost te fakultete, kot osnovne katerim pa se ne more zadovo- vsem kot garancijo, da se bo- združitve fakultet raoramo za- enote znaustvenega dela. Ijit džb i ti kt do dejansko brez predsodkov menjati z drugo ki je nujna Ce bi tretirali proble vpisovanje semestrov lahko jstreme za izboljša^Je pouka teder, Ne začnimo diskusije ni činitelji na univerzi bolj preneha tudi zaradi česa dru- [in za povezovauje s sociali- pri dimniku zgradbe, pač pa odločno in.če bi rtaša organi- T predvidene in nepredvidene šijo, je v veliki meri odvisen ju, da kaže, kakšne so potre- tramo, da združitev fakultet težave študentskega življznja način in čas, v katerem bodo be prakse. Stališče Izvršnega ni osnovni problem univerzi-.\~s*i +,,rii iuiAont no nimieit. rešeni«. (Ivn Bofanič) sveta je v večini Drimerov v tetneea živlienia fpr H» tp kajti tudi študent je človek z nepreglednim, registrom živ~ Ijenjskih težav — so iahko vzroki prekinitve §tud;jo za daljšo ali krajšo dobo. Ce pa študent ne more vpisati seme-stra zaradi zaostalih,' izpitov, Osnovna družbenega uprav je trenutno kultetnih statutov in s sveta je v večini primerov v tetnega življenja, ter da je organov ^anJem obdobju in tudi za usmerjanje vseh diskusij na in ^H^.J0 b°d°čnost v skladu 9 to področje motda celo na- da se zagoto^i kvaJi- merno zavlačevanje rešitve narrtov in i>ro- V dJsedSjSi naSS, L k Cetrti osnutek zakona o Šii- - . _. - --------- pendijah je izdelan. Ta naj bi teten dvig znanstvenega delaN dejansko perečih vprašanj. končno rešil vrsto pomanjklji-"gotovitev Končno pa, če so nekateri vosti v sedanjem načinu štipen- Kmoiu bn prišel čas, ko bomo spet ^«. . ....M«. — Planinsko društvo Univerze se pridno pripravlja na poletno sezono Zakon o štipendijah Gre pridejo vsa ta sredstva t roke najpotrebnejšim, ki to za-služijo ne samo po socialnem kriteriju, temveč tudi s svojim zakona, da je trdno uverjeni v nepravilnost diranja in stimuliranja študija. uspehom pri študiju. ali je pametno, da rriu s tem *dela smatramo, da so se poka-vzamemo tudi pravico do po- |zaie uekatere bistvene po- °r --- :•-• ---zaostalih izpitov? Al^-----sui«..-.« majhne fakultete mu s tem praktično ne onc-mogočimo vsakega nadaljnjega študija? Mislimo, da bi v za-konskem predlogu morali lo-čiti, če že ne drugega, vsaj pravico študenta do polaganja izpitov (če rau že konec koncev odvzamemo vse ostale pravice). To sledi tudi iz povsem logič-nega gledanja na študij, saj je seveda nemogoče enostavno anuliraM vse pravice, ki so študentu bile žc priznane 2 testiranimi semcstri, opravlje-nimi vajami itd. Kako pa naj bi šttidentje polagali izpitc, bi se morato regulirati s samimi statuti fakultet. Po predlogu Centralnega od-bora bi naj status študintov trajal eno leto po absolutoriju. Mi pa mislimo, da je tudi ta rok zaenkrat prekratek, saj imamo lepe primere za, to na mkaterih naših fakultetah, ki jih tukaj ne želimo naštevati. Ko pa bodo študijski pogoji po jakultetah tako urejeni, da jih bomo lahko imenovali normal-ne, bo ta rok povsem zadosto-val, da študent lahko v redu diplomira. Diskusija okrog tega vpraša-nja pri nas zaenkrat še ni aktualna, bo pa s sprejetjem osnutka našega republiškega zakona o univerzah prav go-lovo postala. Prav zato pa smo zapisali teh nekaj misli — tako v podporo beograjskim kole-gom kot v premislek tistim, ki bodo naš osnutek izdelali. sedanjem načinu dela organov družbenega upravljanja, ki je vsebovalo v glavnem le finan-čna in personalna vprašanja. Do neke mere je to nujnost, kcr so to povi organi, ki se šele seznanjajo z univerzitet-no problemattko. Vendar pa bi morali obravnavati vsaj osnovna vprašanja — dolžino študija, režima ter analize po-sameznih kateder. Organi družbenega upravljanja so za-vpraša- na kazovanje možno edinole z objektiven analizo posameznih kateder s» padec znanstvencga m sorodnih grup. diPa tudl ka!lra .na v vsaHem PFImeru Dosedanji način podeljevanja štipendij ima več slabosti in tu-di negativnih posledic, ki so jih Torej gre te povzročile. Predvsem pa je konkrel- premalo družbcnc kontrole nad velja skoraj za vse univerze njej. V okviru močnejših fa- no delo, ki naj požene stvar sredstvi, ki jih skupnost daje v Jugoslaviji, se odraza v do- kuliet je več možnosti za se- iz mrtve točke naprej in ki bo za študente. Ne moremo re6i, da Topel sprejem ospvow Festival primorskih študentov je trajal 9 dni— Bilo je 42 prireditev, zahteva rešitve - ka- pri katerih je sode lovalo 130 študentov in obiskalo 12.000 liudi Niti podjetja, niti komune ni-so imele pravega kriterija pri podeljevanju štipendij. Kontro-la študijskih uspehov ni bila redna, ali pa je sploh ni bilo. Posebno, ker se je največ štipendij, posebno podjetij, da-jalo na podlagi osebnih dogo-vorov, ne pa na konkursu. Po-sledica je bila manjša izbira in slabša kvaliteta. Stevilne štipendije so se da-jale brez kakšnih formalnih pogojev in pogodb, kar je ro-dilo neodgovorno enostranskjo ukinjanje ali neizpolnjevanje obveznosti. Nekateri so preje-mali celo dvoje štipendij ali pa otroški dodatek in štipendijo. Višina štipendije dosedaj ni bila niti približno določena. Ta-ko so nekatera podjetja daja-la štipendije višje od osnovne plače kategorije, ki jo bo šti- grup, njim niso potrebne, kšnega strokovnjaka želi na- ša družba? Meduniverzitetna Prvi festival primoTskih štu- na festivalu nastopllo samo šest di) in v Kanalu, kjer so navzoči P gj, j b konferenca v Zagrebu tega ni dentov predstavlja veliko mani- gkupin: pevski zbor KPS igral- stali oelo izven dvorane zaradi Pendis-t imel ob nastopu službe. rešila. Specklist ali splošni festadjo študirajoče primorske ska družina KPS, igralska dru- pomanjkanja prostora in je zbor Podjetia in komune se tudi strokovnjak? Tu je po našem mladine med svojim ljudstvom. žlna postojnskega akademskega dvakrat nastopil (nad 500 Iju- sedaj ne zanimajo dovolj da bi mnenju začetek vsega in na to To je bil tudi glavni voddč, ki kluba, igralska družina tržaške- di). Skupina, ki je izvajala Bo- gtipendirala študente ' tistih vprašanje mora dati odgovor nas je spremJjal, ko sm0 kovali Ra nlcademskega klufoa, literar- (Nadaljevanje na 2. strani) praksa, oziroma družba, torej načrbe za tako otaširno kultur- organi družbeuega upravlja- no manifestacijo, kakor je bil nja. 3. člen Splošnega zakona Prvi festival primoirskih študen- o univerzah daje splošno sli- tov. Ni čudno torej, zakaj so ko » vzgoji visoko kvalificira- nas Primorci navdušeno spre- nih kadrov. Že VI. kongres jeii. Ni bilo kraja, v katerem ZKJ in diskusija o sprejemu ne bi doživeli prisrčnih spre- univerzitetnega zakona v jeinov. Marsikje so nam ponu- Ljudski skupščini, sta poka- dili brezplačno oskirbo in nese«. la d tanje na unWerzah ^ Lj p, p dili brezplačno oskirbo in nese«. zala, da stanje na unWerzah ^^0 priskogin na pomoč. Ra- glede tega vprašanja ni zado- lumevanje, na katerega sm0 na- voljivo. Nekateri sicer trde, fetell pri posameznikih in dru-d konsk dolcilo zadostu j da zakonsko zadostu- 6tvih> a ao o 6tvih> je tudi dokaz> kako mno_ je. To ni res. Gre za konkret- g0 smo jlm pomenili ^ niko. ne stvan posamezne predme- der nlsmo odžU praznih rok te, ali skupine predmetov - ^ smo bm dekžni § torej za ucn, program m na- cvetja ,n d ih kl p^ žrt cesar pa s splosnimi dolo- J go vsak?m predmetu. Orgaii ™ nism<> Pričakovali tako to- upravljanja so Pl>h sprejemov, tako tudi oni Na 3. strani objavljamo poročilo našega poseb-nega dopisnika s celj-skega gledališkega fe-stivala vrgle v spontane manifestacije povezanosti prirnorskega ljud-stva » svojimi študenti. Organizacija festivala je zah-tevala temeljitih priprav. Ures-ničiti to zamisel, je poinenilo Teden larmacevtov in medicincev Studenti farmacije in medi- družbenega - - ,, . .