OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, ln sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20. posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Crednl&tvo in upravnlfitvo: Ljubljana, Cankarjeva nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatlski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800.
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 24. novembra 1933.	Štev. 22.—23.
Novi dom obrtniške mladine
Obrtniški problemi
so pričeli zanimati javnost. Nekateri med odločilnimi so se zganili in vprašali, mar je res tako težek položaj, v katerem danes živi naš najmarljivejši rokodelec, ki mu znoj in žulj zaslužita za najnujnejše in za davke.
Sedanje razmere kriče po spremembah. Ni ga, ki mu ne bi bilo jasno, čigav kruh je naš mali obrtnik. S svojo pošteno roko ustvarja življenjske potrebe našemu malemu človeku in predvsem kmetu. Časi, ko je kmet živel v izobilju in si je lahko nabavljal za gospodarstvo potrebne stvari, so minili. Celo več. Niti najpotrebnejšega si danes kmet ne more več privoščiti, pa je tako obrtnik ostal brez zaslužka in skoraj brez možnosti obstoja. In medtem, ko kmet danes uživa največjo zakonsko zaščito — česar mu pa obrtniki ne zavidajo — obrtnik nima niti najmanjše, nego so mu celo v teh najtežjih časih določili še nove dajatve brez vprašanja, odkod naj jih zmore.
Mi smo prepričani, da ni treznega človeka, ki ne bi uvidel in priznal obupnega položaja našega obrtnika. A vendar vemo, da enako skoraj ni človeka, ki bi se za ta obupni položaj zmenil in zastavil svojo krepko besedo v zaščito onega, ki v finančnem oziru predstavlja močan steber države in ki mu je poravnavanje obvez prva in najvažnejša stvar, kakor sploh vsakemu našemu malemu človeku. Čas poteka in klici so vse obupnejši. Problem je danes, odkod naj zmore država ogromne kapitale, ki jih mora imeti za svoj državnoupravni aparat in druge potrebe.
Zadnja številka našega lista je bila posvečena ukrepom proti šušmarstvu, ki danes onemogoča in ogroža obstoj vsega obrtniškega stanu brez razlike panog. Mi smo obširno objavili s konkretnimi dokazi podprte slučaje, ki dokazujejo težavnost današnjega položaja. Ako naj bi napravili povsem kratko rekapitulacijo mogočne mariborske obrtniške manifestacije, bi rabili le en sam stavek: najstrožje izvajanje zakonskih določb in predpisov oblasti je predvsem potrebno, da se položaj izboljša.
Ne iščemo novega in ne postavljamo nikomur nemogočih zahtev, še s sedanjim, dasi izredno težkim položajem, bi se zadovoljili, ker razumemo docela svoje državljanske dolžnosti in vemo, s kakšnimi težavami se danes bori naša država.
Zakon je pravna obveza za vsakega državljana in se mu vsak državljan mora tudi brezpogojno pokoriti. Kljub temu, da so mnogi zakoni naložili baš obrtniku še nova in težja bremena od dosedanjih, ni prišel iz ust obrtnika niti najmanjši ugovor, ki pa bi spričo sedanjega položaja sicer bil umljiv in morda celo upravičen, ako bi z ozirom na sedanji položaj primerjali sedanje obremenitve posameznih stanov.
Zaščitne odredbe, ki so bile izdane za obrtnika, so bile uvidevne in umestne in so jih tudi obrtniki pozdravili.
Kdor se je poglobil v zadnjo številko našega lista, je uvidel prav lahko, kakšne silne krivice trpe naši obrtniki in kako jih kljub temu molče prenašajo.
Omogočite obrtniku delo in ne dovoljujte nikomur šušmarstva, pa bo obrtnik mogel skromno živeti brez pritožb in pošteno plačevati dajatve, ki mu iih določa država!
Sprejem vajencev v Vajenski dom v Ljubljani
Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din. Redno obratovanje prične 1. oktobra. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. — Telefon 35-23.
V nedeljo 8. septembra je naše Obrtniško društvo skromno, kakor je sicer vedno v svojem delu skromno, otvorilo nov dom, namenjen naši obrtniški mladini, ki se z dežele prihaja učit obrti v Ljubljano. Ta mladina je bila doslej prepuščena v mnogih slučajih vzgoji ulice in slepi usodi, ki ni vodila k dobremu. Marsikateri talent je bil izgubljen in marsikateri starši so zajokali nad svojim otrokom, ki ni dosegel namenjenega mu cilja in postal dostojen član ljudske družbe in obrtniškega stanu.
Novi Vajeniški dom ima svoje prostore v odlično prenovljenih prostorih zadnjega trakta šentpeterske vojašnice. Vsi prostori so zračni in svetli in odgovarjajo vseh zahtevam sodobne higijene, kolikor je sploh bilo mogoče v razpoložljivih prostorih doseči. Izredno velika in prostorna je kuhinja, v kateri posebno ugodno iznenadi čista aluminijasta posoda. Ves trakt poleg kuhinje je namenjen gospodinjstvu in vajenkam, ki bodo seveda strogo ločene od moških oddelkov, tako, da bo ta del prav za prav poseben zavod le za vajenke. K njemu spada vrt, na katerem se bodo učenke lahko praktično učile, kako gojiti zelenjavo in cvetje, sadjarski strokovnjaki pa bodo vajencem pokazali racijonalni način sadjarstva, ki je znana dobra donosna gospodarska panoga, s katero obrtnik lahko mnogo vsled dobrega vzgleda koristi tudi celemu svojemu kraju. Stranski prostori kuhinje so namenjeni shrambam za živila, od katerih je posebno zanimiv oddelek z moderno Werkovo garnituro za konserviranje živil.
V pritličju vzhodnega trakta je izredno prostorna jedilnica, ki bo služila vajencem tudi kot družabna soba za igre, zabavo, razna predavanja, gledališke nastope in slične prireditve. Poleg jedilnice je velika gospodinjska soba s šivalnimi stroji za šivilje in celo tudi čevljarje in posebno praktično urejenimi električnimi pripravami za likanje. Po prikupno urejenem hodniku dospemo dalje do velike učne sobe za predavanja, pevske in glasbene vaje, zlasti tamburaške, kateri odseki že vsi obstojajo v našem Obrtniškem društvu. V pritličju sta dalje še dve veliki spalnici za pomočnike, ki prihajajo v Ljubljano po opravkih ali na izpite, da jim, odslej ne bo treba več tavati brezciljno po mestu in prenočišče sumljive čistoče drago plačevati. Ti prostori seveda ne bi bili popolni, če ne bi bilo urejenih še 6 prh v posebnem prostoru, poleg katerega je drugi prostor z 8 umivalniki s tekočo vodo in dalje še lična kopalnica.
Nad kuhinjo v prvem nadstropju je poleg velike čitalnice z izredno bogato knjižnico lepa in svetla upravnikova pisarna. V istem nadstropju je tudi upravnikovo stanovanje, nad njim pa svetle sobe za uslužbence in razna skladišča za orodje, obleke in sploh stvari, potrebne tako velikemu gospodarstvu, kakor bo novi vajeniški dom. Gospodinjstvo bodo vodile šolske sestre Krekove šole, ki lahko s svojo izobrazbo nudijo zadostno jamstvo vajenkam, da se bodo tudi gospodinjstva res lahko odlično izučile. V poslopju je tudi moderno urejena pralnica s sušilnico.
Nad gospodinjskimi prostori je v prvem nadstropju zopet velika spalnica za vajence. Sobe so obrnjene proti jugu in opremljene z lepimi belimi posteljami, kakor redko kateri boljši instituti. V vzhodnem traktu ob Lipičevi ulici je 6 vajeniških spalnic, od katerih ima vsaka 10 postelj. Spalnice imajo vse solnč-no lego, obednice in učni prostori pa so v hladu. Na hodniku ima vsak vajenec svojo omarico s ključem, v kateri bo mogel hraniti svoje stvari, ko pa se iz pritličja povzpneš v prvo nadstropje je
na hodniku na podstavku lep kip Nj. V. kralja, našega skrbnega gospodarja. Na vrtu bodo vajenci lahko telovadili in igrali koristne igre in se po delu in nauku razvedrili.
Koliko dela in truda je bilo potrebnega, dokler nismo dobili tega Vajeniškega doma v sedanji obliki, vedo gotovo najboljše predsednik Obrtniškega društva g. Josip Rebek, odbornika gg. Miroslav Urbas in Filip Pristou in znani vzgojitelj naraščaja g. Milko Krapež. Poleg njih je bilo seveda še mnogo tihih delavcev, za katere javnost niti ne ve, niti oni žele biti imenovani, ker so to svoje delo vršili nesebično iz ljubezni do obrtniškega naraščaja in ga vedno smatrali za svojo dolžnost, ker so sami občutili v svoji mladosti pomanjkanje istega. Posebne zasluge za naš ponosni Vajeniški dom imajo dalje predvsem senator g. dr. Valentin Božič, podban g. d'r. Otmar Pirkmajer in zlasti naš župan g. dr. Dinko Puc, ki je pri ustanavljanju doma pokazal največje zanimanje in ljubezen. Ljubljanska mestna občina je storila to pot za obrtniški naraščaj gotovo mnogo več, nego so obrtniki sami sploh mogli pričakovati. Vso uvidevnost so pokazali dalje šef mestnega gospodarskega urada g. dr. Riko Fux, magistratni ravnatelj g. Fran Jančigaj in bivši upravnik šentpeterske vojašnice, banovinski inšpektor g. Kuharič.
