Za poduk in kratek čas. Vurberg. (Krajepisno-zgodovinska črtica; spisal M. Slokovec.) (Dalje.) Sreča za našo domovino, da je v tej prelužni dobi sekovsko škofijo vladal mož, ki je bil od kršuanskega duha skoz in skoz prešinjen, neprestrašen in jeklenega značaja, za resnico in pravico vnet in goreč višji pastir, katerega zgodovina po vsej praviei slavi in ga apostola Štajarske imenuje, namreč Martin Brenner. Ta je s pomočjo nadvojvode Karola in po tega smrli, Ernesla in Ferdinanda trebil in skoraj do cela iztrebil pogubljivo seme krivovere iz dežele in uredil precej zmedene in žalostne cerkvene razmere na Štajarskem. Pričeto delo je nadaljeval njegov istotako slavni naslednik Jakob Eberlein. V tem času tako imenovane protireformacije, ko se je protestantizem moral umakniti katoliški veri m je krščanstvo prerojeno in vsake zmote očiSčeno začelo kazati svojo oživljajočo moč, se je tuui v Vurbergu marsikaj predrugačilo. Takratni laslnik gradu, Jurij Stubenberški, višji dedni točaj na Štajarskem in od dežele naslavljeni konjiški stolnik v okrožju med Muro in Dravo, je kot strasten luteran z nekaterimi svojimi brati leta 1625. rajši doraovino zapustil ter se na Nemško preselil, kakor da bi se bil krivoveri odpovedal.:) Ravno zaradi tega je Vurberg že dne 24. aprila 1616 prodal Filibertu Schranzu Schranzeneškemu in Forchtensteinskemu in njegovim dedičem, loda z razločnim pogojem, da mora, ako bi prej ali poznej hotel on ali kaleri njegovih naslednikov grajščino zopet prodali, njo najprej Stubenbergom ponuditi.2) Kakor Janez Filibert Schranz v posebnem pismu, danem v Vurbergu dne 28. maja 1616, poudarja, je Jurij Slubenberški sicer prodal grajščino Vurberg z vsem, kar k njej spada, a razločno si je pridržal cerkev in zemljišče okoli nje, z zidom obdano, kjer so Stubenbergi imeli svoje pokopaližče.3) Z ozirom na to so Stubenbergi Se nekaj časa posedali in izvrSevali patronstvo čez ccrkvieo Matere božje v Vurbergu, a po letih so morali tudi lo prepustiti lastnikom gradu. Janez Filibert Schranz je bil sin Bolfonka Schranza, dvornega kancelarja nadvojvode Karola II. lor se je večinoma v Gradcu mudil. ()n Vurberga ni dolgo po-l sedal. Že dne 18. marcija 1619 ga je prodal Bolfenku Sigmundu baronu Herbersteinskemu, la pa dnc 21. septj 1627 baronu Janezu Wechslerju. Kupnina je znašala »Sechzig Taused gulden Reinisch, jeden dcrselbcn zu fiinlzehn Bazen oder Sechzig Khreuzer zurechnen, und der Frauen von Herberstain zu einem Lovkhauff z\vei Hundert Ducaten in Golt sambt einem Khlepper als guet ers Herr Obrist zu diser Zeit haben khan».4) Janez Wechsler, dne 28. februvarija 1619 v stan barona povzdignjen, bil je c. kr. dvorni vojaški svetovalec in polkovnik ter je umrl v Vurbergu, kjer mu je sin Jurij Seilried postavil lep nagrobni spominek. Tudi njegova soproga, Ana Katarina, roj. Haslingor, končala je dne 24. julija 1629 življenje, kjer ima istotako lep nagrobnik. Po njuni smrti je Vurberg podedoval imenovani sin Jurij Seilried baron Wechsler. Oženjen z Marijo, roj. Urschenbeckh, je po smrti svoje soproge od svojc lašče, Marjete, udove rajnega Jurija Krištofa Urschenbeckha, dne 5. septembra 1637 za 105.000 gold. dobil tudi Riegersburg.s) Ko pa je že leta 1638. brez otrok umrl, dobila je Vurberg njegova sestra Liza Katarina, omožena baroniea Galler, v obče »hudobna Liza« imenovana. Njen prvi soprog je bil Janez Viljem baron (Jaller, c. kr. dvorni vojaški predsednik in trdnjavski poveljnik v Koprivnici. Njej Vurberg nikakor ni dopai del. Vse rajši se je mudila pri svojem strijcu Sigmundo v divno ležečem Riegersburgu. Vsled njegovega nasvel in obljube, da jej bode Riegersburg sporočil, prodala j^ žo dnc 12. julija I. 1639. Vurberg Giintherju baron« Herbersteinskemu ler se je za vselej preselila v Riegersburg, kjer je kot baronica Stadl dne 12. februvarija 1672 končala svoje živahno in v marsičem zanimivi življenje. °) Giinther baron Herbersteinski, novi lastnik Vur ') J. A. Janisch, Top.-stat. Lcxikon v. St., III., 1028. ) *) in 4) Listinc v knczoškofijskem arhivu v Mariboru. b) in ") J. A. Janisoh, Top.-stat. Lexikon v. St. II., 700 1« berga, se je narodil dne 6. februvarija 1594. Bil je ustanovnik stranske panoge Herbersleinske rodovine, ki se je Vurberška iraenovala ter je posedala tudi Hraslovec, Neuberg in Lankovico. L. 1651. je podedoval še Vitomarce, Hvalelince, Gerlince in Rogoznico ter je umrl v Hrastovcu dne 4. avgusta 1655. Njegovi telesni ostanki počivajo v žerfu župnijske cerkve Sv. Lenarta v Slov. goricah.J) Sledil mu je Jurij Giinther baron Herbersteinski, najstarejši njegov sin, oženjen z Marijo Magdaleno groiico Wolkenstein. Ta je 1. 1663. od Jurija Seifrieda grofa Dietrichsteinskega kupil Starošince ter je v svoji oporoki z dne 14. julija 1663 določil, naj sc njegovo Iruplo pokoplje v oerkvici Matere božje v Vurbergu, kateri je z ozirom na to volil 1000 gld. za 12 sv. maS v letu.2) Po njegovi smrti je 1. 1667. lodedoval Vurberg njegov sin Erazem Friderik grof Herbersteinski, ki je postal deželni predsednik na Šlajarskem. Bil je zelo samooblasten gospod. Blizu 20 let je opiraje se na svoje vogtijske in fevdne pravice čez cerkev Sv. Lenarta v Slov. goricah, delal tamošnjim župnikom velike sitnobe in gmotno škodo. He le 27. maja 1689 je bil dolgoIrajni prepir s posebno pogodbo poravnan.s) Umrl je v Hrastovcu, 60 let star dne 5. februvarija 1691 ter poCiva pri Sv. Lenartu v Slov. gor.4) Nekaj let poprej, namreč koncem januvarija 1687 je umrla njegova mali Marija Magdalena. (Dalje prih.) Smešnica. Učitelj: »Zakaj ne pridejo duše iz pekla nikdar v nebesa?« -*¦ Ueenec: »Ker je pekel najbolj na dnu«.