*,,,,. dne v Beogradu so, kakor že dolžni, da skupaj s fakultet- niso pnčakovaU tako kvalitet-več let, tudi letos priredili nimi npravami in ob sodelo- nih predstav. Razumljivo je po-vsak svoj teden, kjer so po- vanju strokovnih društev, texn, da so se prireditve spre-kazali uspehe svojega dela in ^^^ prlredili več lculturnih in ¦ športnih prireditev. Farmacevti so imeli svoj teden od 4 do 10 aprila. Na raz,stavi induistri.iske proiz-vodnje zdravil in umetniških fotografij iz življenja in dela študentov so prikazali najraz-ličnejše vzorce zdravil in zelo uspele fotografije iz znanstve-nega in družabnega življenia študentov. Poleg tega so obi-skali tudi tovarno Zorka v Šabcu, s kalegi iz Zagreba pa so imeli več športnih tekmo vanj. Tudi program tedna medi-cincev je bil zelo pester. Raiz-stava združenja medicincev, strokovna predavanja, literar-ni večer literarnega kluba Primorski študentje so v Solkanu položili venec na grob padlih borcev kftt n.pr. akademij ali umet-nostne zgodovine in podobno. Večji del te anarhičnosti ve-lja predvsem za ostale univer-zitetne centre, vendar tudi pri nas ni vse v najlepšem redu. Novi zakon o štipendijah predvideva ukinitev otroških doklad za vse študente fakultet, umetniških akademij in visokih šol. Sredstva, namenjena za. otroške doklade študentov fa-kultet, se prenesejo v fond aa štipendiranje. To je osnovna rešitev, s ka« tero naj bi se dokončno stimu-liral visokošolski študij ter pra-vilno razporejanje drnžbenih sredstev, namenjenih za mate-rialne ftptrebe študentov. Osnovne dol&čbe tega zakonaj Štipendijo lahko prejemajo osebe, katerih skupni dohodki gospodinjstva ne presegajo 10.000 dinarjev na osebo. Višina štipendije za redni študij na fa-kulteti ali umetniški akademiji je do 6.000 dinarjev mesečno. Z republiškimi predpisi se lahko za poedine stroke študija ali vrste šole odredi tudi manjša štipendija. Ena oseba lahko, po pravilu, prejema samo eno štipendijo Ce prejema dve ali več, ne sme biti skAipna vsota večja od predpisane višine. Poleg tega je potrebna za prejemanje vseh štipendij privolitev glavnega dajalca štipendije. Štipendije dajejo republiški Izvršni sveti, ljudski odbori okrajev (tnest, mestnih občln s posebnimi pravicami) iz svojih fondov za štipendije. Lahko tu-di gospodarske organizacijc, njihova strokovna združenja (komore in sl.) ter zadruge iii zadružne organizacije. STIPENDIJE SE PODELJUJE- JO SAMO NA PODLAGI KON- KURSA Dajalec štipendije in štipen-dist morata napraviti pogodbo o štipendiji, ki mora vsebovati določbe o višini, načinu izpla-čevanja in trajanju štipendije, o vrsti šole; o obvezi študenta, da redno obiskuje predavanja, vaje in seminarje ter pravoča-sno polaga kolokvije in izpite. V pogodbi je lahko tudl dolo-čeno, da štipendist po končanera študiju ostane določen čas v službi dajalca štipendije. Medicinac, strelsfco prvenstvo, nogometna tekma, šahovski turnir in velika zdravstvena akcija v medicinskem naselju Jabučje. Obe prireditvi štu-dentov sta vsestransko uspeli. V PRIČAKOVANJU Na filozofski fakulteti v Beogradu so v teku zadnje priprave za nov statut. Pri se-stavljanju so naleteli na več tezav in obstaja več mnen,i med kateriml vsako zavzema evoje stališČe. Danes je v ve-ljarvi sistem dveh vzporednih predmetov, medtem ko se ne-kateri zavzemajo za sistem en«ga samega predmeta. za primorske študente: odpove- no-g!asbena skupina in grupa datl se mar&ikaterim zabavam it,ur]ientov-športaikov. in žrtvovati svoj prosti čas, ki Slovean otvoritev I.festivala nam je že tako skopo odmerjen. priu,orskih študentov je bila v Vendar se je vsakdo zavedal SeJanl „ maja 1955 ob 1030 odgovorne naloge, ki mu jo je postavil klub. Naš delo pa bi Načelno vprašanje Ob najnovejšem sklepn Cen- bilo zaman, če nam ne bi prl- pozdravnih nagOvorih poLitičnlh »kočile na pomoč pohtične or- predstavnikov, je nastopil pevski ustanove in podjet- zbor Klubft primOirskih študen- je tov, ki je izvajai svoj koncert. Sodelovala je tudd godba na pl-hala. Nad 300 ljudi je na trgu pozdravilo primorske študente. Iz Sežane so se skupine razšle ja. Za enotedensko gostovanje 130 itudentov je bilo potrebnih precej materialnih sredstev. Za tc> »o pokazali največje razu- mcvanje vsi primorski OLO, ki ¦o odstopili študentom precejš- po vsej primorski zemljL njf» vsot/O denarja za organiza- cljo festivala. Tudi Izseljeniška Ko ž& govorimo o velikem tnatica, Zveza sindikatov Slove- "speliu I. festivala primorskih nj« In Zvez.a Svobod Slovenije Studentov, prikažimo t0 tudi v Stevilka>h: Pevski zbor Kluba primorskih študentov je imel največ obiskovalcev. Tisti, ki so ga poslušali, pravijo, da spa- »f> dobro ocenili pomen festi-vala in priskočili na pornoč. Zal »» nas pa nekateri izigravall, Ito so samo obljuibljali in nas nuposled razočarali. Prepričani smo, da boino v bodoče tudi pri ».:ikll» naleteli na večje razu-mevanje. Nh I. Jože Javoršek da med najboljše pevske zbore v Sloveniji. Največji obiski na-stopov pevskega zbora so bili v Sežanl (300 ljudi), Ilirski Bi- festivalu primorskih strici (nad 300), v Cerknem bi moralo sodelovnti (nad 200 Ijudi; Oerkljani so že- onem skupin, a ker italijanske leli, naj bi nastopilj še prihod- oblnsti niso izdale potrebnib do- nji dan), v Tolminu, kjer je voJJenj zaraejskim klubom, je imel dva nastopa (nad 400 Iju- Ze v prejšnji številki Tribune smo seznanili naše bralce, da so na zadnji seji Centralnega športnega odbora v Beogradu sklenili, da bodo odslej nastopa-li na študentskih prvenstvih sami tisti igralci, ki niso regi-strirani pri kakršni koli športni zvezi. Ob tem se je pojavilo mnogo vprašanj, verjetno tudi nekaj takih, ki jih na CO niso niti predvideli. Ta odločitev je brez dvoma ena najbolj pomembnih v zad-njem času, saj bo, če bo obve-ljala, sko-raj v celoti izpremeni-la športno življenje na univer-zi. Vsi tisti, ki so doslej na-stopali na študentskih prven-stvih, bodo sedaj lahko tekmo-vali samo v prvenstvenih tek-movanjih, ki jih prireja Zveza športov, medtem ko ne bodo imeli pravice nastopati na do-mačih — to je študentskih tek-movanjih. Ali je ta odločitev pravilna ali ne — na to je tež- ko odgovorlti. Kaj je pozitivnega pri tej odločitvi? Predvsem to, da bo-do morale študentske športne organizacije odslej mnogo bolj sknbeti za masovni šport, če bodo hotele doseči uspeh na meduniverzitetnih tekmovanjih. To je seveda tudi cil.i in namen tega sklepa. Moramo namreč priznati, da v vseh naših šport-nih organizacijah premalo gle-damo na tiste športnike, ki bi radi igrali odbojko, košarko, nogomet ali kaj drugega za raz-vedrilo, za zabavo. Moramo tudi vedeti, da smo obljubili (kon-kretno mi pri Olympii) študen-tom medfakultetna tekmovanja v obliki lig. To naj bi bila tek- prejšnjem prvenstvu igrali vsi aktivni nogometaši — od To-plaka do Belcerja. To brez dvo-ma ni naš cilj. Prav zaradi te-ga bi morali uvesti medfakul-tetna prvenstva za tiste šport-nike, ki aktivno ne sodelujejo v kakih športnih klubih. Ta tekmovanja bi morala biti stalna, ker bi s provizoričnimi turnir-ji takim »nestalnim« športnikom samo škodovali. Ce pregleda-mo vse te lastnosti sklepa CO, bomo pritrdili, da je pameten in umesten. (Nadaljevanje na 3. strani) Konec prihodnjega raeseca bo v Dubrovniku svetovni movanja, ki bi bila dostopna kongres ITI. mednarodne gle-najširšemu krogu študentov. dališke organizacife v okviru Doslej te naše obljube še nismo UNESCO. Kongrosa se bo udeležilo okrog 150 gledaliških delavcev z vseh delov sve^ta. Jugoslovansko dramatiko bo izpolnili, priželi so le nogome-taši, vendar še ne moremo reei, a!i so uspeli v tem, da tekmu-jejo na tem prvenstvu tudi ta- na festivalu zastopala tudi ki, ki ne igrajo nogometa v ljubljanska Drama s Krleže-drugih klubih. Kot vemo, so na vo dramo >V agoniji<. na PRIMORSKEM Znanastveniki ali Na pobudo ZŠJ zagrebške uni-verze je bila od 25.