Na otvoritveni dan je goste najpreje pozdravil predsednik kuratorija g. Josip Rebek, ki je poudaril pomen takega doma za našo učečo se mladino, ki naj bo steber bodočih obrtnikov in sploh tudi
Sprava med obrtniškimi voditelji
Podpisana z ozirom na razne kazenske pravde, kil so nastale med raznimi osebami obeh skupin v obstoječem načelnem boju radi delitve oziroma nede-litve zbornice pri tukajšnjih sodiščih izjavljava, da vzajemno obžalujeva vse osebne izpade drugih proti drugim in izjavljava, da naju v tem boju ni vodila nikaka osebna medsebojna mržnja. Zagotavljava si medsebojno spoštovanje in se z moško besedo zavezujeva, da imajo v tem boju izostati v bodoče vsake osebnosti na shodih in v listih, v zasebnem življenju in javnosti.
Izravnano in odpuščeno je vzajemno vse, kar je bilo do danes v tem boju žaljivega v pisani ali izrečeni besedi.
Obe stranki prevzameta na aebe dolžnost, da pomirita vse spore, ki bi jih v tej zaderi povzročile druge osebe.
Pozivljeva vse svoje somišljenike, da odnehajo v zasebnem in javnem delovanju z osebnimi izpadi.
Ljubljana, dne 16. novembra 1933.
Josip Rebek s. r.
Priči:
Milko Krapež s. r., Filip Pristou s. r.
Lovro Pioman s. r.
Priče:
Viler s. r., F. Rupnik s. r., Kunstler s. r. ★
•Ker smo bili vedno za složno in resno delo, smatramo za svojo dolžnost poudariti naše iislkrano veselje radi te sprave 'kljub itamu, da je dosežena s težkimi žrtvami zlasti s 'strani g. Rebeka. lUpamo, da so s Item končane borbe in nasprotstva, Ocii niso koristila nikomur, in želimo, da dane obljube ostanejo vedino res moška beseda.
Uredništvo.
naše države. Naloga Vajeniškega doma je zbrati v svoje okrilje vajensko mladino, ki je bila doslej prepuščena vedno le sama sebi, zlasti mladina iz našega podeželja, ki je stremela za večjo izpopolnitvijo in prihajala v Ljubljano. Mirno in s popolnim zaupanjem bodo odslej lahko starši pošiljali svoje otroke v mesto, ker bodo vedeli, komu jih oodo zaupali. S prirejanjem tečajev in s knjigami bo slehernemu dana možnost, da nastopi pot v življenje po končani učni dobi kot zrel in samostojen mož in sposoben obrtnik za delo. Nadarjeni, a siromašni vajenci bodo s podporo javnih oblasti preskrbljeni ves čas svojega učenja. Napredek obrti je v dobro vzgojenem naraščaju. Temeljno načelo obrtniškega Vajeniškega doma pa je, da vajenec v domu ne bo imel občutka strogega nadzorstva, nego bo užival ljubezen in polno zaščito.
Stremimo za tem, da vzgojimo zdrav, strokovno izvežban in z nacionalno in državotvorno zavestjo prežet naraščaj, ki bo v ponos kralju, domovini in stanu. Pri koncu svojega govora je predsednik g. Rebek izrazil posebno hvaležnost banu g. dr. Marušiču, podbanu g. dr. Pirkmajerju in mestni občini z županom dr. Pucem na čelu. Poleg istega so bili pri otvoritvi navzoči tudi zastopnik banske uprave g. dr. Marn, podžupan prof. g. Jarc, predsednik Zbornice TOI g. Jelačin, senatorja gg. dr. Rožič in dr. Ravnihar, predsednik Narodne galerije g. dr. Windischer, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Zadravec, župnik g. Barle, zastopnik Sokolske župe Ljubljana g. Flegar, zastopnik JNS g. dr. Cepuder, predsednik Gremija trgovcev g. Verbič, ravnatelj trgovske akademije g. Pirjevec, ravnatelj trgovske šole g. Gogala, zastopnik univerze profesor g. dr. Ozvald in zastopniki skoraj vseh korporacij in gospodarskih organizacij kakor tudi prosvetnih ustanov.
Z izredno toplimi pozdravnimi besedami je župan g. dr. Puc kot hišni gospodar dom otvoril in ga dal v varstvo sedanjemu upravitelju z željo, da bo vzgojen obrtniški naraščaj tako, da bo vedno in povsod delal v dobrobit svobodne ju-goslovenske države. Naj ga uče ljubezni do svojega naroda, da bo vsak vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, prav tako pa naj ga vzgajajo v ljubezni do našega vladarskega doma.
Tamburaški zbor obrtniških vajencev je zaigral državno himno, nakar se je g. Rebek prisrčno zahvalil gospodu županu za izbrane besede in trud in ljubezen, ki jo je izkazal obrtništvu.
V imenu Zbornice TOI je pozdravil nori dom predsednik g. Jelačin, ki je izrazil veliko veselje nad tako sijajno dovršenim delom in se zahvalil g. Rebeku in sodelavcem za njihovo požrtvovalnost z obljubo, da bo Zbornica v moralnem in gmotnem pogledu Vajeniški dom vedno podpirala, da se razrije v enega prvih zavodov našega obrtniškega stanu. Posebno se je zahvalil županu g. dr. Pucu in podbanu g. dr. Pirkmajerju, M sta z vsemi svojimi močmi pripomogla do tako lepega uspeha, kakršen je nori zavod za vzgojo obrtniškega naraščaja. Spominjal se je časov, ko je bil ta dom dom rekrutov in je tu rožljala sablja tujega gospodarja. Zato naj služi ta vajeniški dom danes, ustvarjen v svobodni državi, najplemenitejšim namenom vzgoje naše mladine. Največja vrlina slehernega obrtnika mora biti stremljenje za dobrim glasom.
S toplimi besedami je otvoritev pozdravil tudi zastopnik naše slovenske univerze g. dr. Ozvald, ki je naglašal, da naj ne bo cilj tega vajeniškega doma vzgajati ljudi za mizarje, nego mizarje in vajence za ljudi, ki bodo koristili naši narodni skupnosti.
Predsodnik g. Rebek je prečital še pozdrave ministra g. dr. Krainerja, podba-na g. dr. Pirkmajerja in zelo številne pozdravne brzojave raznih obrtniških organizacij iz vseh krajev, nakar so si udeleženci ogledali dom.
Naši obrtniki naj se zavedajo, da je ponosni naš Vajeniški dom temelj za novo delo v obrtniškem stanu in naj ga vsestransko podpirajo. Vajeniški dom je ponovni dokaz obrtniškega dela in uspeha in zasluži tudi zaupanje vseh. To, kar v sedanjih razmerah ne bi mogel nihče storiti, je z največjo požrtvovalnostjo storilo naše Obrtniško društvo, ki si je s tem postavilo najlepši spomenik in najlepšo oporo za plemenito nadaljnje delo.
Ivan Rebek — sedemdesetletnik
Rodil se je 8. oktobra 1863 na Črnem vrhu pri Idriji, kjer je zgodaj izgubil starše. Po hudem trpljenju je kot mlad rokodelski pomočnik prišel peš iz Gradca v Ljubljano, kjer so kmalu opazili njegove izredne nadarjenosti in ga pritegnili k sodelovanju v Rokodelskem društvu, Sokolu, Slavcu, Dramatičnem društvu. Še kot pomočnik je bil leta 1893. pozvan kot ekspert za novi obrtni zakoni na Dunaj, kjer je v parlamentarnem obrtnem odseku podal v slovenskem jeziku referat, ki je vzbudil splošno zanimanje, da mu je čestital celo pokojni dr. Lueger. iLeta 1894. je prišel v Celje. Ker mu je nemštvo preveč nasprotovalo, je moral prvo delavnico poiskati v okoliški občini in šele čez tri leta mu je pokojni dr. Dečko priboril večjo delavnico v mestu, da je mladi obrtnik mogel prevzeti ključavničarska dela pri takratni stavbi Narodnega doma. Mlademu mojstru je uspelo organizirati slovensko delavstvo pod firmo Slovenskega delavskega podpornega društva in odcepiti slovenske obvezne obrtne zadruge od graškega Bunda in združiti v novo ustanovljeni Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug. Rebek je na čelu bojkotnega gibanja zoper nemško tr-govino, iniciator za takratno dobo znamenitih narodnih koledarjev in 'kažipotov«.
