Tudi na območju kmetijske zadruge Velike Lašče je pričela oživljati konjereja. To je bilo ntogoče opaziti tudi na razstavi. Po mnenju strokovne komisije je pripeljal najlepšo kobilo z žrebetom Janez Zadnik iz Malih Lašč. Med mlajšimi kobUami (do 3 let) pa so ocenili za najbolj skladno kobUo last Franca Prhaja iz Malih Lašč. Za ovce je dobil nagrado Janez Lovžin iz Srobotnika. : 70 LET KTT - KZ VELIKE LAŠČE Kmetje praznujejo delavno Nepoznavalec se namuzne, ko sliši, da npr. v nekem kraju na Ijubljanskem obrobju vabijo na razstavo plemenske živine. Le on stori tako! Saj vsakdo, ki ceni in spoštuje kmetijstvo in v njenem sklopu živinorejo, ve, da na razstavo kmetje pripeljejo vedno najboljšo živino: krave, telice, kobile, ovce, tiste živali, ki so rezultat lunetove marljivo-sti in priročnosti, predvsem pa znanja živi-norejskih strokovnjakov. Tako je bilo 10. septembra tudi v Velikih Laščah. Tamkajšnja zadruga je praznovala 70-letnico obstoja. Njen začetek je vezan na uvoz bikov in telic sivo rjave pasme iz švice in začetek organizirane reje. Zato je v sode-lovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana po 12 letnem premoru pripravila Razstavo ple-menske živine. Da v naši občini dajemo primerno veljavo takim prireditvam, doka-zuje tudi odločitev predsednika občinske skupščine Maksa Klanška, da je prevzel po-kroviteljstvo razstave. Ker je o jubileju zadruge izšla zanimiva knjižica, se bomo zadržali le ob razstavi. Lahko zapišemo, da je bila velik praznik za vse živinorejce velikolaščanske zadruge. Del tega prazničnega vzdušja so prav gotovo doživljali tudi predstavniki skupščinskega, samoupravnega in družbeno-političnega živ-ljenja Ljubljane - med njimi je bil tudi predsednik izvršnega sveta Dore Dovečar -in naše občine. Tudi mnogi kmetijski, živi-norejski in zemljiški strokovnjaki so si z velikim zanimanjem ogledali okrog 70 krav, telic in bikov sivo-rjave pasme, kobil z žre-beti in trop ovac. Seveda je današnja živina že genetsko izboljševana z drugimi pasma-mi, da bi dala maksimalne količine mleka in mesa. Pokrovitelj razstave je v govoru poudaril, da imajo take prireditve tudi vzgojno-izo-braževalni pomen in želijo prepričati mlade za življenje in delo na kmetiji. Predvsem pa so tudi priložnost, da si kmetje in strokov- ISajboljše krave nuličnih starosti so pripeljali na razstavo plemenske avine v Velike Lašče Janez Zabukovec, Jakičevo 3, Franc Prhaj, Male Lašče in Jože Ahčin, Velike Lašče. Najlepšo telico pa je predstavil Jože Ivanc iz Vetikih Lašč. Na razstavi so predstavili tudi izdelke suhe robe V KJT - KZ VeUke Lašče imajo r A kontroti 434 krav, v Z kontroti pa 285 krav. Plemensko živino - tetice prodajajo predvsem v druge republike. Zadruga zbere in proda okrog 1,2 milijona litrov mleka ter okrog 220 ton mesa in okrog 90 plemenskih žirali. KZ Velike Lašče je vključena v SOZD KTT kot delovna organizadja. S sozdom sodeluje v izvozu, pravni službi, izdelavi finančnih proizvodnih prognunov. Vključena pa je tudi v reprodukdjske skupnosti za mleko in meso. ¦., ¦ „• . Za dobro razpoloženje so poskrbeli gasilri in čebelarji, ki so prfpravili tudi pečeno jagnje. Bilo je zelo okusno pripravljeno in bi moralo še z nekaterimi domačimi jedmi na takih domadjskih prireditvah izriniti druga nekrajevna jedila. njaki izmenjajo inforrhacije o tem, kako povečati mlečnost krav in prirejo mesa. Govorniki so opozarjali na obvezno se-lekcijo živine, na potrebe po domači krmi, na posodobitev gospodarjenja na kmetijah in prizadevanja celotne družbe, da bi ustva-rili primerne pogoje tudi za hribovsko živi-norejo in kmetijstvo. Strokovno dobro podkovane in stroge ko- misije so tudi ocenile živino in razglasile najboljše živali. Ob tej priložnosti pa so objavili tudi ime-na kmetov, ki so lani oddali največ mleka in jih nagradili z umetnimi gnojili. V velikolaščanski zadrugi je lani oddal največ mleka Jože Marolt iz Male Slevice (22.334 1), sledi pa mu Stane Prijatelj iz Velike Slevice (15.497 1). ISad 4,5 mitijona dinarjev /e vložilo gostbtsko podjetje Daj - Dam v ureditev nekaterih prostorov in okolice gostišča llvada na Ižanski 64. Lepo urejena okolica, pokrita terasa, uti za piknike, ozvočenje, predvsem pa nov in svojski program jedi, ki jih je mogoče naročiti v tej gostihti, bodo prav gotovo zvabUe v Uvado več gostov kot dostej. Tudi kratko potovanje po Ljubljaniti od MakaJonce do Livade, kjer je narejeno mostišče, bo mnoge Ljubljančane in njihove goste zvabUo prav v Livado. V Livadi se bodo pričeli zbirati Ijubitelji jedi iz sladkorodnih in morskih rib, najrazličnejše perutnine, čez čas pa tudi tisti, ki radi sežejo po kuharskih poslasti-cah iz polžev. Seveda bo mogoče dobiti v gostilni LJvada tudi druga jedila iz mesa. ¦ Glas o obnovljenem lokalu je segel že do mnogih gostov in skupin, saj je v sedanji (ne)bendnski dobi gostišče rarno prav oddaljeno od mesta. ..-ita,..