—27. aprila v Zagrebu medfakultetna kon-ferenca predstavnikov ZSJ fi-Jozofskih fakultet Zagreba, Beo-grada, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja in Novega Sada. Cilj konference je bil, da se uredi medsebojni odnos in delo orga-nizacij ZS filozofskih fakultet FLRJ. Pri vprašanjih ideološko poli-tičnega dela, fizkulture, kultur-ne dejavnosti, ni prišlo do ka-kih večjih problemov, ker se družbeno politična dejavnost študentov več ali manj razvija v istem okviru in po istih na-čeiih, ki odgovarjajo statutu Z3J. Večje razlike in problemi so $e pojavili pri. razpravljanju o družbenem upravljanju, vzgoji študentov, režimu štud-ija in uč-nih programih. Fakultete se vse premalo zanimajo, da bi vzgo-jile študente v duhu socializma. Fo programu fakultet imajo Ljubljana je poina kulturnih spomenikov, katerih sploh ne opazimo in jih pravzaprav naj-demo preko arhivov, ali pa nam jih pokažejo tujci. Na sliki vi-dimo zanimiv katnen iz 14. sto-letja, ki stoji v stari Ljubljani in na katerem je napis v stari nemščini: Bodi pravičen in se nikogar ne boj! Baje je nekoč tu stala tržna tehtnica in so ob tem kainnu strogo kaznovali ti-ste, ki so hoteli goljufati. pedagogi Študenti večje možnosti, da po-stanejo znanstveni delavci, kot pa pedagogi, ki bodo vzgajali našo mladino. Delegati so za-htevali, da se da večji poudarek na vzgoio bodočih socialističnih pedagogov. Tudi prevelik obseg snovi, posebno pri sistemu A in B predmeta, je velika ovira za diplomiranje v 4 letih in se ta-ko študij podaljša na 5 in 6 let. Nekateri predmeti imajo zelo pomanjkljive in nejasne pro-grame, zato so na konferenci zahtevali, da se pri izdelavi sta-tutov Izdelajo s pomočjo štu-dentov in ljudi iz prakse po-drobni učni programi. Zaradi neenakega gledanja na naloge filozofske fakultete je tudi ve-lika razlika v sfstemu žtudija posameznih fakultet, kar ustvar-ja težave pri prestopu z ene na drugo fakulteto. Potrebno je, da se uprave in sveti fakultet med seboj posvetujejo in dolo-čijo, ali naj fakultete vzgajajo predavateljski kader za srednje šole, ali znanstvene delavce. Poseben problem je vloga štu-dentov pri družbenem upravlja-nju univerz, ker fakultete zelo različno tretirajo pravice štu-dentov prl družbenem uprav-ljanju, posebno pri vprašanjih, kl se neposredno nanašajo na študente. Fakultetne uprave mo rajo dati študentom vse mož-nosti, da sodelujejo pri vseh vprašanjih, kjer bi njihovo so-delovanje lahko koristilo. Ze Izgotovljenl statuti neka-terih fakultet uvajajo zopet starp načine omejevanja študi-ja. Tako so v Zagrebu ukinili svobodne roke za absolvente in slušatelje četrtega letnika. Go~ vorijo tudi o tem, da bo študent izgubil pravico do diplomiranja dve leti po absolutoriju. Na konferenci so bili mnenja, da tak način postavlja študenta na nivo srednješolca in ni v skladu z zakonom o univerzah in na-šim sploSnim družbenim razvo-jem. O zaključkih konference so seznanili vse fakultetne uprave in svete. Prav tako so zahtevali, da morajo na vseh medfakul-tetnih konferencah profesorjev sodelovati tudi študentje, ker le tako je možno plodno in res-nično sodelovanje med profe-sorji in študenti. Topel sprejem na Primorskem (Nadaljevanje 8 1. strani) rove »Raztrgance«, pa je imela narl 250 ljudi v Vipa-vi, Bovcu in v Crnem vrhu, v ostalih krajih, kjer je ta skupina go-stovala, pa ni padlo število na-vzoiih pod 200. D:ramska dru-žina Postojnskega akademskega kJuba, ki je igrala komedijo »Clovek, ki je videl smrt«, pa je imela največ obiskovaleev v Senožečah (nad 250), v Sežani (230) in v Renčah (nad 200). Literarno-glasbena skupina je žela mnogo uspeha v SežanJ pred 150 gledalci in v ^Jovi Go-rici ter Idriji. Tudi igralska družina Tržaškega akademskega kluba je doživela veliko ude-ležbo v Stanjelu in na Mostu na Soči. Na festivalu je bii povsod najprisrčneje sprejet in deležen največjega priznanja pevski zbor KPS. Ponekod so morali cclo drugič nastopiti. Na svoji poti so nastopili tudi v bolniš-nit:i TB'C v Senožečah in v Se-žani s celotnim programom, pravtako pa tudi za tabornjke, obveznike predvojaške vzgoje iri za šole. V Cerknem so dobili v poklon sliko partizanske bolnlš-ni.ce »Franja« s posvetilorn. Največ priznanja pa sta pev-slcemu zboru izrekla Tolmin in Karial. Igralsko družino »Raztr-l»;uicev« pa so najleipše sprejel! v Bovcu, kjer so jim podarili iopke nageljnov in jih povabili tia družabni večer. Ni'č manj prisrčno niso bdle sprejete tudi ostale skupine. Pri ljudeh je vzbudila pre-cejšnje zanimanje festivalska brošura, ki jo je izdai in uredil pripravljalni odbor prvega fe-slivala priimorskih študentov. V njej so našli vse sporede in komentarje k posamezjiim izved-barn in s.kupinaan. Tudi življe-nje primorskih študentov je v njej prikazano na lep način. Po celotedenskem gostovanju so se vse sodelujoče skupine zbrale 15. maja v Novi Gorici, kjer se je zaključil I. festival prmorskih študentov. Po šport-nIh prireditvah je bila popoldne komeimoracija pri spomeniku padlih borcev v Solkanu, kjer smo se s pesmijo in vencem otldolifili spominu naših fantov, lcl so prelili svojo kri za svo-bodo. Nato smo vsi skupaj od-šli pred hišo študentke Milojke Slrukljeve, ki je darovala svoje mlado življenje v prepričanju, (ta bo tudd na primorska tla nekoč posijalo sonce svobode. T;im smo naši Milojki zapeli in se poklonili njenemu spominu. Zvečer smo priredili svečano nkademijo, ki ji je prisostvoval fndi rektor Ijubljanske univerze dr. Anton Kuhelj, ki je dal pri-znanje primorskim študentom za storjeno delo in velik uspeh. Po akademiji smo študentje imeli zabavo v hotelu Sabotin. Ponoči pa so posanvezne skupi-ne in posamezniki za^eli odha-jati nazaj v Ljubljano. Vižlntin ŠTUDENTI PD ŠVETtJ Študentje - delavci Za ceno lcakšnih žrtev študirajo študenti \z deiavskih družin Sedanje šiipendije so pravzaprav miloščine in ne podpore INDIJA Nezadovoljivo zdiavsivsno stanje Zdravstveno stanje Gujer-ata se tekom zadnjih 14 let ni bi-stveno izboljšalo. Pri zdravstve-ni preiskavi, pri kateri so pre-gledali 4000 študentov, so ugo-tovili, da je zdravje študentov zelo slabo. Skoraj vsak 4. štu-dent bi moral nositi očala, po-vprečna teža študentov ni za-dostna. V poročilu se predlaga uvedba športnega tekmovanja na univerze, s čimer naj bi se dvi-gnilo zdravstveno stanje študen-tov. Pojav tako irnenovanih štu-dentov-delavcev, to je študen-tov, ki morajo delati, da lahko študirajo, ni danes v zahodnih državah nobena redkost. V Franciji je na primer med štu-denti 34"/», med študentkami pa 25°/» zaposlenih. Tudi v Italiji je ta pojav še prerastel v pro-blem, o katerem študenti pre-cej razpravljajo in vedno bolj glasno zahtevajo njegovo reši-tev. Problem študentov-delavcev lahko uvrstii.iO med vse tiste številne, probleme, ki jih je ro-dilo povojno italijansko življe-nje, kajti pred vojno je bil ta pojav v sedanjem obsegu ne-znan. To nam postane raziun-ljivo, če malo pogledamo gtati- IFL je gibanje mladine in so ga ustanovlli v glavinem za mla-de Ijudi, za sodelovanje med pripadniki različnih narodnosti. To je prostovoljna, nepalitična, nestrankarsfca in netrgov&ka or-ganizacija. Njen namen je pri-jateljsko pov«zaAi pripadnike različnih dežel z uvedbo počit-ništoh centrov, z medsebojnimi obiski, dopisovanjem itd. Njen cilj je podpreti duha prLjatelj-stva in vzajeinne strpnosti med ljudmi na svetu in z&gotoviti stalne pogooe za mirno sodelo-vanje. V avgustu leta 1931 je Noel Ede, lastnik neke vile v Peace-havenu na jugovzhodni obali Anglije prišel na ideao, da bi povabil nekaj tujih mladih lju-di na obisk v prijateljsko ozrač-je, da prežive prijetne počitni-ce. Večja družba se je zbrala 26. septembra 1931. v Brightoiui, ko je bila ustanovljena IFL. Naslednje leto se je ta poskus ponovil v večjem obseigu. IFL je skušala ljudem nuditi za malo deaarja potava>nje v tujino, zve-ze z ljudmi različnih dežel. IFL si je pridobila 14 hiš v An-glijl za počitniške cemtre. (Ce-na je bila 1 funt na teden ea hrano, stanovanje in izlete). Obiskovalci so bili Angleži, Bel-giijci, Francozi, in