Nevzdržen položaj v čevljarski obrti
Seveda ni manjkal Rebek v nobenem narodnem društvu. S posebno vnemo je sodeloval v celjskem dramatičnem in v pevskem društvu. Ponovno je kandidiral v državni in deželni zbor. Bil je tudi član Narodnega sveta, prvega mestnega občinskega sveta celjskega, načelnik kovinarske obrtne zadruge, podpredsednik šolskega odbora celjske obrtne nadaljevalne šole, član Zbornice za TOI itd. Občeslovensko obrtno društvo v Celju in bivša Splošna zveza obrtnih zadrug sta ga imenovali za častnega predsednika. Jubilantove razprave o najaktualnejših gospodarskih problemih, katerih je objavil nebroj, posebno v strokovnem časopisju, so se zelo rade čitale zaradi svoje svežosti, samozavesti in izrednega optimizma. Kdor pozna jubilantov odkriti kremeniti značaj, mora obžalovati, da je tega idealnega borca za koristi malega ejoveka in pravice naroda optimizem v mnogih pogledih varal.
Reb.ekovega jubileja se poleg gospe Pepce, ki ga zvesto spremlja in podpira v veselih in bridlkih urah že 35 let, ter 8 dobro preskrbljenih otrok, vesele gospodarski in nacionalni krogi. Naj bi sp. zdrav in krepak spet povrnil na svoje mesto kot najboljši obrtniški voditelj-
Mojstri,
ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 2-
Nil je skoraj stroke na svetu, ki bi preživiljalai tako strašen boj za svoje življenje ib za svOj obstanek, kakor ravno čevljarska stroka. Res je in mi to sami priznavamo, kar pišejo nekateri listi, da srno s:i šiišmarstvo vzgojili, saimi s tern, ker smo posebno v povojnih letih zaposlevali prevelik kader vajencev, napekli pomočnikov, kakor .pek žemelj, danes pa jih ne moremo zaposliti. Res pa 'je tudi1, da bi- morale ravno v istih letih <bStil oblasti na mestu in opozarjati obrtništvo na posledice, ne pa da je raznim združenjem bilo celo prepovedano omejevati svojim članom pravico vzgajanja vajencev. Danes teh omejitev ni potreba, ker so starši pametnejši in ne da'io svojih otrok učjt v stroke, pri katerih bi se pozneje ne mogli preživljati ter bi v poznejših letih starše prekli" njali. Združenje čevljarjev v Mariboru 'je imelo n. pr. še v letu 1930. pri istem številu članstva 156 vajencev, medtem ko j‘i>h ima danes samo še 56, torej za 100 man‘i in je pričakovati še Večje redukcije, ki pa bo prišla sama po sebi. ■Greh je storjen in se ne da več zbrisati, zato pa je treba, da ta greh popravita oba čiiiitelja, ki sta ta greh zakrivila. Združenja se že cela leta trudijo, da b: šušmarstvo omejila, a na žalost, čim' bolj .jiilh prijavljajo, tem več jih je. Združenje čevljarjev v Mariboru je prirejalo že od meseca maja t. 1. sestanke v večjih centrih svojega okoliša v svrho nabiranja šušmariev in je povabilo k tem sestankom župane občin in ko' maiidirje žandarmerijskih stanic. Najvažnejša in> najpomembnejša točka te uredbe je prva, ki ukazuje, da se brezpogojno ovadil vsak, ki se neopravičeno brez pooblastila bavi ali tudi samo enkrat ali včasih, bodisi tudi samo proti plačilu v blagu ali! proti nagradi izvrši kako obrtniško delo. Vzlic temu pa poročajo nalša združenja okrožnemu ■odboru, da so ovadila šušmarja, ki je po cela dva meseca delal, a dobijo od obla-stii odgovor, da 'je še premalo dokazov. Kje je torej tisti, v prvi točki uredbe navedeni »samo enkrat ali včasih«, kje pa je tudi zadoščenje besedila uredbe, »bodisi tudi proti plačilu v blagu ali proti nagradi«. Združenja pa so dobi' vala od' oblasti odgovore, češ, da ovadeni v resnici izvršujejo to i!n ono stroko, pač pa se ni moglo dognati., da je delal za denar, temveč je napravil en par čevljev temu kmetu za orača, drugemu za voznika, tretjemu za moko, četrtemu za Špeh, petemu za meso itd. Enake odgovore so dobila združenja doslej mn radovedni smo, kakšna bodo sedaj, če se bo besedilo prve toičlke uredbe upoštevalo. Zato zahtevamo, da se vsebina uredbe kr. banske uprave dravske banovine z dne 6. decembra 1932 o pobijanju šušmjarstva strogo in dosledno uvažuje in izvršuje. Zahtevamo, da se vsakega šušmarja, ki ga je ovadilo združenje in kateremu se šuš-marstvo le malo dokaže, strogo kaz' nuje, v drugem primeru pa da se mu odvzame orodje v prid združenju. Zahtevamo, da se pri zasledovanju šušmarja ipritegne našega zaupnika, katerega bo združenje prijavilo oblasti, in kateri bo dobil od svojega združenja zato potrebno legitimacijo. Ta zaupnik bo strokovnjaško ugotovil to, kar orožnik ali policist kot nestrokovnjak ugotoviti ne more. Nočemo hudega 'storiti tistemu, ki je napravil zaradi brezposelnosti eno popravilo: naši šušmartji pa ne obstojajo samo 'iz onith brezposelnih revežev, kakor to tolmaloijo nekateri Usti1, naši šuš-inarji se rekrutirajo itudi iz ljudi, ki 'Jrnajo stalni zaslužek, pokojnino in celo iiz posestnikov, torej po večini iz ljudi, kj posebnega zaslužka ne potrebujejo.
Že hujše zlo, kakor so posamezni šušmanji, je ona velika inlšftitueija, ki ima mOderao urejeno delavnico s Stroji na poigon, kjer dela nekako 40 ljudi dan za dnem lin se imenuje drtž. moška kaznilnica. Nočem ponavljati tega. kar se je o kaznilnicah že govorilo, omeniti hočem samo to, zakaj se izvrševanje obrtniških poslov v naših kaznilnicah ne »stavi ter bi se kaznence upo* rabilo za regulacijo rek, kar je pri nas ena generalnih ooilreb. Zakaj toliko poplav naših banatskih in drugih polja, zakaj potem nepotrebno pobiranje za poplavljence? Zak^j bi se delo kazneiicev ne organiziralo tako, kakor je to storila naša bratska država Poljska, ki je kupila 400 ha zemlje, katero bodo obdelovali starejši kaznenci in pridelali živeža za vse kaznence. Mi' zarske, čevljarske in druge delavnice pa bodo opustili, ker delajo konkurenco zasebnim obrtnikom. Tudi pri nas bi se dalo to napraviti.
Poleg šulšmarstva in kaznilnic imamo še dtoge zavode, kakor deško vzga-jaiišče v IPoinovičah pri Litiji, ki sarnio prizna, da ima uvedene 3 stroke, in sicer čevljarsko, mizarsko ain krojaško, v katerih 'zaposluje skupno 18 vajencev, torej v vsaki stroki po! 6. Kje najdemo danes še obrtnika, lki zaposluje mogoče ilO pomočnikov, da pa bi imel 6 vajencev.
Drugi takšen zavod je zavod salezi" jancev v Ljubljani, ikii si predrzne predpisovati celo 4leitino delo in zahtevati od staršev še mesečnih Din 150.— za prehrano. Medtem ko bi moral mali obrtnik, kj že zaradi krize komaj diha. Plačati po predpisu obrtnega zakona svojemu vajencu drugo in tretje leto neko fiksno plačo, si predrzne salezijanski zavod zahtevati pri 41etnl učni dobi še Din 15«.— mesečno za prehrano. Ta šušmarska ignezda se sklicujejo na uredbo ministrstva trgovine in ind. v Beogradu z dne 124. avgusta i 927, V br. 7911, (dvomljivo je, če je sploh še v veljavi), ki je bila ilzdama le za državno vzgajališče v Ljubljani, sedaj pa bi radi vs i ti za vodji šušmarili p od to koncesijo. Ni zadosti, da nam ti zavodi odjemajo delo in zaslužek, nego nam pošiljajo še potem ite izučene reveže, da bi jih mi oproščam«', ker jih sami nimajo pravice, povrh pa še grozijo, da naj se niikdo ne predrzne omejevati in utesnjevati tijih pravic. Zahtevamo, da se § 1141. obrt. zak., ki dovoljuje trgovinam popravljanje pri njih kupljenih čevljev, novelira am popravi tako, da se bo dal lažje tolmačiti. Starinarji nemoteno prodajalo v Mariboru nove čevlje, o katerih nihče ne ve, katerega izvora da so: šušmarškega ali kaznilniškega. Stanič narne naj se nemudoma kontrolirajo ter se 'jim prodaja novin enkrat za vselej zabrani. Zahtevamo nadalje, da se delavnice raznih državnih institucij, kakor policije, pošte .iitd. ukinejo. Zahtevamo, da se razpečavanje v velikem, kakor tudi prodaja na drobno manj vrednega blaga *z uredbo zabranii, posebno ono prodajanje po (potnikih od hiše do hiše.