Nemci. Blli so tako navdušeni nad idejami in metodami IFL, da so po po-vratku domov takoj organizi-rali v svojih krajih enake cen-tre in tako razšlrili IFL po Evropi. Danes ima IFL okrog 150 klu-bov v Evropi in to v Avstriji, Belgi(ji, Britaniji, Danski, Fin-ski, Franciji, Irsiki, Nemčifll, Ni-zozemski, Itali|ji, Norveški, švetdski in Svici. Drugod so še v Avstraliji, Kanadi, Indiji in na Srednlem Vzhod-u. Nove klu-be pa še dalje ustanavljajo, kot na primer na Ceylonu, v Pa-kistanu, Egiptu, Iranu, Zahodni Afriki in v ZDA. Prijateljsitvo gradi v IFL v vsakem kraju klube, ki organi-zirajo predavanja, filmske ia 15. maja je bil v Moskov-skem domu filma prikazaD naš umetniški film >Bura< po motivih Ivaua Vojnoviča dra- Ekvinokcij. Film je bil toplo srejet. defbatne veičere, obiisike v drugih deiželah, teiaje tujih jezikov itd. in pomagajo tnjim obiskoval-cetm, da se počutijo kot doma. Junija 1933 j« prvli zagledal luč sveta v več jezikih meseftnik Friendship News in feibruarja istega leta je bila tudi p-rva in-teirnacionalna konferenca. Leta 1939 je bilo že 52 med-narodniih počitniških ceintrov v dvanaijstih državah. IFL prireja v vsaj 12 nazličnih državah pretproste, a dabre po-čitaiiške centre ali tabore, kger se mladlna spoznava in. se krepi tovarištvo in se vzgaja v razu-mevamju. Vetje eilosik.urzčij e in ogledi zmamenitosti iinajo Iste nanieine in posledice. Marsikje je mogoče stroške za potova-noe in preživinanije znižati 8 prostovoljnimi prispevki, s pro-stovoLjndim delom. Nekateri kl.u-bi izdajajo tro-mesečne progra-me dela svofjega kluba ln počit-niškega centra. Centrala v Lon-donu pa izdaija meseičailik »Friendship News« v nekaj je-zikih. Izbruh vojne Je prekindl po-tovanjja v inozeimiske ceaitre. Clani so se raokropili po edi-nlcah ali pa so bili na vojaSkih delih in to je oneimoigočiio te-denske sestanke. Kontakti z in.Oizemskimi člami pa ni&o bili prelkiinjemi. Našll so se razaii kanall in razne poti za te zveze. Londonski cemteir je leta 1942 najel stavbo in iako odprl prvi stalni center IFL, kjer so lahlko člane spreijell kadarkoli. Po vojn.1 je bila IFL takaj ob-novljjeina in članstvo se je zelo pomnožilo. Spočetka j« bil stik' z drugimi državami mogoč le s korespondenco in ustanovljen je bil dopiisni biro. Sele 1946 le-ta so bili v Angliiji, Holandiiji, Franciji, Švici, Danski in Bel-giji odprti počiitniški centri in omogočena potovanja. SedaJ pa so klubi že v mmogih kraijih Evroipe, zveze so tudi z Avistra-liijo, 6 Kitjaslko, Japonsko, Ame-niiko in Indijo. Ideja IFL cem-trov raste. Prvotna načela pr5-jateljstva ta razu.Tneva.nia so ostala, nijim se je še priklju-čilo načelo pomočl. TJs'tanov-ljene so bile rehabilitacidske službe za otroke okupirane Evrope. Prelko lige podplrajo številne, pomoči potrebne dru-žine. DuSan Novak stične podatke, ki govore o so-cialni strukturi študentov. Le-ta 1931-32 je po statističnih po-datkih večina študentov izha-jala iz tako imenovanih boljših slojev (rentniki, industrijalci itd.), le 3.11'/. študentov je bilo delavskega porekla Od študij-skega leta 1931-32 do 1. 1951-52 se je število študentov v Italiji povečalo za trikrat. To poveča-nje je povzročil večji dotok štu-dentov Iz srednjih in delavskih slojev. Prav to pa je vzrok te-mu pojavu d&lavcev-študentov. Vprašati se namreč moramo, za ceno kakšnih žrtev ti delav-ski starši študirajo svoje otro-ke in kakine žrtve morajo sami otroei doprinesti, če hočejo štu-dirati? Ce vemo, da študent v Italiji, ki šfudira na univerzi, porabi mesečno 6rednjo delav-sko plačo, potem sl že lahko preds'tavljamo. Toda postavija ee vprašanje, ali bo delavec s tako plačo — in tu pride v po-štev tudi več kategorij uradni-kov — aJi bo tak delavec delal cel mesec samo zato, da bo vzdrževal sina na univerzi. V takih razmerah ne preostane premnogim mladim ljudem dru-go, kot da sami mislijo na svo-je vzdržsvanje. Prisiljeni so ta-ko deliti svoj čas na delo dn študij. Torej na dve dejavinosti, ki vsaka zase zaht&zata energi-jo cel&ga človeka. Ti ljudje se po navadi ne čutijo študente, ampak prej delavce. Zanje je univerza Is kraj, kjer se kdaj pa kdaj polaga kakšen izpit in kjef se plačujejo takse. O kakšnem akademsikem življenju pa sploh ni govora. Največ študentov-delevcev Je med študentl prava in ekono-mije. Značilno pa je, da le red-ki opravljajo d*lo, ki bi biilo v kakišni zvezi z njihovirn študi-jem. Najslabša je v tem oziru seveda za tiste, ki delajo v tn-varnah prl strojih in opravlja-ic po osem ur na dan le nekaj rnostavnlh. utrujajočih gibov. Med študeinite-deilaivce more-mo poleg tistih, ki imado kakc-r.o kolikor toliko gtalr.o zapo-slitev, šteti še vse tiste, ki pod Ello razmer opravljajo naciraz-ličnejša priložnostaa deda. Raz-ne inštruikcije so nekaterim le sredstvo, s katarim te meseina v Italiji Turistični del Rima, ki navdušoje toliko tnrlstov v^ota, ki jo pošlje oče, nekako zaokroži, dmgim pa je to edinl vir dohodkov. Večina teh štu-dentov ne abiskuje predavanj, ampak si celo podpise preskrfoi, kakor pač more. Se neikoliko težji je položaj študentov iz provinee, ki zaradi siabih ekonomskih razmer ne ?ivijo v univerzitefnih sredi-Žčih, temveč se tja vozijo mor-da le po enkrat na teden, in to tvdj po 100 km daleč. Najhujše pa pride za vse *e študente takrat, ko ne dokoo-čajo študija v piredpisanih 4 do 5 letlh, kar se dogaja za-radi mnogih objetotivnih težav zelo pogosto in jih zadenejo po-sebne višje tskse. Temu se pri-druži še ponižujoča zavest, da so še toliko let v breme dru-žini. Italijanski študentje zahteva-;o od države pomoč, predvsem pa zahtevajo revizijo sedanje-ga sistema štipendiranja. O se-danjih štipeadijah pravijo, da so le slabo prikrLta miloščina — ali v najboljšem primeru — nagrada. V svojih zahtevah se aklicujejo na pomoč, ki jo do-bivajo štude-ratje v nefcaterih za-hodnih državah: Švediski, Fran-cji, kj«r baje priz.navajo Stni-denta za delavca in smatrajo, da ima njegovo delo, to je jn-telektualno pripravljaitde, tudi ekonomsfeo vrednos-t. Zahtevajo, naj bi banke in druge kreditoe ustanove dovoljevaile šitudentwn brezobrestno posojilo. Medtem p& «1 potrebai štu« dentje pomagajo, kakor pad morejo. Zanimiva je v tej rva-zl neke vrst« samcjpomoč, kl 6o jo organteirali fitudentje v Rimu, ki uspešno deluje ž« kakšni d, da so pripravljeni za 200—250 lir na uro opravljati kakršno-koli delo. Kdor jih potrebuje, naij samo zavrti njihovo teie« fonisko števiLko, pa mu bodo oa uslugo. Danes je ta študentskl »delamo vse« v Rimu že do&aj znan; svoje prirnanje so miu 1» izrekld tudi nekateri uglednl javni delavci Carlo Levi, Igna-zio Silona in drugL Ce pravijo tl rimskl štmdent-je »delamo vse«, potem moramo to Tazumeti dotbeiS&dno: preva-jajo pisima, varujejo otroke, popravljajo Mjučavndce, radio i']i elek/trično napeljavo, pa^i-jo na pse ali pepige, urejujejo kolekcije, razmašajo pak&te, so »leteči tajnikl«, poučujejo itd, Ka^kor vldimo, je to skoraj ;.n-c.klopedična dejavnost. Pa L« vendar kdaj primeri kateremu izmed njih, da se rnora oprijeti dela, ki bi mu še v sanjah a» padlo v glLavo. Tako je na pn« mer naneslo, da Je aeka štu« dentka medidne morala po na« ročilu poiskati naslove vseh egenoij v Italiii, ki 6« ukvar-jajo s pogrebnimi svečanostmi. Nekl študent fanmacije, ki ekr« bi za nefeega pozabljivca, pa ga (Nadaljevanje na 4. stranl) Tudi to je Rim, toda daleft od poslopja Termiml, daleč od Sv. Petra ln Angelskega gradu lažvdj it|v&ta ... opozarjali na propadanje slovenskega go-spodarskega sveta, se ustavljali pri položaju slovenske vasi in »lovenskega delavstva, kritizi-rali državnd proračun... se mudiili ob zasedanju banovdn-•kega sveta ... Težimo za tem, TRIBUNA ti Str. 2 da se končno prebijemo do svo-jj slovenske politike. P&goj javnega dela sta nam kvaliteta in kritičnost.« Ob vsej tej aktivnosti na-prednih študentov, pa tudi gla-silo «1551« ni moglo mimo s!e-reotipoega ugotavljaijija, da ve-čina študentov stoji ob strani, da se dela v glavnem le po strokovnih klubih, kjer gre le za izdajo skript in ekskurzij. Pri tem pripominjamo, da so za ozko strokovnost predvsem grupe tistih, ki so blizu vlada-jočim in tako ne razumejo, da mora biti sLrokovnost več, da je treba s širšim in globljimpo-gledom dvigati življenje od nižjih, prvotnejšlh na višje, po-polnejše stopnje. POSKUS ENOTNEGA NASTO-PANJA PROPADEL Ko je sredi leta 1937, bržčas zaradi pomanjkanja finančnih virov, Mst »1551« prenehal, iz-gubimo poročevalsko vest o de-lovanju naprednih študentov 'z njihovih glasil. Tako smo le enostransko obveščeni o zdru-žitvi akademskih društev * Akademski narodni blok v mar-cu 1939. leta po dogodkih na Ceškem, ko se »v interesu na-rodne solidarnosti slovenska akademska mladina Aleksan-drove univerze odreka vsem medsebojnim trenjem« in pri tem izjavlja, da je težak sve-tcvno političen položai, v ka-term se je preko noči z-našei ves svet, posebno mali narodi, združil vse študente v enotni akademski blok, s čimer doka-zujejo neomajno narodno in državno zavest. Encstranost po-rcčanja je namreč v tem, da smo obveščeni predvsem le s »Stražine« strani, da je »Akn-domski narodni blok« postal iz-razfto strankarsko - poliititno orodje združenih levičarjev 'a liberalnih skupin, kar je pri-vedlo do teda. da so katol. dru-štva razen »Zarje« po nekaj mesecdh iz tega enotnega bloka izstopiia. Tudi o narodno-obramfbnllh taborih, o Akadem-sk\ strelski legiji, o potetou Mi- rovnega kongre&a žtudentovJu-goslavije, ob katerem so od stražarjev in njihovih pristažev organdzirani ljuojjanskii študent-ie vzklikali dinastiji, krščanski FiVropi ter zahtevali razpust »SloveTiskega kluba«, nam manj-ka avteatičnih po>ročil. Za zasledovanje miselnosti slovenskega študenta v tem Ča-su bi bilo treba poznati tudi sacialni sestav v posamezne študentske grupacije vkijučenih članov. Tega iz časopisja sko-raj ni mogoče razbrati. Na osnovi sklepanj pa lahko brž-čas brez zmote trdimo, da je vrsto katoliških fanatikov pol-nil predvsem študentoki kader i? slovenske vasd, ki je bil ma-terialno dostikrat oslonjen na domače farovže. Tako pridemo do paradoksne ugotovitve, da se je za resnično ljudske od-nose, za enakost, za napredne ideje sploh, boril v precejinjl meri tisti del študentov, ki iih njih socialni položaj prav go-tcvo nd tiral na pot take borbe. Težko bl bilo izčrpatl vse faktoirje ,ki so vodili k takemu stanju. Zdi se mi, da nikakor ne smemo zavračati krivde na propagaindne uspehe ali neuspe-he, čeprav je v študentskih gla-silih tolikokrat izražen obup nad nekiritičnost}o med študent-skitni vrstanii, nad nizko raz-gledanostjo ia pomanjkanjem vtake šfrše prlzadevnosti, kajti študentje, ki so v društvih res delali, ki so se res borili za takšne ald drugačne ideje, sa-veda ne spadajo v vrste mrtva-skih indiferentnežev do sveta in soljudi. Vsekakor je odigral pri tem najpomembnejšo vlogo kapita!, ki se v borbi za svoje borilske najemnine predvsem na kler-kalni strand ndkakor ni šteddl. Vincentijeva krmgregacija in pcdobna kaitoliška društva so Ekrbela za svoj naraščaj in tiu prav gotovo omogočala tud; daljše sedeinje na univcrzi, če so to zahtevall. To omenjam zato, ker 69 »Straža v vlharju« pogosto pn-tožuje nad tem, da se ljudje iz marksistično orientiranih gru-pacij prepisujejo po absoluto-riju iz fakultete na fakulteto, dočim mora študent iz kmetskih vrst skrbeti, da čimprej pride do svojega vsakdamjega kruha. Res pa je prav gotovo tudi to, kar razberemo iz klerikalnega in naciomalnega časopisja, da so siirornašnejše študente odbl-jali nekateri" dobro situiranivo-dilni komunisti, katerim je njih socialni položaj omogočal po-sedanje po kavarnah, elegant-nost v obleki in prirejanje dru-žabnih zabav. Manj uspeha kot klerikalci so im&li nadonalistl, ki so pola*t- nem prlznanju mnogo bolj »ko-parili z denarjem. Tako so se rnorali ti zadovoljevati a pra-težno malomeščanskjm, puhlim in maloborbenim kadrom urad-niSkih sinov in hčera, kd jim je bila nadonalistdčna ideja prav gotovo najbldžja. Zelo zanimiva bi bila sdika socialnega sestava tistih štu-dentov, ki so pokiili vrsite libe-ralnega katolicizma. Gre tu za tistih 250 faratov in dekiet, k; pod dmencm zarjani tvorijo, ka-kor pravijo sami, nov in neod-visen katoliški rod. V požitni-cah 1939 so se zbrald nekako po vžoru francoskih katoliško-so-dalnih taborov na bohiojskem tečaju, kjer so poudarjali, da so za naraven in realen prijem slovenske resničnosti. To še po-febno zato, ker se zavedajo, d"a bo sredi iger zunanjeipolitičnih sil moral slovenski narod po zveste prijateljice Muze, ki mu pomaga, da konča •vote delo. Razen nekateriii po-irečenih dovtipov je OcviTkova komedija dolgočasno ponavlja-pje istih situacij, ki pričnejo malo bolj zahtevnega gledalca kaj kmalu utrujati. Delo je postavil na oder Hin-ko Košak, kd je pravilno izluščil redko posejane satirične bodice in dal komedijd živahno odrsko podobo Morda bi bila uiprizori-tev mnogo bolj uči^kovita, če bi glavni junak nastopil v av-torjevi maski, kajti komedija ima pravzaprav avtobiografski značaj. Od igralcev mi je najbolj uga-jal Albin Penko, ki je upodobil deželana, kd je vedno v »rož-cah«. Svojo vlogo je igral tako imenitno, da so nekateri zlob-neži trdili, da ima v steklendci, ki je bjla v Ocvirkovd kornediji zelo važen rekvizit, pravo žga-nje. Sreda, 11. maja Branko Hofman je v sVoji drami »Zivljenje zmaguje«, ki jo je kot tretjo slovensko no-viteto na celjskem festivalu uprizorllo maraborsko gledališče, segel po sodobni in zelo ak-tualni temd. Upodobil je ljube-ze.nsko zgodbo Zo.re, radijske napovedovalke, ki jo imajo v nekem manjšem slovenskem me-stu za lahkoživko, in Draga, novtinarja, ki bi se mu menda etiketa: slabič in skesani podlež, še najbolj prilegala. Avtor je glavno žensko osebo prav dobro onisal in psihološko utemeljil. Pokazal nam jo je kot pošteno žensko, ki ne more imeti otrok in zaradi tega išče tolažbe v ljubezenskih dogodivščinah, kjer doživlja razočaranje za razoča-ranjem. Njeno razmerje z Dra-gom pa je zadnja kapljica v prepolno čašo gorja. Ko mu po-ve, da je z njina zanosila, jo Drago zapusti. Glavni junak je manj preprdčljiv kakor Zora, kajti njegovo nepričakovano očiščenje na koncu drame je psihološko neutemeljeno in vse preveč spomdnja na ameriške »happy-ende«. To zgodbo je Hofman obdelal na način, ki precej spominja na filmsko tehniko. Drago se spominja ob porodniški postelji svoje ljuibice, najvažnejših do-godkov iz njune ljubezni, s ka-terimi se gledalec seznani v retrospektivnih prizordh. Le-ti pa so marsikdaj nasilno vključeni v dejanje in ga raz-bijajo. Hofmanu ni uspelo skozi vso dramo obdržatd dramatsko napelost, ker so retrospektiv-ni prizori bolj pripovednega kot dramatskega značaja. Avtor je skušal popraviti to pamanjklji-vost z vpletanjem stranskih oseb — direktorja radijske po-staje in radijskega inspicienta — v zgodbo, vendar je s tem dosegel prav nasproten uspeh: drama je postala še bolj ne-enotna. Napake, ki sem jih Hofima-novi dramd očital, so zgolj fox-malnega značaja, kajti podčrtati moram, da njegovo delo pred-stavlja resen poizkus, dati so-doibnemu življenju ustrezno odr-sko podobo. Po tej plati je dra-ma »Zivljenje zmaguje« doslej največja pridobitev celjskega festivala. Režiser Zižek je rutinirano rešil svojo nelahko nalogo, kajti Hofmanova draina zahteva šte-vilna prizorišča in hitre izpre-membe. Rijavčevi sceni se je poznalo, da ni bila pripravljena za celjski oder, čeprav to še ne pomemi, da je bila nedomiselna. V glavnih vlogah sta nasto-pila Angela Jankova in Anton Trpin. Njena kreacija je bila topla ln doživeta, v njegovi pa je pnišla neenntnost glavnega junaka in njegova psihološka neutemeljenost še bolj do ve-ljave. Cetrtek, 12. maja Krstna uprizoritev »Kriminal-ne zgodbe« Jožeta Javorška