Ravno tako zahtevamo, da se z uredbo zajamči označba čevljarskega blaga, ki. je za prodajo pripravljeno. Vsak čevelj mora ilmeiti označbo kvalitete blaga, vsaka laži-označba pa se naj strogokaznuje. Na -ta način ne bomo kupovali več lepenke namesto usnja itd.
JBait’a in čevljarji.
iBatove popra vlalnice in njegova tovarna čevljev v Jugoslaviji pa je zadnji adut, kii; so ga izigrali) v škodo slehernega čevljarja. Do seda'j so imelil še čevljarji na deželi nekaj dela, ali sedaj kupi kmet čevlje; pri Bati. Koliko prošenj je bilo, koliko konferenc in kongresov, resolucij in deputacij. ki so se ba-vile v raznih mestih države z vprašanjem ukinitve oziroma nedovoliitve popra vfjalnic tvrdke Bata, ki so se bavile z vprašanjem dovoljenja njegove tovarne v Jugoslaviji? Koliko težko zasluženega denarja naših (čevljar, obrtnikom in njih organizacij sie ' e zavozilo za prazen nič. Bata je dosegel poleg 20.000 čevljarskih obrtnikov, naših državljanov svoj cilj v naši državi, cilj ki ga je zasledoval, to je, da čevljarje uniči. Združenje čevljarjev v Ljubljani je sestavilo natančen proračun dohodkov in izdatkov, kakor tudi čistega zaslužka •Batove popravljalnite v Ljubljani in dokazalo, da hi v rokodelskih delavnicah bilo potreba tfa to delo, ki ga izvrši Satova delavnica tedefnisko 33 pomočnikov, medtem ko jih ima Bata samo 8. Tako se pomnožuje brezposelne. Pa bo zopet kak list pisal, češ, da čevljarskih pomočnikov hi dositli. brezposelnih. Res je, ali poglejmo v razne tekstilne tovarne in druge, kjer je najmanj 25 odstotkov delavcev čevljarskih pomočnikov na eni i)n mojstrskih žena na drugi straini. Ti, čevljarski pomočniki, ki »o se svoje stroke učila, morajo danes izpodrivati drugo delavstvo, ki bi lahko tudi brez učne dobe čevljarja delalo v enakih tovarnah. Kaj pa Bafrova tovarna v Borovu? Čiitajmo »Obrtna vestnlik« z dne 7. aprila t. 1. štev. 8, ki je prinesel prepis članka beograjske »iPoliitike«, ki je to vprašanje razpravljala. Ni nam treba brati! nadaljnjega teksta članka, treba je prečrtati samo naslov, ki se iglasi: Bato v sistem v Jugoslaviji, uslužbenci nikdar ne vedo, koliko bo znašala mezda, delovni čas neomejen, preko-urno delo se ne Plača, vsi uslužbenci delajo, prvih 14 dni brezplačno, higHen-ski pogoji za delo. Odporna sifia uslužbencev je toliko oslabela, da ie prišlo do epidemij; v 3 mesecšlh ve obolelo 600
delavcev na griži in legarju. Kje je delavska zbornica, da ne zaščiti delavstva tudii v Batovi tovarni? Ali tam mogoče ruima vpogleda? Ali se Baitovih be-rlčev boji ona delavska zbornica, ki diktira malim obrtnikom, kako ie postopati z delavstvom in vajencem? Ba-tova tovarna, v Borovu pri Vukovaru je urejena za izdelavo 16.000 do 20.000 parov dnevno, danes jiilh še izvršuje 8 tisoč dnevno1, pa je že celotna obrt uničena, kaj šele bo, ko bo izvrševala 20 tisoč parov dnevno? Vodilo bi predaleč, da bii ‘izračunali potrebo Čevljev ju-goslovenskega prebivalstva, smemo pa trdfntti, da bo g. Bata pni izdelavi 20.000 parov čevljev dnevno obul 50 odstotkov našega prebivalstva, kje so še druge domače industrije, ki enako gledajo, da pridejo na Svoj račun? Kje so kaznilnice, zavodi, šušmarji in vsi taki. potem pa računajte, kaj ostane poštenemu obrtniku.
Niti Četrtine od tega, kar blL se dalo govoriti in zahtevati, nisem iznesel, želel bi pa, da to ni bilo izrečeno popolnoma zastonj. (Povem vam zaupno, kakor so mi nekatere čevljarske organizacije zaupno poročale, ko sem jih vabil na današnji shod, češ, da nimajo v enake shode nikakega zaupanja več in da je to vse skupaj fraza in pesek v oči Ge je bilo to do sedaj, naj gledajo naše nove zakonite inštitucije, .to so okrožnii odbori', da bodo skuišali to domnevo našega obupanega obrtništva popraviti.
Živeli domači čevljarski obrtniki, naj živi in prospeva ročno delo domačega obrtnika.
Anton Krajcer.
*
'Čevljarji in tovarne čevljev iz vse banovine proti inozemski konkurenci.
(V Lj/ubljani ;so bile 18. novembra zaprte vse trgovine s čevlii, a vse delavnice in tovarne čevljev so ustavile obrat v znak protesta proti inozemski konkurenci. IV dvorani Delavske zbor' niče je bilo prirejeno veliko protestno zborovanje, na (katerem sto sodelovali vsi čevljarji an njihovi pomočniki, lastniki .vseh tovarn in trgovin čevljev, a ipole« tega tudi vse industrije iz dravske banovine. Čevljarska udruženja \x Škofje Loke, Tržiča, Žirov in Kočevja ter drugih mest so poslala svoje delegate. Mnogi govorniki so pojasnili razloge, zalkaj se bore proti Bafi in njegovim podjetjem in naglašali, da je zaradi Bat’e prišel obstoj pol milijona naših ljudi v nevarnost. Na koncu zbora so sestavili resolucijo v tern smislu. Zastopnik ljubljanske (Zbornice za TOI je izjavil svojo soglasnost z izrečenimi protesti. Upamo, da bodo merodajni z vso energijo uvidevno podprli upravi' četne želje naše čevljarslke obrti »n. industrije.
Lep jubilej
Nedavno je obhajala naša najstarejša specijalna tvrdka za črkoslikarstvo Pri-stou & Bricelj tridesetletnico svojega obstoja. Dne 17. avgusta 1903 je gosp. Filip Pristou otvoril črkoslikarski atelje ter je iz malega dvignil svoje podjetje s pridnostjo in neumorno delavnostjo do slovesa, katerega zasluženo uživa tvrdka ne le po vsej Sloveniji, ampak po celi Jugoslaviji. Nešteti tvrdkini izdelki dokazujejo s svojo dovršenostjo o visokem umetniškem okusu in smislu arhitektonske skladnosti. Vedno je znala presaditi modeme iznajdbe in izboljšanje v črkoslikarski umetnosti na naša domača tla in jih prilagoditi našim razmeram. To pa more izvršiti samo tvrdka s šefom na čelu, ki si je v razdobju tridesetih let v borbi in idealnem stremljenju za napredkom zbral sam _ mnogo umetniškega okusa. Ne s kričečo reklamo, ne s hvalisanjem, ampak s trdim delom je tvrdka dosegla današnji1 razmah, ki ga moramo občudovati in ki je v ponos naši beli Ljubljani in vsemu našemu obrtniškemu stanu.
Časopisje je ta jubilej le bežno omenilo, ker v svoji skromnosti podjetje noče nikake reklame zase. Zato pa si štejemo mi v dolžnost, da opozorimo javnost, posebno pa obrtništvo na ta redek jubilej, in da je tvrdka ravno letos, ob svoji tridesetletnici obstoja, prejela na mednarodni razstavi v Londonu za svoja dovršena dela diplomo, zlato kolajno in zlat križ. Naj ji bo to odlikovanje v kompenzacijo za njeno delo, obenem pa naša zahvala, ker je ponesla sloves našega obrtnika daleč preko mej naše domovine.
Tridesetletni jubilej tvrdke Pristou & Bricelj naj nam bo vzor pridnosti in napredka, njej pa želimo še nadaljnjih uspehov.
Alojzij Kovačič:
Razmere v pekovskem stanu
Zgodovina nas uči, da so države, v katerih sta cveteli obrt in trgo* vina, dobro uspevale.
Slišali smo že nešteto pritožb od različnih strok, katere zvenijo nas ravnost obupno za obrtništvo. Nič na boljšem ni pekarska stroka. V pokar* siki stroki limamo vse polno neofontni* kov, kateri proizvajajo kruh v veli* kih množinah: naj navedem tukaj -sa* mo nekatera, kakor nabavljalne za* druge, bolnišnice, kaznilnice in še drug® take ustanovo, ki ne morejo dokazati, da hi bil v njihovem vod * s-tvu samo eden pek kot obrtnik, ne* go obratujejo is takozvanimi p oslovo* d ji .in celo brez teh. Kot obrtnik sem prepričan, da je -upravičen samo tisti izvrševati in voditi obrt, ki se je .iste* ga učil in da je tudi le tak zmožen doprinesti dokaz usposobljenosti. Da vse te ustanove delajio pekarskemu obrtniku veliko škodo, naj navedem le primer Nabavljalne zadruge v Ma* riboru, ki ima čez 3000 člUnov, če pa istim prištejemo družinske člane, do* ihimo Vsoto najmanj 10.000, ,kar je ena tretjina prebivalstva Maribora. Večini teh članov dobavlja zadruga kruh. Pomislimo, koliko je to izgube za pekarske obrtnike v zaslužku in
zaposlenosti. To je le en zgled, dru* gje pa tudi ni botj-še. S tem pa nima samo obrtnik škode, ampak tudi dr* žava, banovina in občine, ker šušmar* ji ne plačajo -davka ali pa le tako ma* lenkost, ki ne prihaja v poštev.