je vplivala na gledalce kakor pri-jeten odddh po teikem delu. Clovek je imel vtis, da prriso-stvuje predstavi kakš.nega sve-tovnega^ ali najmanj pariškega gledališča, čeprav — in v tem je parodoks Javorškovega dela — je njegova igra pravzaprav satira na nekatere slovenske pisune. Glavni junak Javorškove igre je pdsatelj kriminalnlh ro-manov Matija Klanec, ki že dvajset let piše svoje genialno delo, vendar brez vsakega uspe-ha. Nepničakovano pa glavna oseba" njegovega romana — Mark Zidar —• oživi (Piramdel-lo!) in hoče uveljaviti svojo lastno voljo mifmo zasnutka v pLsateljevi fantaziji. Klanec se temu upre in končno Zidarja celo ustreM, toda ta oživi in odide s pisateljevo hčerko Vi-jolico v novo, neznano življe-nje. Matiija Klanec pusti pisa-teljevanje in se loti primernej-šega dela: sosedu Finti bo po-magai barvati krste in Jepiti nanje okraske. Vsaka satira se sme samo toliko oddaljiti od resnice, da jo gledalec lahko brez posebnih težav izlušči. Karikatura izgubi vsak smdsel, če je karikiraria oseba tako spremenjena in če so njene značilne poteze tako ¦pretirane, da ne spoznamo ori-ginala. Javorškova satdra se je toliko oddaljila od resnice, da se lahko upravičeno vprašuje-mo, ali je »Krimdnalna zgodba« res satira, ali pa je morda av-tor hotel ustvariti samo gleda-liški »špektakl«, brez kakršnih koli satiričndh ambicij? Bržčas bo druga možnost bližja resnicl, ker je arežiser Andrej Hieng hote zabrisal še tiste blede aluzije na sodobne slovenske razmere ,ki jih zaslu- na travnikih Pravzaprav zelenih travnikov niti nimarao, saj so naša igri-šča le pokrita z lešem, a o bor-bi za naslove lahko govorimc. Prav te dni so naši športniki v sredi najhujšega boja za toč-ke. In moramo priznati, da se kar dobro drže. ASKOVA LEKCIJA Ker so že koširkarji med naj-bolj priljubljefttimi v Ljubljani, začnimo pn njih. Po dolgem ča-cu so nastopili spet na doma-cem travniku (beri leš) in raz-veselili veliko število svojili ¦navijačev. Menda so bili &tio-¦nijeni kot sardele v škaitlici, ko so gledali tekmo ASK : BSK. No, bili so poplačani za svoj trud, kajti t^kma je bila letpa, saj je ASK prikazal igro, ki je vse navdušiila. BSK ni ma^ol ndč storiti in sa je boril samo za to, da bi dobil čim manj t&-detkov v svoj koš. No, pa tudi to jim ni povsam uspelo, kajti naši so jim nasuli kar 65 košev, kar je že zelo lepa mera. Naj-boljši igralec je bil Lampič, ki je nezadržno prodiral pod na-sprotnikov koš. Mani razvaselji-va je bila vest o porazu z Mon-tažnim in tako je izjava Kri-ftančiča (če premagamo Mon-tsžno, bomo državni prvaki) padla v vodo. SAHISTOM CESTTTAMO! Sedaj še nekaj besed o tistih, ki se bore na čmo-belih poljih. Le-ti so prijaileljem šaha že ne-kaj dni »n-avijili« iivce, kajti Gabrovšek je precej nesigurno igral proti koncu slovenskega šahovskega prvenstva. Puc mu je bil za petami in le za las je manjkalo, da ni šlo prvenstvo po vodi. Toda kar je je in Ga-brovšek Zdravko, član Olympie, je slovenski šaihovskt prvak. Vodil je od začetka do konca iurnirja, kar je nemajhen po-dvi:g. Le enkra-t je izgubil, pre-magal ga je Tomšič, kar bi bilo kmalu usodno. Omenimo lahko še tretje mesto Grcseka, prsv taiko 61ana Olympie, kl seveda prav takb pomeni¦•lep uspeh. AOK NABIRA TOCKE Znano je že, da ;e AOK iz-gubil tekmo proti Iliriji prav po nepotrebnem. Verjetno jim bo prav ta poraz dal še mnogo misliti, lco bodo na kcmcu pr-vensitva računali, kje so izgubili točke, ki bi Jih tako potrebo-vail. A kljub vsemu jim mora-mo pri^nati, da &o spet zabeJe- žili eno zmago v svojo korist, čeprav js šlo bolj težko. Pre-magali so ekipo Kamnika s3:2. Pravijo, da so Kamničani za-igrali želo lepo, pa tudi AOK ni igral slabo. Bila je ,lepa in razburljiva pi-venstvena tekma. Med študenti sta najlepše igrala Megušar in Penko, dočim je bil v ekipi Kamnika najboljši Zer-gsj, ki je prav tako študent. Tudi ženska ekipa AOK gre vztrajno proti svojemu cilju. Vneto spravlja vse točkevsvoj žep in za zdaj jih moramo po-hvaliti, da niso izgubdle nitl enega niza v prven&tvu, saj so v vseh tekmah zmagale s 3:0. Le tako napreg! Naročite se na »Tribuno«! PREPIRI JUDOISTOV Pred nedavnim so ime*l t&k-movanje tudi člani našega judo kluba, ki so se pomerili v pri-jateljsketn srečanju z ekipo Ljubljane. Dvoboj se je konOal neodloieno, kar je, sodec po borbah, popolnoma reelan re-zultait. Zanimivo je, da je nek,: člankar pisal v Ljubljanskem dnevniku & tak?ber košarkar (n. pr. Kri-stanoič), mu še ne smemo prepo-vedati nastop na državnem štu-dentskem prvenstvu. Za ta pri-mer bi bila morda najboljša neka kompromisna rešitev, da bi na tekmovanjih take vrste lahko tekmavaJi študentje, ki so člani študentskib klubov tn sek-cij, pa čeprav so včlanjeni v Zvezi športov. Vsekakor je zadnji sklep Cen-trainega športnega odbora iz-zval mnogo debat in prav je, da si tn ustvarimo mnenje in ugo-tovimo, kaj je prav in kaj ne. Prav zato je športna stran v Tribuni vedno odprta za tako načelne odgrovore. Naredimo vsa nekaj Vprašanje igrišča je še vedno odprto 2e večkrat smo pisali o problemih športnih Igrišč, ki so za naše študente tako velikega pomena. Brez športnih prostorov si namreč ne moremo zamisliti praviinega športnega dela, ali vsaj takega ne, kot smo si ga v novem društvu zamislili. Ker mnogokrat slišimo na različnih mestih vprašanja, kaj bo s te-mi igrišči, o katerih smo toliko govorili, kaj bo z našo telovad-bo na prostern, smo se odločili, da tudi v našem llstu napiše-mo o tetn nekaj vrstic. Janez Eržen in Marija Gor ltcva v »Knminalni zgodbi Japonska Preveč univerz ali premalo Trenutno se razpravlja o tem, ali je povojni visokošolski si-stem potreben reforme. Posebno se diskutira o prevelikem števi-lu univerz in koledžov. Ob za-ključku vojne je bilo na Japon-skem 18 državnih univerz, 3 jav-ne in 29 privatnih. Sedaj pa ob-staja 72 državnih, 34 javnih in 121 privatnih univerz. Ugotovili so, da se je akademski nivo študentov s povečanjem števila univerz poslabšal. Ravno tako negativno pa vpliva na akadem-sko izbrazbo tudl povečanje šte-vila študentov. Zveza japonskih delavskih organizacij je pričela z akcdjo za zaposHtev 138.000 študentov, ki bodo letos končali &fcudij. timo v Javorškovem Med drugim je celo mdličnika spremenil v poiicaja iz rajnke cesarsko-kraljeve Avstrije, kar je t»ilo v očitni diskrepanci s tekstom, kjer se omenja ljud-ski odbor. Tsekakor pa morarno zapisati, da je Javorškova »Kriminalna zgodba« odrsko zelo spretno na-pisano delo, ki je postalo v Hiengovi domiselni režiji In Jovanovlčevd modeTni sceni predstava na evropski ravni. Med igralci me je ugodno presenetil Marijan Dolinar kot Matij.a Klanec, zlasti zato, ker sem zasledoval njegov igralski razvoj od statista do karakter-nega dgralca, ki je bll prese-netljivo hiter. Odličen je bil tudi Janez Skof, ki nnu je bila vloga Marka Zldarja tako rekoč pisana na kožo. Pn. Znano je, da je bil med upravnim odborom Olympie ter med MLO dosežen sporazuin, da bodo študentje dobili za šport prostor v Tivoliju, poleg sedanjih igrišč. pod Cekinovim gradom. To je bila seveda re-šitev, ki smo si jo vsi želeli in upali smo, da bomo že letos lahko dokazali, da so pravilno stordli, kio so nam dali ta pro-stor v uporabo. Računali smo že, da bodo na tem zelenem travniku telovadili in igrali mnogi študentje in končno tudi to, da bo postal ta teren pro-stor za vzgojo bodočih športnih učiteljev in trenerjev, prostor za Inštiitut za telespo vzgojo. Ze smo sredi športne in telovadne sezone, a teren v Tivoliju je nedotaknjen, tak kakršen je bil. Ali ne bo nič?, — to vprašanje smo slišali že neštetokrat. Celo takih pogovorov ni manjkalo, da se Olympia premalo briga za vse to ter da bo ta prostor dob.il Partizan. Spet drugi eo trdili, da si je ta prostor že za-gotovil Odred, študentje pa smo spet »skoz padli«, kot pravijo. No, vsi tisti, ki ste razširjall take govorice, ali tlsti, kl ste jLm pomagali, bodite pomirjeni, ktajitl tu je kaj malo resnlce! Res je le to, da ne moremo pri-četi z deli na tem prostoru, ker bo tu po vsej verjetnostl pote-kala nova obvozna železniSka proga, ki bo prav na tem mestu zavila v predor pod Rožnikom. Gotovo je, da potemtakem ne moremo zaenkrat nič storlti. Vsem nezaupnežem pa naj po-vfemo, da ®o člani našega odbo-ra Olympie stalno v stiku z MLO in n.i misliti, da b,i ta pro-stor dobil kdo drug. Takoj, ko bo delo pri načrtih za novo progo končano, fco bo določena trasa za železnico, takrat bomo lahko pričeli. Kdaj bo to? Na to vam na žalost ne moremo odgovoriti, ker imajo tu besedo urbanisti. In kaj naj storimo sedaj? Ali bomo ostali pri tem kar irnamo, to se pravi, pri majhnih igri-ščih pod Cekinovim gradom? Vsekakor bi tu morall vsaj ne-kfaj storiti. Kot obeta UO Olympie, bodo uredili v krat-kem prostor ob novem muzeju, kl je že izravnan. Tu bi bilo potrebno le nekaj kamionov le-ša in lahko bi uredili 4-5 lepih odbojkarskih igrišč, ki bi bila primerna za trening ali med- fakultetna tekmovanja. Ta stvar ne bi zahtevala velikih finančnih sredstev in Je re3 škoda, da so ti tereni neizkori-ščenl. Ce bo šlo vse po sreči, bomo lahko že v jeseni vadili na novih igriščih. Tudd travnatega terena, ki nam je namenjen, ne smemo zanemariti. Kljub temu, da je neurejen in da ne moremo pri-četi z deli, bl prav lahko na travniku nudili nekaj športne osnove marsikateremu študen-tu, ki se želi »razmigati«. Tu bi morala Olympla najti pravilno rešitev. Morda bi lahko poizku-sili s študentskimi popoldnevi dvakrat na teden, kl bi jih vo-dili n. pr. študentje Inštituta za telesno vzgojo ali pa trenerji naših tekmovalnih ekip. Prav gotovo bi si s takim načinom dela pridobili mnogo novih pri-jateljev-športnikov, prav tako, kot bo to dosegll na isti načini na srednjih šolah. Res je, da zaenkrat še nima* mo velikih možnosti, da bi štu-dentski šport razvili tako, kot si vsi želimo, vendar storimo vsaj nekaj, vsaj tisto, kar je v naših močeh! JUDO Branik : AJK 0lymp!a 6:6 Mariborski judoisti so se za sre^ čanje z Olimpijo temeljito pri-pravili in se Ijubljanskemu ob-činstvu predstavili kot mlada ho-< mogena ekipa. Glede na njihov prvi nastop pomeni neodločem re-zultat v dvoboju z renomiranini nasprotnikom lep in vzpodtouden uspeh. OMmpijci se bodo morali v bodoče resneje potruditi pri tre-ningu, če bodo hoteli obdržatl svojo tradicijo najboljMto Judo-istov Slovenije. Vse borbe so bila zanimive, posebno lepo tehniko pa sta prikazala Ljubljančana Lolnlk in Iršič. Tehntčnl rezultatl (prvolmeno-vani so članl Braniika): Korožeo : Zidarič 2:0, Meznarič : Kolnilc 0:2, Filipič : 2ižek 0:2, 2nidaršič : Bežan 2:0, Molik : Vresk 2:0, Vigele : Iršič 0:2. Sodll je zelo dobro Ljubljančan Mejač. M. Arko Bldo je uspeino napadel. Prejšnji teden je bil dvoboj medi plympio in LJubljano. Lepo vedenje Kultura vedenja spada k splošni izobrazbi. Kot šolani zemljani jo moramo imefci v malem prstu. Kdor se hoče lepo vesti, mora poznati bonton, ni pa nujno, da se vsak, ki pozna bonton, tudi lepo vede. S tem člančičem »dajemo na diskusi-jo« teze o vedenju študentov. Upamo, da bodo te vrstice ko-ristno služile svojemu namenu. Na predavanju. Ua predavanju se vedemo podobno kot v gostilni, kajti oboje spada pod državni prora-čun in iz njega dobiva dotacije. Najbolje se na predavanju po-čutimo, če lahko zaspimo. Spa-nje na predavanju je za štu-denta zelo koristno, ker pozabi-mo vse, kar profesor predava. Posamezniki pa niti v spanju ne morejo' držati zaprtih ust. Taki hropejo in smrčijo, kar včasih slabo vpliva na profe-sorja in zato ekfcplodira. Na predavanju spimo v sedečem položaju, brez spalne srajce ali pidžame. Tudi pogovori, obuja-nje spominov, pustolovska do-živetja in podobne vrste lltera-ture so primerno sredstvo, da lahko vzdržimo na predavanju. Če nam je dolgočasno, se vede- mo, kot bl nam vse povedano bilo sila zanimivo, kajti s pre-davateljem se ne srečujemo sa-mo na predavanjn, aropak tudi na izpitih. V tem slučaju bo profesor po načelu enakoprav-nosti vračal z isto mero. Na iz-pitu bo spal, kar bo Imelo za posledico, da boš ob razglasitvi izpitnih rezultatov tudi ti spal. Na seminarju. Seminar je, z medicinskim jezikom povedano, za študente obdukcija. To so običajno naj-težji trenutki našega življenja. Profesorjeva naloga je, da iz-vleče, kar se da. Na vprašanja se odgovarja z molkom po fil-mu: »Molk je zlato«. Na splošno pa je molčanje tudi na izpitib. zelo razširjeno in ni čudno, da ga smatrajo kot poglavitno vr-lino lepega vedenja. Slušatelji, ki bere.jo seminarska deia, jih. morajo brati tako hitro in po-vršno, da se ne more razumeti smisel nobenega stavka. V ta-kem primeru bo njihovo delo proglašeno za znanstveno. Na ulici. Ulica je javen kraj, kjer se spoznava utrip sodobnega živ- ... samo še marjetkine oči! nltnrne vesti saj je večji del članov tega igralskega kolektiva tudi dii- Frešnji teden je gostovalo pri nas Beogr. dramsko gledali- sče, oden naših najmlajših g.ledaliških koleiktivov, ki pa si je s svojim uspešnim delora že utrdilo svoj obstoj in slo-ves. Že po prvih uprizoritvab je bilo lahko vsakomur jasso. da je njihovo delo polno mla-dostnega zanosa im hotenja spoznati in daiti umetnosti to, kar umetnosl od inierpreta zahteva. Vsekakor gre tu pri-znanje tudi Akademiji . za igralsko umetnost v Beogradu, igga kolkiva tudi dii plomantov in slušateljev te šole. V Moderni galeriji v Ljub-Ijani je bdla 18. t. m. odprta zredno zanimiva razstava ki-parskih del in risb angleškega kiparja Henryja Mnora, ki je za svoja dela sprejel nagrado beneške bienalne razstave. V kratkem bo v Modermi galerdji odprta še razstava tržaškega iimetnika, slikarja Lojzeta Spacala. Kaj je narobe V našem društvu sta dve sekclji, o katerih se vedno govori na raznih sejah UO Olympie, verjetno pa govore o tem tudi drugod. To sia sabljaška sckcija in klub za namizni tenis. O sabljačih že dolgo nismo nič slišali, znano je le to, da so celo zimo uporabljati telovad-nico, za katero je moralo druš-tvo prispevati precej denarja. O kaki masovnosti ni govora, o kakih. uspehih na tekmovanjih prav tako ne. In menda so sab-ljači sami že spoznali, da tako ne gre ter sklicali sestanek in sklenili, da bodo poizkusili zno-va. Se nekaj: Dosedanji pred-sedniik sekcije je izstopil iz svo-jega dmštva! Kljub temu ne mor&mo sab-Ijačev povsem obsoditi. Sablja-nje namreč ni šport, pri kate-rem bi sodelovalo veliko ljudi. Rekviziti, od mečev do floretov, so preveč dragi, da bl lahko sabljajo v enem klubu n. pr. 100 Ijudi. Nič čudnega ni torej, če šteje torej naš študentsiki klub samo 20 ljudi. Kvalitete seveda tudi ni, ker so vsi naj-boljši sabljači zbrani pri Odre-du, pri naši sekciji pa so sami začetiniki. Torej jim ne moremo veliko očitati, a vendar je vpra-šanje, če ima ta sekcija v na-šem društvu pravico obstoja. Stremimo namreč za takimi klubi in sekcijami, ki bodo pri-tegnili v svoje vrste čim več Ijudi. za taikimi. ki bodo merilo v študentskem športnem življe-nju. Tn tega za sabljaško sefc- ljejna, zato mora biti študent na njej naraven in družaben. dicince To dosežemo na različne nači- vornega. ne in precejšnjega pomena so tukaj individualne iznajdljivo- sti in sposobnosti. Jezik študen- VESELE. A RESNIČNE Potovanje v sanjah kot, vTec% zvedave fa . „ . . . «• u i vedne. Vse so hotele odkrrti, 0 0 0 Zdra\THK je 12 uuiozjice bol- vse vjd©ti. Te njihove vrline nih na Studencu, ki so se spre- so piri§ie na ekskurzaji do po hajald po^djorišču in^ si rado- poi.nega izraza. Slušateljica: >TovaxiŠ paz-nik, prosim povejte mi, kaj je v tej sobd?« Paznik: »Poglejte kar sami«. In slušateljica je v mraoni Zdrlvnik: >Ali bi šli do- mov?« Pacient: »Saj nam je tukaj k lh ta je masten in neslan. Nič ne doforo. Vsak treinutek nas lah- sobi odkrila »kdblo«. prepeljete na Dunajj v Mo-skvo, Berldn, London m celo na Mars«. Zdravnik: »Vidiite. kaiko be-dasta izjava!