Rlazven teh pa imamo še tudi dru* ge, gostilničarje, ki pečejo kruh -doma od kupljene moke iter prodajajo svo* jim gostom. Dokazano pa je, da pro* dajajo tudi po cele hlebe. So tudi ne* kateri mlinarji, ki pečejo kruh obrto* ma, čeravno niso izučeni.
V nekaterih krajih je -tudi navada, da izdelujejo kruh kmetice ter ga vozijo in prodajajo po sejmih in cer< kvenih svečanostih. To je neka stara pravica preteklih časov, ko je kmet znal izdelovati Ikruh iz svoje lastne na svojem zemljišču pridelane pšenice, kar pa je seveda sedaj že nekaj za* starelega dn bi bilo potrebno, da se odpravi, kakor sem že omenil, ker vsi ti me plačajo nobenih davkov.
Pekarskemu obrtu, katerega izdeU ki so najpotrebnejše vsakdanje pre--hranjevalno sredstvo vsega prebival* stva, bi se naj posvečala vsa pozor* nost merodajnih oblastev, da se kruh izdeluje le od poklicnih resnično iz* učenih obrtnikov.
Fran Iglič:
Krojači za svoj obstoj
Opetovano s,mo že jasno in v resolucijah poudarjali, da škoduje šušmar na eni strani legalnemu obrtniku, na drugi strani Pa državi na njenih dohodkih.
Mislim, -da je s tem diovollj, povedano in smo upravičeni, da v tem pogledu odločno zahtevamo od strani merodajnih ■oblasti- popolno zaščito in energične ukrepe proti šušmarj-em.
Položaj v -oblačilni stroki je obupen. Lansko leto so bile redke stroke, ki bi imele vsa-j pol leta dela. Pretežna (večina naših mojstrov in mojstric ni biila stalno zaposlena niti 20 tednov. V ostalem času naše članstvo ni v 1. 1932. zaslužilo toliko, da bi krilo režijske stroške. V damski -stroki je bil položaj še ostrejši. Vzrok leži v štedenju za" ■r.ad'i pomanjkanja -denarja, zaradi česar ,si! ženske veliko same šivajo-, deloma pa tudi v šušmarstvu, ki ni v nobeni stroki tako razvito, kakor raVno v damsko krojaški- stroki. Zaradi pomanjkanja dela so morale šivilje delati večkrat po konkurenčnih cenah, samo da so- zaposlile pomožno -osebje, ne da- bi) pri tem kaj zaslužile.
V oblačilni stroki! so v obče nezdrave razmere. Po statistiki okrožnega urada za zavarovanje delavcev je šte" villo -pomožnega- osebja v oblačilni stroki v zadnjih 7 letih pa-dilo za 25 odstotkov, to je -za -eno četrtino. Smatram pa, da ni nliti ta statistika -točna, kajti po motom občutku se 'je število zaposlenega- pomožnega osebja zmanjšalo- najmanj za polovico. Marsikateri mojster drži/ namreč pomočnika ali pomočnico samo na papirj-u. da -ostane ddlave-c ali delavka v delavskem zavarovanju.
Našim naročnikom!
i Težke Ičase, ki jih zlasti v zadnjem času Občutijo 'vsi obrtniki, smo občutili tudi mi. -Vsl-ed nerednega plačevanja naročnine od 'Strani naročnikov simo zašli v plačilne težave in morali začasno prenehati z rednim izdajanjem našega lista kar nam 'je bilo isicer izredno težko, a vendar se kljub vsem našim naporom temu -nism-o- -mogli iz" oigniti.
'V tej in prihodnji številki bomo objavili vsaj kratek pregled vseh važnejših obrtniških dogodkov, doičiim bomo z novim letom pričeli -zopet naš list -redno Izdajati -trdno- prepričani, da bodo naši naročniki upoštevali težave, s katerimi- 'se moramo boriti in nam malenkostno letino naročnino poslali vsaj v manjših obrokih. iSkiuišali bomo vedno oddolžiti se vsem s pestro vsebino našega iiislta in >s točnim obveščanjem o vseh aktualnih dogodkih.
lUipamo, da bodo naši naročniki upoštevali naše težke' razmere im ne bodo zamerili iseda-me zamude, ker nikomur ni bilo -težje začasno prenehati izdaja" nje lista, kakor nam samim.
IPomovno -prosimo vse, da nam čim-prej vsaj v manjših zneskih poravnajo za-oistalo naročnino in tako omogočijo redino izdajanje lista.
Uredništvo.
'Navzlic temu, da se -je število v oblačilni stroki zaposlenih delavcev zmanjšalo, se je pa število delavcev,-ki delajo- tekstilno blago, podvojilo. To kaže, da se pri povečanju števila delovnih moči in pri tehničnem napredku pri proizvodnja -količina tekstilnega' blaga ni zmansjišala, pač pa povečala, -vendar pa t-o blago- ni šlo v konzum preko oblačilnih obrti, ampak po drugi- poti, preko šušmartiev. Največ Se temu krivo šuš-marstvo, pa tudi dejstvo, da si posebno v -d-amško"kr-oja:šk'i stroki- žen-ske pomagajo na vse mogoče načine, da obidej-o legalno obrt.
Knako kot krojači in kroj-ačice so čutile kr-izo tudi druge stroke, n. pr. krznarja, ki o pravi sete® sploh ne morejo govoriti' in mod-istiinU-e, kii trpe posebno zato, ker je moda uvedla -trikotažo tudi za -klobuke, ki pa: jih ne prodajajo modiistin-je, -ampak m-odne trgovine.
Zaradi križe so posebno občutno prizadeti imalii obratil, iki tvorijo večino našega članstva. 1 ežko je v sedanjih ča-sčih vzdržati malemu človeku. Kaj bo nastalo Jiiz krize, v kateri se nahajamo, je težko -reči. Tolaži in vzdržuje nas še vse Skupaj vera v boljše čase.
Ako motrimo naše razmere, vidimo-, da m,as poleg gospodarskih n e prilik stimul lStevi,ni°st v stroki. Tekom zadnjih '10 'let je število porastilo pni- krojačih za po, pr-i kr-o-jačicah zia 71, pri, krznarjih KJ-ii P* 'm'0.diistinjla!h za ill4 i-n pri i,zdelo" valkah perila za /12. Ta porast ni v ni-ikakem pravem razmerju s -porastom prebivalstva -in 'je samo posledica dejstva. da je v naših strokah zaposlenih -preveč vajencev, ki streme za tem, da ise čimprej osamosvoje ker ne najdejo bri mojstrih in mojis-tricah zaposlitve.
(Za karakteristiko navajam, da se je pri našem združenju izučilo tekom zadnjih ,10 let: 361 krojač. 802 -kro-jačici, 19 krznarjev, 17 'izdelovalk perila in 152 modistinji.
Ak-o gledam te številke, se ne ču-! di-m, da je posebno v damskem kroja-'štvu največja beda i,n največ šu,šmar-stva.
Vsa leta -opozarjam, da naše mojstrice zaposlujejo preveč vajenk. (Vse m-oje besede so zastonj. -Mojstrice si ne dajo dopovedati, da- sli s -prevelikim številom vajenk same sebi kopljeij-o grob. Nikakor se jilh ne da prepričati, da bi morale -pozabiti /na ll-astho. samo trenutno kpri-s-t, če gre za to, da se stroka ohrani.
Članstvo naj v lastnem interesu ne ustvarja z zaposlitvijo vajen stva v na" Silh strokah proletarijata, katerega ne bi mogli 'zaposliti' in ki nam bo s šušmar-stvom pozneje UOOk-ralt škodovat.
'Iste skrbi' ima tudi pl-etiln-a stroka. V -minulem letu so- bila večja ple-tilska podjetja zaposlena -le 200 delovm-ih dni, -medtem ko -so mali podjetniki delali le nekaj mesecev v lettu. Kapaciteta je bila izrabljena v 1. 11902. povprečno samo -s 35—40 odstotkov ter je evidentno, d-a -so delala vsa podjetja -z večjo a-l-i manjš-o Izgubo.
(Preidem k navedbam šušmarjev. Kolikor mi- je bilo -m-o-goče zbrati gradiva v številkah, imamo v dravski banovini preko 1-500 'šušmarjev samo iz zelo prizadete krojaške stroke. To število pa ‘je po mojem objektivnem mišljenju gotovo za 50 odstotkov prenizko. 'Mimogrede naj omenim, da so nekatere -združbe v -tem pogledu zelo malomarne, kajti -na opetovane prošnje okrožnega odbora nam niso poslale ni-kakih številčnih podatkov.
-Glavna rak";rana naše stroke pa je šivanje po hišah. Ne Obrtna, ne davčna oblast se ne briga za -te šivilje, ki odjedajo nemoteno kruh legalnim o-brtni-ca-m, čeprav -ravno v damski: stroki doseže to šušmarteinje gotovo 50 odstotkov.
Združbe oblačilnilh strok pa se morajo boriti- ne -samo proti- poklicnim šu-š-marjem, ampak tudi proti takim, ki zakonito šušmarjjo, n. pr. Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani, ki ne -dela tsajmo za svojo lastno uporabo, temveč tudi -po- naročilu. Naše smernice gredo- za tem, da se omeji- število vajencev, po takih zavodih pa se jih nasprotno še pospešuje in mn-oži. Poštna uprava v Ljubljani ima svojo krojaško delavnico pod Imenom »/Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljub" bani«. Policijska in žandarmerljska uprava Imata svoje -krojaške delavni-ce Podobno je ,z lj-uhljain-sko občinsko ■upravo in njenimi poklicnimi gasilci.
Trgovci z manufakturo sprejemajo naročila in jemljejo mero. Osobito pa poudarjam krojaške delavnice v kaznilnicah, -pri čemer pride v poštev v naj večji meri -kaznilnica v Mariboru. Nadalje sprejema banovinsko deško vzgajališče v Ponovičah pri Litiji nova naročila in popravila. Svoje delavnice imajo Škofovi zavodi v St. Vidu nad Ljubljano, samostan trapistov v Rajhen-burgu in samostan v Stični na Dolenj*
Jernej Fidler:
skem. Vs:i omenjeni zavodi in gospodarska -podjetja ogrožajo našo eksistenco in škodujejo državi na njenih dohodkih.
Največ pa -s tem, da pospešujejo šuš" marstvo 3n b-rezposeln-ost s prekomernim številom vajencev.
Število šušmarjev v pletilni stroki dnevno narašča. Razmah te,ga zla ie -postal -tako silen, da prav resno ogroža oibstdj legalnega obrtništva. Za-t-o bi bito poftirebno, -da pristojne oblasti: s tesnim sodelovanjem krajevnih obrtniških organizacij in zaupnikov okrožnih odborov obrtniških združenj Uporabijo vse zakonite -mere za pobijanje šuš-mar-stva in vsakega krivca strogo kaznujejo.
'Le v tem primeru -bo mogoče to nepotrebno zlo do znosnosti omejiti,
Č6rtnti&a kroni&a
Obrtniški jubilej v Karlovcu. V Karlovcu je septembra tamošnja obrtna zadruga proslavila 125-letnico svojega delovanja. Ta zadruga je najstarejše društvo v -Karlovcu in je bila ustanovljena še v dobi cehov. -Njen prvotni naziv je 'bil -Banijanska bratovščina sv. Treh kraljev. Danes šteje ta obrtna zadruga nad 200 članov i-n ima tudi precejšnje premoženje.
Mednarodni kongres obrtnikov se je sestal v času od 14. do 19. oktobra v Budimpešti. (Program kongresa je obsegal vsa aktualna vprašanja, ki zanimajo obrtništvo.
Gostilničarji lahko koljejo za svoje potrebe. Nedavno je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo odlok z ozirom -na novi obrtni zakon in na predlog gostilničarskega udruženja, da gostilničarji lahko sami kupujejo in koljejo goveda in svinje za potrebe svojega obrata.
Težak položaj mesarske in klobasičarske obrti
V -mesarski obrti imamo več vrst načinov šušmarStva, zaradi' tega naj mi bo dovoljeno, dia v kratkem -poročilu iznesem vse ono, ka-r smatramo za šušmar-stvo -v naši obrti.
Omenjam predvsem klanje po kmetih. Zdelo se -bo marsikomu, da mi narekuje te besede po odpravi in omejitvi- klanja po kmetih kakšno nerazpoloženje na-prata našemu kmetu, toda verjemite mi, da mi ravno kot mesarju iz podeželja ni prav nič v mislih vzbujati kako ani-moznost, ke,r je predvsem podeželski mesar navezan na tesno sodelovanje in poslovanje z našim kmetom. Nasprotno mesarjj-dbrthiki priznavamo kmetu vse pravice, -ki mu kot -kmetu gredo — odkrito povem tudi, da je usoda našega gospodarstva odvisna predvsem od usode kmetovalčeve. Vemo dalje, da preživlja (kmet, ki tvori štiri petine prebivalstva naše države, z drugimi stainovi vred elno najtežjih dbb im da je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da zaščitijo to hrbtenico države. Toda ta zaščita ne sme biti v škodo drugemu stanu, ki je tototaiko člen tega -naroda in ki mora istotako nosilti vel-ika bremena, ki mu jih nalaga gospodarska kriza. Bredv-sem smatram, da je dovoljevanje klanja po kmetih le neuspešno zdravilo za izboljšanje položaja našega -kmeta. Kmet potrebuje za ozdravljenje gospodarstva ne samo injekcij, ampak izdatne druge pomoči, ki mu bo -res izboljšala položaj. Mislim predvsem, dla je treba osigurati kmetu rentabilno proizvodnjo -raznih -panog kmetijstva (sadjarstvo, vinarstvo itd.), usposobiti 'ga- za mednarodno konkurenco, omogočiti' mu izvoz njegovih pridelkov, predvsem mu pa- vriniti zaupanje v javho gospodarstvo ih denarni kredit. To inam najbolje dokazuje 'pogled v dobo -zadnjih treh Let, ko se je klalo vsevprek in ko se je -skoro petina zaklane živine poklala doma, -položaj kmeta pa -se ni i-zboljšal, nego celo poslabšaj. Kmet .je danes brez živine in brez denarja. Klanje, kakršno se vrši sedaj na deželi, je pa na drugi strani tudi v protislovju z obrtnim zakonom, ki izvzema iz obrtnega zakona ie ona kmetovalče-va postranska dela, če se v njih predelujejo lastni- proizvodi in še to samo v manjšem obsegu. -Na mnogoštevilne intervencije mesarskih združenj se je kr. banska uprava vendar odločila, da izda točnejša navodila-, ki -sicer ne uvažujejo predvsem -zahtevo mesarskih združenj, da naj bi se klanje doma -omejilo le na zakol v sili, ve-n-diar pa -s to svojo odredbo poslavljajo -meje nezakonitemu izvrševanju mesarske -obrti, po neobrtni-kih, predvsem po ljudeh, ki niti ne pripadajo kmetskemu stanu.
Poudarjati moram tu, da je dovoljeno 'klati ie onemu, katerega je glavni poklic kmetijski, ki pa sme klati' samo živino, ki je na dotični kmetiji prirejena in ne nakupljena in porejena, in da sme klati -samlo v manjšem -obsegu v sorazmerju z velikostjo kmetije ih številom živine, i-n sicer -samo izjemoma z ozirom na pomanjkanje krme in nezmožnost odprodaje.
-Pri tej priliki naj se dotaknem tudi primere špeharsiVa, kil je posebno razvito v mariborski' okolici, kjer so se ustanovile Tazne vnovčevalhice in zadruge, -ki nabavljajo celo živino od trgovcev, ne pa od kmeta in moramo uveljaviti vsaj zahtevo, da se tem zadrugam, ki niso konzumna, oziroma potrošna, prepove -sploh vsako klanje živine in prodaja mesa. Izdana dovoljenja naj oblast prekliče, posebno še, ker tako poslovanje ni v korist kmetom iz mariborskega okoliša, ker večina blaga izvira iz krajev izven dravske banovine (Srem, Bosna).
Še tretje vprašanje, -ki- je v zvezi s tem šušmarstvom, navajam. Tio je vprašanje prostih stojnic, ki je posebno aktualno za tovariše z naše severne državne meje. Glede -tega istavljamo samo pogojno dovoljenje, če se meso, ki se na tleh prostih -stojnicah -prodaja, označi kot meso slabše kvalitete, — da vrši obratovanje občinska uprava po uradno določeni ceni' d!o- gotove največje količine in samo konzumentom. Edino pod temi pogoji mo-remo pristati sploh na ta način prod-aje, ki se je istotako udomačil predvsem v severnem delu naše banovine. Vsako -drugo stališče glede prostih stojnic moramo smatrati za navadno šušma-rstvo, katerega naj krije predvsem samo tradicija,
Ugotlavljam dejstvo, da je ravno naraščaj mesarske obrti -preštevilen ih da v doglednem času ne bo mogel doseči zaposlitve; zaradi tega gre naše stremljenje za tem, da s,e število naraščaja zmanjša, a na drugi- strani poskrbi- za čim večjo strokovno usposobljenost. Tudi števito izvršujočih mesarskih mojstrov ni v nilka-kem razmerju s pbtrebo, kajti vsled -klanja po kmetih in padca konzuma po mestih in trgih je postalo '■‘alko rekoč 50% mojstrov odveč, Vsled česar smatramo, da jie vsa-ko dovoljevanje -novih obrti' predvsem onim, ki- nimajo prave usposobljenosti, tudi vrs-ta šušmars.tva.