« Pacieort: »Ampalk samo v UOOer V parku se pa res ne da študirati de, če besedni zaklad mladine slabo vpliva na apet.it starejših ljudi. Se' bomo že privadili no-vim prilikam, ki zahtevajo od-porne želodce. Po ulici ne hodi sključen kot Anglež, temveč vedno opazuj sainjah, seveda!« okolico in ogleduj ljudi. Ce si fant, te naj moški spol ne za- PuŠkfl \Q nima. Pri ženskah pa opazuj in • * ocenjuj noge, kar spremljaj z glasnami komentarji in mimič- na _ _ nimi izrazi-na obrazu. Izložbe- vzgoje nekega leitnika pravni- brez'očal Vpfoh "ničesar "neT vi" Obiski tniij, na okna pusti pri miru Za- k .... kajti siromak nima kopalnice z umivalnikom, za javno kopali- šče pa nima denarja. Bodi po- ^gvjv,, ua j^i omucm u« trpežljiv, ko ure dolgo čakaš in Nedavno so slusatelji prav- praksi v dotmačih podjetjih iz- odpusti jdm, saj ne vedo kiaj de- ne fakultete obiskali nekatere popolnil svoje znanje Na ža- lajo. Ce dobiš med makaroni kaizensko^pobolijfeevalne zavo- }ost - - - • - žebelj, zapri oči in dobro pre- de v Slovendjd, da bi se sezna- veoma je IZ VSEH STRANI p g , bi se ^^ bantet zažetit je že zdarnaj minila in mož je ljene predlllJete kljub temu vztrajmo cakal ob ne ocenjujemo zaio jdh tlldi Probletni gradnje TUDENTSKEGA NASELJA pog.rtnjeni mizi. Od povablje-nib. nj bilo nilkogar. Po brez-upnem čakanju ga je mindla poitrpežljivost in izginil je v remi. Naslednji dan je izvedel, da dnevi napotdli na Strudenec, so se vabdla za banket g^lasila seveda zgoJj v šluddjske na-aa četrtek zvečer, medtem ko meme. Obisk umobolnice je je profesor v hotelu dal naro- bil po svoje zanimiv, kajti čiti večerjo in sedel za pogr- vsakega je zanlmalo iivljenje Era ekskurzij je v zlati do- bi. Tudi medicinci so se pred di dl Sd Š cijo prav zares ne moremo trdi-ti. Mnogo bolj važno pa je vpra-šanje namizno teniškega klu-ba. Znano je, da smo tudi o tem klubu govorili, prav tako kot o sabljačih. Ali naj to sek-cijo razpustimo, ali ne? Ni nam-reč ne duha ne sluha o kafcih tekmovanjih, ne slišimo nič o kakih medfakultetnih prven-stvih, ni se še zgodilo, da bi prišel predstavmiik tega klubana sejo Olyrnpie. In vendar se je oglasil pred dnevi nekdo, ki je bil tako nesramen, da je zah-teval — denar. Seveda ga ni dobil, pač pa smo ga povaibili, naj se udeleži seje odbora, kjer bomo govorili o njihovem klu-bu. Povabilo je bilo zastonj, kar smo že vnaprej pričakova-li. Taiko ai 6udno, da je padel predlog, da bi to sekcijo raz-pustili, kajti namizni tenis je igra, ki vzfouja pozoraost veli-kega števila študentov, je igra, s katero se zabava skoraj vsak, seveda, če ima za to priložnost. Prav zato je ta sekcija potreb-na, saj lahiko opravi veliko de-lo. Namizni tenis zahteva zelo malo finančrmih sredstev, sedaj tudi žogice niso več problem in prav gotovo bi se v društveni blagajni našlo mnogo več de-naria za to §portno panogo. če Cas glavne gradbeine sezone je tu. Studentje se zaman ozi-rajo na prostor, kjer naj bi ?e-lavci zasadili lopate za gradnjo menze. Imeli smo tiho željo, da bi na jesen že posedli za mize v novi menzi, kjer ne bo takšne stiske za prostor kot sedaj. Se bolj bi se pa tega razveselilo kuhinjsko osebje, ki sedaj de-la v nemogočih pogojih. Toda te nade so ne bodo reail-zirale. Vzrokov za to je več, morda so res objektivni ali pa tudi ne. Dejstvo samo pa je ne-spremenljivo. Tu pa je še tudi drugi pro-biem. To je gradnja centralne Sabijači Namizno-teniški klub bi vefrkrat slišali o uspehih te sekcije. In merilo za uspeh? Oim več študentov igra nainizni tenis, tem boljša bo sekcija! Kot kaže, bo UO Olimpie s pomoč-jo posebne komisije ugotovil, kaj naj v tem primeru stori. Morda bi kazalo izmenjati vod-stvo sekcije, kajti očitno je, da sedanje posveča premalo skrbi razvoju te igre na univerzi. kurjave in kotlarne, ki bi bili v klebnih prostorih nove menze. Novozgrajena bloka sta nam-reč grajena brez dimnikov za peči. Torej do jeseni, bolje do nastbpa zime, bi morala biti m kotlarna gotova. Gradb*enifei si-cer trdijo, da bi biia gradibena dela laihiko izvršena, če ... Ta »če« pa je problem nabave kotla. Za prvo fazo gradnje, oziro-ma ogrevanje novih blokov bi poitrebovali en kotel. Nabavih naj bi ga v inozeimstvu in zato potrebujemo najmanj 15 miiijo-nov deviznih dinarjev. Teh pa investitor nima. Kotle iczdelujemo sicer že tu-di doma, a bi namesto treh za celo naselje ' potrebovali 18 in šest kurjačev namesto enega. Doba trajanja naših kotlov pa je 5 leit, a inozemskih (čeških, katere bi nabavili) pa 14—16 let. Tudi izraba kurilne moči je 82°/« nasproti 48°/« pri naših. Vsi podatki, da ne govorimo o štirikratni povečavi prostor-ninskega koniipleksa kotlame, govorijo za nakup v inozemstvu. Toda kje dobiti devizna sred-stva, ki jih investitor nl niti predvidel niti zanje zaprosil ob sprejemaoju proračuna? Štu-d&ntje upamo, da se bo našel kje kakšen izhod in nam bodo odgovomi forumi priskočili na pomoč. Kajti " nabava peči in montaža bi staili lepe denarje, za katere bi bili oškodovani študentje, ker bi to bila sred-stva, namenjena za nadaljnja gradbena dela. Še manj pnije-t-no pa bi bilo prezimovati v mrzllih sobah. ujemo mizo v srodo zvečer. Obrnl ključ dvakrat Na slavistiki so prišli do svojstvene in originalne zami-sli. Sistem študija je treba pri-lagoditi novim pogojem in dati študijo novo vsebin st5?J.?; , ,. . , , strokovni tečaj. - Jv?,1^ P<>kliceT imaie?. — Milijon. — Naštejte mi m^sece! Po tekmi j — Jainuaor, feforuar. marec, april, . . . — Ne tako. Našiejle ma jib. Ceylonske filme snemajo v Indiji Filmi SINHALESE postajajo čedalje popularnejši. Večina pa jih ni posnetih na Ceylonu, pač pa v Indiji, kar povzroča pole-miko med domačini. Saj je bilo izmed desetih filmov posnetih v Indiji kar devet. Domačini se vprašujejo, kdaj bo temu ko-nec. Producenti pa pravijo, da so filmi narejeni na Ceylonu, umetniško slabši in imajo tudi manjši finančni uspeh, ker še nimajo modernih študijev in strokovnjakov. Aprila so posneli film, ki ko-memorira nastanek budhizma. Film so posneli po knjigi znane-ga pisatelja W. A. Silva* Sne-mali so ga na Ceylonu, v Indiji, Burmi in na Japonskem. Ko se bodo ti tečajniki vrnili v Ljubljano, bodo predstavljali najožjo zvezo med društvom in fakultetami. Seveda ne bo vse ostalo na ramenih teh tečajni-kov, z vso voljo bodo morali od zadaj naprej. poprijeti tudi vsi študentski Paoient molči. športni klubi. Vedeti moramo — Pravite, da imate mdlijoa že enkrat, da so ta vprašanja poklicev, pa' ne znaie prešteti važnejša od uspeha v ligaških meisece,v' tekmovanjih, klubom pa mora biti jasno, da to od njih zahte-vamol Najprej študij, potem šele vojska O vprašanju vojaškega roka za študente, je konferenca de-legatov študentskih združenj sprejela enoglasno sledeči sklep: »Zveza Studentskih združenj smatra, da se študij zaradi od-sliiženja vojaškega roka ne prekine. Zato se naj vsakemu študentu omogoči, da izpolni svojo vojaško obveznost po kon-čanem študiiu. Nuino je, da se ta zahteva uzakoni. Dne 12. junija bo Aeroklub prlredil v Ljub-ljani veliki letalski miting, na katerem bo sodelovalo tudi vojno letalstvo Oprostite, gospod s takimd oslarijaimi se ndsem nikoli prej ukvarjal. Študentjs - delavci v Italiji (Nadaljevanje na 2. strani) sedaj že nekaj mesecev mora od ure do ure opomiinjati, kaj mora ob določenem času sto-riti, in to od jutranje kave do večernega sprehoda. Pri problemu študentov-de-lavcev, ki po osem ur na dan delajo v raznih poklicih tn opravljajo na tisoče najrazlič-nejših opravil, zato da bi lahko študiraii, prihaja do popolnega izraza vse nasprotje med da-našnjo italijansko stvamostjo ter željaimi in pfizadevaaji ti-sočev mladih lijudi. Vse te stvari bi navsezadnja bile lahko tudi smešne, če bi s€ s tem ne ukvarjaLi ljudje zato, da ss preživljajo, da do-študirajo in konono vendarla dostojno zaživijo.