Zahtevamo od naših upravnih oblasti, da postopajo rigorozno, tako pri mojstrskih preizkušnjah in pri izdaji dovoljenj — s tem bodo zmanjšali vrsto šušmarjev v naši stroki.
Za povzdigo našega čebelarstva
Po zbranih podatkih imamo danes v naši državi blizu 750.000 panjev, kar pomeni, da imamo na vsak km2 2.5 panja ali na vsak hektar 1 panj, kar je zelo malo. Še večji pa je ta nedostatek, ako vzamemo v obzir dejstvo, da je od tega števila 487.000 ipa/njev docela primitivnih, kakršni v ekonomskem pogledu kaj malo pomenijo. V Švici pa medtem pride na 1 km2 6.30 panjev, v Češkoslovaški 3.20, dočim je najbolj razvito čebelarstvo v avstrijskih krajih Koroške, Štajerske in Gornje Avstrije, ikjer pride tudi 8 panjev na 1 km2.
Zakaj je čebelarstvo v Srednji Evropi bolj razvito, negoli pri nas, dasi so tam prirodni pogoji slabši, pri nas pa flora bogatejša in vegetacija bujnejša? Zakaj te pokrajine posvečajo čebelarstvu vedno več pozornosti?
Če bi bilo pri nas posvečeno več pozornosti, bi že v prvih letih smotrene racijonalizacije imeli vsaj 1 milijon panjev, čebelarske proizvode pa bi mogli povzdigniti in pripraviti za izvoz. V naši državi imamo okrog 3,800.000 posestev, s čebelarstvom pa se peča le 127 tisoč posameznikov, kar pomeni komaj 3%. Če bi se število naših panjev podvojilo, tedaj bi imelo šele vsako drugo gospodarstvo po 1 panj, kar je še veliko premalo. Ako podelimo današnje število naših panjev s številom vasi v državi, potem nam je lahko ugotoviti, da pride na vsako vas po 40 panjev, dočim bi v vsaki vasi po 10 gospodarjev imelo lahko najmanj to število, ako ne več. Danes imamo v državi blizu 300.000 raci-jonalnih panjev, katere pa bi v teku par let lahko pomnožili na 2,500.000, kar bi nam prinašalo letno 400,000.000 dinarjev, verjetno pa tudi pol milijarde. Ta vsota ni in ne more biti nepomembna v naši ekonomski bilanci in bilanci naše narodne proizvodnje.
Kakovosti našega medu ni tekmecev na svetu, zlasti medu od žalfije in rožmarina v Dalmaciji, Črni gori in Hercegovini, t. j. v naših tkzv. pasivnih krajih, kjer pa bi se sicer čebelarstvo lahko zelo razvilo. Ako bi v vseh teh krajih imelo vsako gospodarstvo vsaj po 1 panj, bi bil dohodek od teh panjev gotovo večji od vsote, katero vsako leto da država za prehrano teh krajev. Enako v poštev prihaja gojenje čebel tudi v ožjih krajih naše banovine, ki je ponekod tudi zelo pasivna, kakor zlasti v Beli Krajini in Prekmurju.
PLINSKE NAPRAVE
P. n. občinstvu, osobito hiSnim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno javljam, da imam kot prvi in edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-ščenje, da smem izvrševati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnice in sploh vse tozadevne hišnogospodarske in industrijske naprave v vsaki pogojeni izmeri. — Kot prvi tovrstni domač, aprobiran strokovnjak se priporočam vsem interesentom
NOVAK PETER, izprašan mojster za vse plinske naprave. — Gregorčičeva 11, Ljubljana, Gradišče.
SLAVIJA
jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani
sprejema
zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti, in zavarovanje za pogrebne stroške.
Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12.
Telef on 2176 in 2276.
Evropa je velik konsument medu, pa ga porabi več, nego pridobi. V Evropi je 84 tovarn za proizvodnjo lažnega, umetnega medu brez vsake prave naravne osobine. Racijonalizacija gojenja bi nam ustvarila industrijo čebelarskih proizvodov. Postala bi to lahko nova, izredno važna pridobitna panoga. Vosek je v industriji nezamenljiv, predelovanje medu za desertna vina, začenši od medice pa do najboljšega šampanjca, likerja in konserviranega sadja, pa bi nam prineslo velike koristi in zaposlilo mnogo naših nezaposlenih delavcev. To naj bi postal cilj naših gospodarstev.
Razen te neposredne koristi pa prinaša čebelarstvo še drugo, enako silno važno. Mnogo je' kulturnega cvetja, v katerem je oplojenje nemogoče, ako ni prah enega cveta prenešen v drugega. Oplojevanje cvetov vrše po dokazanem mnenju največjih biologov ravno čebele, pa je v tem pogledu njih vrednost ogromna. Ameriški agronomi iz lastnih izkušenj vedo, da brez čebel ni sadja in zato v Kanadi in Kaliforniji sadjarji plačujejo po 5 dolarjev za vsak panj, ki bi ga jim čebelar posodil za sadovnjak, dokler sadje cvete. Hruška n. pr. brez čebel me rodi, s čebelami pa je oplojenih najmanj 50% cvetov, jablana da brez čebel le 2% sadu od cvetja, s čebelami pa 20%, češplje brez čebel 6%, s čebelami 40% itd.
[Slovenija je 'bila zlasti znana kot važna deželica v gojenju čebelarstva in je včasih naš izvoz živih čebel v Ameriko bil izdaten, dočim ga danes sploh ni več vsled pomanjkanja sanitetske zaščite. Ni li nujno potrebno zopet oživeti to našo važno pridobitno panogo, katera sedaj že vrsto let leži mrtva in nepospeše-vana. Ne orje se polje tega dela, niti koplje, dobre volje je le treba in smisla za racijonalizacijo tam, kjer je najcenejša in najkoristnejša. Kmetu je potrebno ustvariti smisel za to delo, le kratka leta pa ga bodo za isto navdušila in za vedno pridobila.
(Konec)
»Obrtniška samopomoč«
reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova 10
Vsem članom in nečlanom v vednost in ravnanje!
Priobčamo prepis odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 19. julija 1933, ki se glasi:
Vin. štev. 3694/19, 19. jnlija 1933.
Obrtniški samopomoči, reg. pom. blagajni
v Ljubljani.
V rešitvi tam. prošnje z dne 24. maja 1. 1933. se, upoštevaje v tej vlogi izne-šene razloge, ukine odločba banske uprave z dne 15. maja 1933. H. br. 2238/1 glede začasne ukinitve nadaljevalnih poslov po naslovni registrirani pomožni blagajni, ker tvorijo članstvo te blagajne obrtniki in je torej izključno stanovska institucija ter njeno dosedanje poslovanje za enkrat ne daje povoda za izredne ukrepe.
Ni tedaj zadržka, da »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna po sedanjih odobrenih pravilih naprej posluje.
Namestnik bana: pomočnik:
Pirkmajer, 1. r.
žig: Ban dravske banovine, Ljubljana.
Obrtniški koledar
bo izšel tudi letos, kakor lani, s prav pestro vsebino in v lični obliki. Vseboval bo mnoge, za obrtnike zelo važne podatke, pa ne bi smelo biti obrtnika, ki si ga ne bi naročil. Za letošnje leto smo se še prav posebno potrudili, da bo
naš koledar vsakemu obrtniku vsakdanji kruh.
Inserente že danes opozarjamo na inse-rate v koledarju, ker bodo vsled celoletne vrednosti imeli največji pomen in seveda tudi uspeh, kakor nikjer drugje.
Zatiranje šisšmarstva in neupravičeno krošnjarjenje
Resolucija, ki je bila sprejeta v ljubljanskem občinskem odboru, predlagana od občinskih svetnikov gg. Karla Sossa in Josipa Rebeka.
Gospodarske organizacije obrtnikov in trgovcev v Ljubljani se upravičeno pritožujejo čez močno razpaseno šušmar-stvo in krošnjarjenje pri privatnih strankah. Obrtna oblast se trudi, da omeji in kaznuje kršilce obrtnega zakona, ki na drugi strani občutno škodujejo zaslužku legalnih obrtnikov in trgovcev. Vendar vsi ukrepi obrtne oblasti ne zaležejo in se neupravičeno obrtovanje nemoteno razvija, seveda bolj prikrito in tajno. Najavljene so sicer stroge odredbe protil vsem onim, ki svoje delo vrše proti predpisom zakona o obrtih.
Smatrava za umestno, da obrtni odsek ljubljanske občinske uprave sodeluje z oblastjo pri zatiranju teh kršitev in se na ta način postavi v bran ter zaščiti upravičene zahteve obrtnikov in trgovcev v Ljubljani.
Vsled tega predlagava:
Da se to zlo šušmarstva in krošnjar-jenja zatre, naj obrtni odsek podvzame vse potrebne korake in naj izpelje s sodelovanjem celokupnega občinskega sveta nove ukrepe. Analogno tržnemu nadzorstvu naj se uvede obrtno nadzorstvo ali pa neke vrste obrtna policija za nadzorovanje nad trgovinami, obrtjo in industrijo. Ta obrtna policija naj bi imela nalogo, da vrši pregled v poslovanju vseh strok. Da pazi na to, da li imajo vse osebe, ki vrše kakršnokoli obrt po zakonu o obrtih, odgovarjajoče dovolilo ali obrtni list in da se izvršujejo odredbe o zapiranju in odpiranju lokalov.
Taka obrtna policija naj bi imela dovoljenje, da takoj na licu mesta ustavi nezakonito obratovanje, da zapleni blago, oziroma, da zapečati lokal do višje odredbe. Izredna naloga obrtne policije naj bi bilo pobijanje šušmarstva.
Tu bi nameščenci občinske uprave, dodeljeni tej obrtni policiji, imeli najširše polnomočje, da bi mogli takoj na licu mesta izVesti vse potrebne ukrepe, ki bi zagotovili uspeh postopka. Zato bi bilo potrebno namestiti posebno osobje za izven-uradovo poslopje.
Naša dolžnost je, da si zagotovimo v bodočem proračunu tozadevni kredit in obenem dosežemo dodelitev takega osob-ja.
Novi mojstri
V 8. letošnji številki smo prinesli imena novih mojstrov, ki so do 28. marca t. 1. opravili mojstrski izpit pri mojstrski izpitni komisiji v Ljubljani. Danes prinašamo imena novih mojstrov, ki so opravili izpit od 29. marca do 31. avgusta t. 1.
Iz obrta pečarjev: Pirnat Stanko, Vič pri Ljubljani.
Iz obrta kovačev: Krmelj Janez, Ho-tavlje-Poljane; Kovačič Ignac, Metlika; Likar Peter, Bašelj-Preddvor; Tavčar Lovro, čabrače-Trata, Gorenja vas; Demšar Aleš, Škofja Loka; Zore Matevž, Zg. Pimiče-Medvode; Anton Šubic, Hraše-Smlednik; Ferdinand Glinšek, Št. Ilj-Velenje; Franc Gašper, Šmartno-Slovenjgradec; Guzelj Anton, Zminec-Škofja Loka; Osojnik Leo, Sp. Voličina-Maribor; Omejc Jakob, Tmova-Medvo-de; Golob Martin, Podsmreka-Dobrova; Glavač Alojzij, Kapljavas-Komenda; Duhovnik Alojzij, Pimioe-Medvode; Marinšek Ciril, Poljane nad Škofjo Loko; Rakovec Ivan, Sp. Besnica-Kranj; Hrom« Franc, Sneberje-Dev. M. Polje; Mulec Viktor, Pudob pri Rakeku; Potokar Anton, Pleševica pri Višnji gori.
Iz obrta podkovsldh kovačev: Omejc Jakob, Guzelj Anton, Jerala Jakob, Pucihar Jožef, Glinšek Ferdinand, Bregant Jožef, Marolt Ivan, Korenč Fran, Golob Martin, Likar Peter, Soršak Franc, Sršen Janez, Škarja Fran, Vrečko Ivan, Gruden Ivan, Rek Peter, Osojnik Leo, Kovačič Ignac.
Iz obrta pilarjev: Habjan Ludvik, Go-dešič-škofja Loka.
Iz obrta livarjev: Korešec Jožef, Kamnica pri Mariboru.
Iz obrta kovinskih strugarjev: Smole Franc, Ljubljana.
Iz obrta kleparjev: Šifrer Janez, Stara Loka; Wostner Edvard, Moste pri Ljubljani; Bogel Franc, Ljubljana; Žitnik Rudolf, Ljubljana.
Iz obrta mehanikov: Artenjak Herbert, Rogatec; Kopač Albin, Rožna dolina-Vič; Kucler Stanko, Ljubljana; Starič Ludvik, Tržič; Žerjal Albert, Rožna dolina-Vič.
Iz obrta kolarjev: Jauh France, Kokri-ca-Kranj; Repanšek Anton, Loka-Men-geš; Vrhovnik Jože, Breg-Križe; Primc Alojzij, Poljšica-Podnart; Jasenc Franc, Št. Vid-Lukovica; Habič Franc, Sadinja-vas-Sp. Hrušica; Zlatič Dragotin, Stara vas; Bohinc Valentin, Srednjavas-Gol-nik; Dolenc Jožef, Stražišče-Kranj; Žabjek Alojzij, Zg. Hrušica pri Ljubljani.
Iz obrta mizarjev: Praprotnik Andrej, Kropa; Ložar Franc, Sneberje, Dev. M. Polje; Prosenc Franc, Češnjice-Morav-če; Funtek Franc, Ljubljana; Podobnik Ivan, Zadobrova-Dev. M. Polje; Kralj Alojzij, št* Gotard-Trojane; Smerkolj Gašper, Učak-Trojane; Rupnik Franc, Ljubljana; Stanko Drčar, Lukovica pri Domžalah; Petrič Ivan, Brod-Dolenji Logatec; Križmane Ivan, Bevke-Vrhnika; Trkman Franc, Stožice-Ježica; Kladnik Janez, Kamnik; Peklaj Franc, Sp. Zadobrova; Škerlj Franc, Ljubljana; Gabrijelčič Jože, Ljubljana; Zor Josip, Ljub-ljana-šiška; Musar Vinko, Ljubljana; Klaneček Franc, Dole-Borovnica; Kavčič Ivan, Kompolje-Dobrepolje; Štalc Ludvik, Bistrica pri Tržiču; Pretnar Franc, Podhom-Gorje pn Bledu.
Iz obrta brivcev: Rudolf Josef, Radovljica; Stanko Vozelj, Loke-Trbovlje; Herman Kunstelj, Kranj; Ziegler Rudolf, Moste pri Ljubljani; Urabič Rudolf, Ježica; Petsche Anton, Kočevje; Scherzer Bogomir, Kočevje; Osenar Stanislav, Št. Vid nad Ljubljano.
Iz obrta čevljarjev: Premk Matevž, Zapleš-Trojane; Plajbes Ciril, Žagan ja-vas-Križe; Pančur Anton, Ljubljana; Erjavec Vinko, Podsmreka-Višnjagora; Zupančič Andrej, Moste pri Ljubljani; Bo-hinjc Janez, Češnjevek-Cerklje pri Kranju; Bilban Jože, šmartno-št. Vid nad Ljubljano; Lovšin Rudolf, Breže pri Ribnici ; Medmeš Ivan, Nevlje pri Kamniku; Tišler Andrej, Tržič; Galič Franc, Rožna dolina-Vič; Erjavec Ivan, Ljubljana; Žepič Janez, Križe pri Tržiču; Poljanec Jožef, Sebenje-Križe; Poljanec Kristijan, Ljutomer; Mauser Franc, Plešdvca-Bre-zovica; Pirc Avguštin, Koseze pri Ljubljani; Ramovš Ignac, Ježica; Pangerc Jože, Sp. Otok-Mošnje; Perne Avgust, Rupa pri Kranju; Zbontar Ignac, Kropa; Dermastija Ivan, Ljubljana; Prim-šar Karol, Ribnica na Dolenjskem; Repe Nikolaj, Sp. Gorje-Radovljica.
Iz obrta usnjarjev: Kokalj Lovro, Kropa.
Iz obrta krojačev: Grobelnik Pankracij, Kmetič Franc, Tekavc Karol, vsi iz Ljubljane; Šter Franc, Predoslje-Kranj; Mrak Maks, Gorenje Brdo; Janc Franc, Tržič; Valjavec Albin, Leše-Brezje; Mazi Alojzij, Velike Loke; Grašič Miha, Te-netiše-Golnik; Eržen Franc, Srednje Bit-nje-Stražišče pri Kranju; Toman Franc, Lesce; Sitar Vinko, Žnidar Mihael, Zabret Anton, vsi iz Mengša; čelešnik Alojzij, Podmežaklja - Gorje; Sedej Ivan, Jesenice; Marn Franc, Jesenice; Velkavrh Matija, Log - Brezovica; Anžič Franc, Podgorje-Kamnik; Brus Karol, Ljubljana; Osterman Ivan, Kočevje; Vinko Vodopivec, Toplice-Zagorje; Franc Kebe, Cerknica pri Rakeku.
Iz obrta damskih krojačic oziroma šivilj: Štrumelj Stanislava, Borovnica; Petrič Katarina, Ljubljana; Rudar Berta, Moste pri Ljubljani; Kunstelj Anica, Radovljica; Slivnik Marija, Blejska Dobrava; Cesar Julijana, Stara Fužina v Bohinju; Thellian Pavla, Kočevje; Koš-nik Angela, Primskovo-Kranj; Dobre Ivanka, Kovor-Križe; Jerše Marija, Ljubljana-šiška; Samsa Božena, Ljubljana; Detiček Mija, Žalec.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Glavni in odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
I KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem ; računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ;