Katollšk cerkven list.
Tečaj IJf.	V Ljubljani 18. grudna 1866.	EAut .SI.
EŠobrorsha šolska mladina
svojimi! preljubimi!, ncpozabljiviuiu duh. ure tli visokočast.
gospodu
Jožefu Poklukar-ju9
• njih odhodu i/. Dobrove v »pomin posebne hvaležnosti.
Britkc solze nam lečejo. Serca nas globoko sklejo. Milo so nam ranjene! Oče \ i preljubeznjivi In dobrotnik nevtrudljivi. Reve nas /.apušate!
kakor poinlaii raj odklene. Svoje rožce v vertec dene. Tak storil' ste oče Vi : Solo ste nam preskerbeli Zmot nevednosti oteli. Nažarili srečne dni !
In kak sladko sle učili. S sveto vero um vedrili In žlahtnili nam serce! Rajsko pot ste nam kazali. Čednosti vse razcvitali. Leta venčali mlade.
Oj pretežko Vas pustimo . Zlo za Vami se solzimo, Milovamo iz serca! Zmeraj bomo Vas pomnili. Srečo Božjo \am prosili. Vedili dobrotnika. -
Bos V as vodi in obvari. S svojo milostjo obdari. Plačaj Vam dobrote vse! Enkrat pa naj Vas preueli V zaželeni raj veseli. Gori med izvoljene!
Cerkveni zaderiki zakona
z začetkam leta 1857 v našim cesarstvu zopet v veljavo
djani. •)
Od danes zanaprej bodo v deželah našiga cesarstva zraven do zdaj veljavnih zakonskih zaderžkov zakon neveljaven delali, ali pa ga skleniti ustavljali, tudi ti-le cerkveni zaderžki:
I. Zaroke. Ako si dva — en ncoženjen in ena neomožena — prostovoljno in s prcmislikam obljubita, sc vzeti, se temu zaroke pravi. Zaroke branijo, de on ne sme druge, in ona ue druziga vzeti, kakor on to. kteri je obljubil, in ona tega, ki mu je (udi obljubila. Ako torej kteri mislite med seboj zaroke storiti ali sc zaročiti, nikar
*) V neki dekanii se bodo li zaderžki v naslednji obliki ljudem s prižnice naznanili, torej bi utegnil ta spis marsikje v pomoč vlažiti	Vred.
tega ne delajte dokler niste dobro pomislili, pa tudi nc brez posvetvanja s svojimi starši in druzimi svojimi, ki so previdniši. ali imajo pri tem kaj govoriti: tudi ne brez vednosti iu privoljenja svojih staršev ali druzih svojih, kterim gre kuj taciga vedili. ali imajo za vas »kerheii.
\ko bi pa nasproti »tar»i v imenu »vojih otrok, kteri še niso l-l let spolnih, zaroke napravili, bi te zaroke nic ne veljale, ako bi jih otroci, kadar II. let »polnijo, nc poterdili.
2.	Z lah t a po kervi. Ta žlahta zamore hiti: naravnost po m I rod u. ali pa stranska:
a.	Naravnost po od rodu nazaj si je oče v /lahti z dedama iu babicama, s prededi iu prcdhahicami. s pred-prededi iu prcdprcdhabicami. in tako so »i v /lahti vse te osebe po moški in ženski, ali po svoji očetovski in materin strani dalje nazaj skoz iu skoz. Po od rodu naravnost naprej si jc oče v /lahti s svojimi sinovi iu hčerami, z vnuki in vnukami. z zavnuki in zavnukami. in lako naprej dokler je kaj odroda. Vse tc peršonc so si v zlaliti nazaj ali naprej naravnost po odrodu šteti, iu nc sme nobena druge v zakon vzeti. Taka žlahta je bila tudi do zdu| zakonski zaderžek. Zlahia po kervi utegne biti pa tudi:
b.	stranska. Ta je v pervi m. drugim. v tretjim iu četertim kolenu ali rodu zakonski zaderžek. Torej ne sme vzeti brat sestre, kjer sta si žlahtuika v pervim rodu. Potlej ne sme nobeden vzeti ne siricove. ne ujrovc. ne tetine, ne ujniiic hčere, ker jc on s temi hčerami v drugim rodu. Ta zaderžek jc veljal tudi do zdaj. Zanaprej pa ludi ne bodo zamogli /akona skleniti vnuki in vnuke dveh bratov ali sester, ker so si v tretjim rodu. lu zadnjic ue Imdo mogli zakona med seboj skleniti dveh bratov ali sester zavnuki iu zavnuke.
Žlahta po kervi v stranskih kolenih jc »koz »tir rodove zakonski zaderžek. naj bo zc po zakonskim ali p<» nezakonskim rojstvi.
3.	Svakovšina. V kterim koleni ali rodi so možje s kom po kervi v /.lahti, v tistim koleni so mu njili žene v svakovšini: in v kterim koleni so žene » kom po kervi v /.lahti, v tistem koleni so iiiii njih možje v svakovšini. Kakor je žlahta skoz štiri rodove zakonski zaderžek. tako je tudi svakovšina zakonski zaderžek sko/. štiri rodove.
Ako se je kdo s ktero popolnama meseno pregre-il. če tudi ni bilo i/ tega nobeno dete rojeno, nc sme potlej ne nje matere, nc nje sestre, ne nje hčere, ue nje sesterne hčere vzeti, in tako ludi onu ne »me vzeti ue njegoviga očeta, ne njegoviga brata, nc njegoviga »ina. ne njegov iga bratoviga sina. Ako jc ta greh nu skrivnim, sc mora ua skrivnim, če je očiten, pu očitno od škofije dovoljenje dobili, ako lioce nu nje sestro, nje sesterno hčer. ali nje brata hčer. ona pa Njegoviga brala . ali njegovigu brata sina. ali njegove »eslre »ma vzeti. — (lil. cerkv. postavo «$. 31. mi. L) — De bi pu kdo svoje grešne lovaršice mater, ali hčer vzel. ali de bi ona svojiga grešniga tovarša. oeeta. ali »ina vzela, hi
hilo težko dovoljeno, ker je meseno speeanje napravilo, de slu .»n uli ona s temi peršonami v svakovšini naravnost, ne pa v kacim stranskim kolenu.
I. Muho v na /lah t a. Kdor je koga kerstil ali birma I. si je ž njim duhovno v /lahti. Dalje si je tisti, kije kerst il ali birmal, po duhovno v /lahti s starši keršeniga ali hirinaniga. Kerstni ali birmanski botri so si po duhovnu v /lahti s tistimi, ktere so v kerstu deržali, ali jim birmo zavezali. In kerstni ali birmanski botri postanejo po duhovno v žlahti s starši keršeniga ali birmauiga. Med kterimi je ta žlahta. nc smejo med seboj zakona skleniti.
5. Obljuba ved ne čistosti je zakonski zaderžck, ce jc bila ludi le nalihama, ne pa slovesno, praznično in očitno v cerkvi vterjena. Kdor je tako obljubo storil ali storilu. iic sme v zakon stopiti.
Obljubo vedue čistosti pregledati, so si sveti oče Papež prider/.ali.
Ko vidite, kako terdo ta obljuba veže, se jo delati varujte. Xc hodile pri nji prenagli. Xe delajte je brez praviga premislika, nc brez posvetovanja in poterjenja zlasti spovednikov iga: sicer bi se utegnili zlo kesati. Odveza od le obljube se ne dobi kmalo, ne lahko, ne brez posebnih vzrokov. Skušnja je učila, de je že dozdaj ta obljuba pogosto hudo presedala, desiravno sc je lože odveza od nje zadohila; kuj bo pu zanaprej!
/raven teh zakonskih zaderžkov so še drugi, ki pa niso lii imenovani, ker so že sicer znani, zato ko so tudi do zdaj svojo moč imeli. — —
Kdor s e h o č e ženiti, mora skazati svojimu fnjiuoštrii, dc ga noben zaderžek od zakona ne o d v r a č a.
I'red oklici mu mora tudi še prinesti:
1.	Privoljenje svoje okrajne ali kantonske gosposke. ( gl. nov. ces. post. Jj. 11.) —
2.	Kdor ni še 24 let spolnil, iu nima očeta, mora ukazati še posebno dovoljenje svoje gosposke, de ona kot njih viši irof dovoli v njih zakon, in premoženjske zaveze iu pogodbe, ki imajo po ženitnih pismih ž njih zakonam sklenjene biti. Ako imajo pa taki manjolet-niki še svojiga zakonskiga očeta, pa on namesti gosposke to privoljenje da. — (gl. novo ces. post. 5.} — Kar te reči zadeva so bile žc do zdaj v navadi.
Ako imata ona dva, ki se mislita vzeti, še starše žive, jima morajo v zakon starši dovoliti, če tudi sta žc 24 let spoluila. — (gl. 158. ccrkv. postav.)
4.	Je, kdor se ženi, iz druge fare, mora prinesti svoj rojeni list — (gl. 21. nov. ces. post.), in spriče-v a n je, de ni oženjen ali ona ne omožena. — (jgl. nov. cerkv. post. 70.)
5.	Vdovci in vdove morajo skazati me rt vaški list svojiga rajnciga družeta, ako se zagotovo, in iz domačih mertvaških bukev ne ve, de je leta umeri.— (gl. nov. cerk. post. %. 24. 6. — ces. post. %. 22.)
ti. Sta ženili ali nevesta iz kake tuje fare, morata od oudot prinesli s pri če vanje, de sta v keršanskim nauku pod učen a. — (gl. cerkv. postav. 74.) — Zakonskih postav, ki zmiraj veljajo, in tacih, ki bodo od zdaj zanaprej veljale, je še veliko, tode zdaj je vam sploh le tukaj rečeno treba vediti. Kar bo komu kdaj več treba vediti, bo zvedil od svojiga gosp. fajmoštra, ki ima vse zakonske postave pri rokah.
MM o p i M.
Iz Kima pišejo visokočastitljivi O. S a I e z i Volčič (poprejšnji proviucial, zdaj veliki definitor) do ljubljanskima gvardjana, visokočastitiga O. Kalista O m ej c a, kakor
naaledva: (Koaec.)
la mesta Arezzo, na Toskanskim, aim s (rudam in težavo obiskal imenitno božjo pot A lrer ni a, ki je na vi-
sokim sedlu apeninskih hribov v veličanski podobi. \a la prav samotni hrib se je namreč velikrat sv. Frančišk Asiski z nekterimi tovarši svojiga reda umikal zavoljo molitve in premišljevanja. Ze on je bil tukaj v čast Matere Božje cerkvico zidal, ktera še zdaj stoji, le samo de jo je sv. Bonaventura nekoliko zdaljšal. Tukaj je tisti kraj, kjer je sv. Frančišk dve leti pred svojo smertjo (1224) okrog praznika povzdignjenja sv. križa v svoje lelo prejel rane Zve-ličarja sveta. Praznik te prečudne dogodbe, od ktere ima to svetiše svoj začetek, obhaja sv. cerkev vsako leto 17. kimovca, kakor je znano.
Od Arezze gre stranska cesta proti Alvernii po rodovitni dolini, 5 ur dolgi, do Bibiene, mestica na Toskan-skim. Od todi se gre 1 ura po soteski, skoz ktero potok teče, do obnožja hriba Alvernia. Zdaj se začne sterina, pa dobra pot, ki iiepreiiehama terpi 3 ure, in je vedno navkreber do sainostaua. Alvernia je trikrat tako visoka kakor Šmarna gora na Krajnskim. V njenim okrogu izvira iz neke globine reka Tiber. Okrajna jc kamnita in pusta. Verh hriba pa. kjer jc samostan s svojo cerkevjo. je s prelepimi smrekami, bilkami in javorji obrašen, ki na več krajih iz nezmernih skalnih pečin in razpoklin visoko v podnebje segajo. Vcličastniših dreves nisim nikoli vidil, zlasti ne v toliki množici. Pustijo jih rasti nekaj zavoljo slovečnosti, nekaj pa, de samostan in cerkev močnih vetrov branijo, ki tukaj gospodujejo. Ob gojzdu so lepi travniki, nektere njive in pašniki. Vsa ta zemlja, nektere ure obširna v okrogu. je z zidam obdana, in je bila po začetniku samostana svetišu darovana.
Podoba alvernskiga hriba s kviško molečo pečino je ravno taka. kakor je v ljubljanskim refektorii namalana. Pogled na okrog nad nižji apeninske verhove Toškauske in papeževih dežel je prav veličansk. povzdiguje duha k misli na vsigamogočnost in velikost Božjo, razširja serce in budi dušo k pobožnilnu premišljevanju. Kteri ta kraj poznajo, pravijo torej: Alvernia je svetiše, kteriga ni napravila toliko človeška umetnost, kolikor stvurivna roka Božja. Tiha samotna natora tukaj globokejši v seree sega, kakor vse drugo, kar je človeška roka naredila. Lastnost tega kraja gotovo je serafinskiga Frančiška nagnila, se v to pušavo umikati, de je deleč odločen od posvetniga in človeškiga šuma molil, premišljeval in pokoro delal. Njegov duh je bil zmožin visokih misel, in njegovo serce globokih čutil, Boga moliti in ljubiti.
Samostan na Alvernii je obširno pa nizko poslopje, v kterim k manjšimu 100 mnihov reformirane frančiškanske provincije stanuje, ki Božjo službo v svetišu opravljajo, navadne cerkvene in redne molitve molijo, in za prenočevanje in hrano romarjev skerbijo. Ravno toliki so prostori za sprejemanje pobožnih popotnikov in romarjev. Vsi dobivajo prenočiše in živež od samostana proti radovoljnimu povračilu: ne tirja se pa od nikogar nič. Drugih gostivuic in kerčem tukaj ni, so pa blizo samostana nektere rokodelske stanovanja.
Cerkve so 3 na Alvernii, in 15 kapel v bližnjim okrogu samostanovim. Med letimi ena sama ni posvečena, v vsih druzih se mašuje. Za obiskanje vsaktere so rimski papeži 200 dni odpustkov dodelili, ako se v nji očenaš in češena si Marija obmoli. Po vsih tih kapelah so zaznamnjane dogodbe iz življenja sv. Frančiška. K cerkvam se šteje, poglavitna cerkev, ki ni posebno velika, pa iina drage altaije. Potlej cerkev prejetja sv. ran, zidana na skalji, na kterim je sv. Frančišk prejel Kristusove rane. Ta cerkev je ob desni strani poglavitne cerkve, in jo pokrit mostovi z njo sklepa. Tu sem pridejo mnihi s pričujočimi romarji vsak dan dvakrat v procesji, po večernicah in po jutranjicah, in opravijo tukaj neke pesmi in molitve v čast sv. Frančiška. V sredi cerkve je pod železnim omrežjem kamen, na kterim je sv. Frančišk klečal, ko je prejel z nebes Kristusove rane (Htigmata). Kdor v ti cerkvi mašuje mašo od sv.
Frančiška, pristavi v prcdglasji de S. Patre besedo „hicu. Tako tudi v ver«tiči: Signasti Domine „hicu servum tuum Franciscum. Resp. Signis etc., in kdor verstico poje, pokaže s perstam na kamen, — tako po velevi sacrorum Rituom Congregationis. Imel sim milost, U. kozop., ravno v osmini sv. Frančiška, v ti cerkvici sv. mašo brati, in sim vse svoje znance v Ljubljani v spomin vzel, in tiste, za ktere sim dolžan moliti. Noč in dan čujejo v ti cerkvici nekteri mnihi, ker je sv. Frančišk v svojim življenji priporočil, de naj tega milostniga kraja nikoli uikar ne zapustijo. — Tretja cerkev, ob levi strani od poglavitne cerkve, je zgorej imenovana, zidana od sv. Frančiška, ki jo je pozneje sv. Bonavcntura. ko je bil redni general, nekoliko zdaljšal.
Še je spomina vredna postelja ali počivališe sv. Frančiška, reč, ki se občuduje iu v češenj i ima. To počivališe je v globoki kamniti duplini na ravnim kamnu, čez kteriga stermcča skala visi, blizo cerkve sv. ran. iu je z železnim oklepjcm vgrajeno, de romarji kamna preveč nc obderguejo. ali ga sčasama čisto ne odglodajo. \ to votlino je sveti Frančišk. mož pokorjenja iu zatajevanja, hodil, kadar sije hotel kratek in težaven počitek privošiti. Okrog so skalnate poklinc, Spaccato imenovane.
K temu samostanu in svetišu sc šteje tudi lic manj od 18 hospicov ali majhnih samostanov, ki so pod alvcrn-skini hribani po razločnih krajih po dolinah iu ravninah. V njih se na biri nabrani živež shraiiuje. in se še le polaga-ma na mulah v samostan pretovori. I.e tako je moč, množice rednih duhovnov in romarjev preživiti. To jc stisnjen popis Alvernie. Sprejmi ga zase iu za vse. kterim bi bilo z njim vstreženo. Xa to uasledvajo pozdravila in priserčna zahvala za prijaznost. ktero so jim še zlasti pri slovesu ljubljanski gospodje skazovali. ..Bilo je težko ločenje! Daj. dobrotljivi Bog! de ta daritev svete pokoršiuc blagoslov Gospodov doseže!'4 So sklepne besede tega lista.
Ogled po Slovenskim.
iz Liabl/ane. Potem ko sc je sv. pismo nove zaveze dokončalo, se ježe tudi stara zaveza jela natiskati. — Današnjima listu je pridjuna perva pola „razlage zakonskih postav". Opomnimo, de to branje ni za sleiierniga, ampak kogar zadeva, in komur je potrebno za podučevanje druzih.
Duhovna sodnija za zakonske reči v ljubljanski škofii: Predsednik: prečastiti. gosp. dr. Simon l.adinig. stolni prošt; svetovavci: prečast. gg. korarji: .L Zavaš-n i k, dr. J. Pogača r, J, Pavšler in .1. Zupan; na-mestovavec: g. dr. A. Ceha še k; zagovornik zakona: g. dr. M. Le ben, njegov namestnik: dr. L. Vončina: tajnik: g. K. Velkaverh.
* Zagrebški list ve z Dunaja, de so \j. veličanstvo privolili ločenje Maribor skiga in Op tujski ga okrožja od gradaške (sekovske), ter pritelesenje k lavantinski škofii, in „slov. Prijatcl" pravi, de tudi v Celovcu vedo, de je temu res tako.
Iz Dobrove A. P. Ljuba Danica! prinesi svojim zvestim prijatlam tudi nekaj verstic iz naše tihe doiinicc, in sicer vesele in zopet serčno mile glase. — Vesele glase so nam podelile naše lepe nove cerkvene orgle, s 16. spremeni, ktere je postavil naš vcrli gorenec iu podbrežau, Peter Hoje, in se je zopet kakor tzversten in skušen mojster s svojim dedam dobro obnesel. — Res jc, de te orgle ne hruše in ne vpijejo, kakor bi kje kake nevbrane ušesa rade imele, temuč pojejo veličastno, ljubeznjivo, rahlomilo in mirno, kakor pihlja ponižen vetrič med cveticami pomladniga loga. In ravno to pa je cerkveno in budi lepe čutila. Kadar se taki glasi izlivajo po Božjim hramu, se zdi, kakor je nekdaj prerok čutil, de Božji glasi v rahlih sapicah memo sumljajo in Božjo pričujočnost naznanujejo. Te nove orgle so nam jesensko žegnansko nedeljo pervikrat zapele, in so to le pesem spremljale:
Veselo orgle zaveršiti! Bogu darujte pervi sunil V češenje sveto se združite. Zapojte s kori rajskih trum: O sveti Oče. Duh in Sin. t'ešen na veke Tvoj spomin !
Resnobno orgle zaveriote' Obhajajte eerkveni čas ! Pokoro, žalost oznanite. In miločutni pojte glas : Poglej se. človek, v dušni sta*, Pripravljaj za poslednji dan!
(■inlj i v o orgle zaveršite. Budite serca v vse strani! Soglasje rajsko v dušo lite . Iskreno naj s pisal doni: Pobožnih sere. ljubezni dar Prinašaj vsaki na altar.'
Nebeško orgle za\eršite! Serce. duha navdihujte ! Nas z rajskim cutam napolnite, Vošila serčae vzdigujte: O Bos. d priti milo daj \ nebeško glasbo vekomaj !
To slovesnost so tudi visokočastiti gospod profesor Joan Poklukars svojim mikavnim cerkvenim ogovoram lepo povzdignili. — Tudi vnajiia podoba novih orgel je lepa in vsa cerkvenimi! duhu primerjena. v ktero jih je naš sosed, šentviški podobar, prav lično oblekel. — Zraven leh veselih glasov pa nam ravno zdaj todi drug; prav mili globoko v serce segajo. Poslovili so se. od nas naš iskreno ljubljeni duhovni oče. ter se preselili na drugo duhovsko pašo. Postavili so si dovolj spominkov, kteri jih bodo v lepim spominu ohranili. Napravili so novo šolo. veličasten zvon, lep altar. in zdaj še. kakor venec svoje delavnosti. tudi nove orgle, ktere so jim tako kmalo ginljivo odhodnico milo pele. Bog vas spremljuj. Ijukezujivi oče, na vsih vaših blagih potali!
S Planine. Menim, »le ne Im od vee. ako od cerkvice Matere Božje na Planinski gori nekoliko omenim. Na gori. poleg Planine sloji ccrkvica Matere Božje, ktera je bila preti nekoliko časam močno zapušena: vender služba Božja pri ti cerkvici ni bila še popolnama zaostala. Marljivi gosp. fajmošter Matija S m i t so se je pa z gorečnostjo poprijeti, jo zopet povzdignili in olepšali. Omislili so v veliki altar nov sedež ali irou Matere Božje, kteriga jc gosp. Luka Cele rili izdelal iu postavil. Zeopervim pogledu pohvali to lepo in hastiovito delo ravno omciijcniga umetnika. Posebna slovesnost sc je obhajala, ko je bila nova podoba ali sedež Matere Božje blagoslovljena. Pritisnilo je bilo veliko ljudi. ne le s planinske fare. ampak iz celc okolice in celo iz daljnih krajev. Ginljivo jih je bilo viditi. s kako gorečnostjo so molili; pesmice, ki so jih v čast Marii prepevali, so se dalječ okrog razlegale — več svetih maš se je ta dan v lepo ozališani cerkv i bralo, in oh desetih so častitljivi gospod dekan. France A u ž lo v a r. novi sedež blagoslovili, in po blagoslovu so peli v sv. mašo. Obhaja se tukaj šc vee lepih duhovnih opravil skoz leto; pa ludi drugih dni malo preide, de bi se kaka sv. maša ue brala. Dc imajo faraui iu tudi drugi sosedje vneto serce do Marije Device, je jasno iz obilnih darov . ki jih za cerkev delijo. Bog bo povernil vsakima. kleri jc kuj v olcpšauje Matere Itožje z dobrim sercam pripomogel.	Jožef Gnezda.
Razgled po kersanskim svetu.
Red usmiljenih bratov na Avstrijanskim sc je po dovoljenji sv. Očeta razdelil v dve okrajni (provincii). avstri-jansko in ogersko; perve zavetnik ali patron ostane sv. Mihael; ogerska se jo podala pod varstvo Marije llevice, brez madeža spočete. — V Marij a-Cel i, imenitni Božji poti, se začne s pervim prosencaui nastopniga leta obhajanje 7. stoletnice njeniga začetka. V tem kraji je zdaj 108 čednih hiš, v dveh zakladnicah je sila milijone vrednih dragolin, v tretji stari nad novo zakristijo pa so same mašne oprave in cerkvene posode, vse je v srebru in zlatu. Tudi iz Ljubljane so lepe reči; med drugim prav drag velunt od leta 1836. Tako pišejo neki gospod, ki so tam bili. — V Pragi sta cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana 20 tavžent gold. darovala za ondotno nadškofijsko mladenško sobi val iše i kon-vikt), ki je bilo lani začeto. V ravno taki namen sta darovala visoka dobrotnika v Bernu 3000 gold.; tudi za ob-novljenje cerkve v Šenfeldu na Češkim 1500 gold. — Na Irskim je po čisto zanesljivih uradnih naznanilih v 10 le-
tih. to je, od 1841 do 1851 za lakutjo umcrlo 21 tavžent 770 ljudi. —tedaj vee kot je v Ljubljani prebivavcov. „To je sad angleške sreče, ki izvira iz krivoverstva iu brezbož-nostikadar bo Angleško neapolitauskimu kralju tako ogledalo zastran stanu njegove dežele zainoglo pokazati, potlej bomo radi eno oko zatisnili", pravi ..Volksfr.". doslej pa naj vsaki raji pred svojo vežo pometa! — Na S vaj carski in obhaja sv. cerkev veliko zmagovino. Freiburški vikši pastir se domu v svojo škofijo po vrača. Vlada po vsih občinah to veselo novico razglasuje. Ginjenje je prečuduo: nar veči škofovi sovražniki, ki so ga poprej z naj geršimi p rim k i pilali. zdaj govore od ..njih milosti", ..našiga vikšiga pastirja" itd. — Amerikansko. F. Ks. \Vcninger iz Jezusove družbe piše med svojimi misijonskimi naznanili iz Amerike ludi tole: V cerkvi sv. .Mihela sim naletel duhovna iz kranjskiga, čast. g. Skop ca. Kavno je bil v Ljubljani v šolah z menoj, ko me je svitla cesarica Karo-lina Avgusta, moja naj veči .dobrotniča na zemlji, on ondot na Dunaj za rcduika seboj vzela. Peljal sim sc takrat skoz Ljubljano v vozu svojiga nepozabljiviga predraziga in viso-kiga dobrotnika, svitliga grofa \Viirmbranda, vikšiga hišnika Vj. veličanstva matere cesarice. Kavno to popotvanje je odločilo moj od men za duhovstvo, za red Jezusove družbe iu za moj poklic, kdo bi bil takrat vse to mislil? Cez toliko let se zopet suideva v Ameriki! Tako vlada Božja usmiljena, premilostiiu previdnost pota človeških otrok v zveličanje za nje same in za druge. — Prav vidin zgled te prečudne previdnosti sim pu tudi v cerkvi sv. Mihela doživel. Kilo jc prečuduo spreobernjenje protestanškiga mladenča. Imel sim pridigo od presv. Jezusoviga serca, sini bralovsiuo postavil, opravil molitev za spreobernjenje grešnikov. ter sim prosil Gospoda v naj svetejšim zakramentu, dc naj se dansi kake duše posebej usmili. Namerilo se je, dc jc uck proicstaušk mladeneč v gojzdu oglje žgal; to je delo, ki se sicer uc more lahko popustiti. Tu mladi človek • udi ni nič od inisijotia vedil. kur iiu enkrat čuti posebno ginjenje in skcsauje v sercu. Zapusti delo, gre globokejši v log. se joka in kliče k Kogu za razsvitljcnje. S tem pa se približa cerkvi sv. Mihela. kjer sim ravno štir pro-lesianške mladenče kcrševal. Pristopi k njim, in razodene svoje želje, de ludi on hoče otrok svete cerkve biti. Podučil sini ga in sim ga še med misijoiiaiii sprejel v sveto cerkev. Ljudstvo jc silno stermelo zav oljo te dogoilbe in je iz celiga sen .i Bogu hvalilo. (Tirni. BI.)
Cerkveno * tor sir o.
Precej imamo že prav dobrih duhovnih bukev v čast
in poviševanje Marije Device, zemlje in nebes kraljice, —
hvala Kogu iu pobožnima slovenskimi! duhu! pu preveč jih nobenkrat ni iu jih ne more biti. Tudi v enaki podobi in polnosti nobenih ue poznamo, kakor so tc. ki so ravnokar nu svitlo prišle, z imenum:
nebes in zemlje kraljica, naša preljuba mati in pomočnica, spisane po znanim v vsakim oziru izverstnim gosp. I,. P i n t a r- j u. predvorskim kaplanu. Ker imamo že nekaj prav dobrih bukev od lega gospoda, torej zastran znotranje vrednosti ni ireba nie govoriti, dosti je de ohsežek po verliu naznanimo. Posebno vrednost daje tem bukvam precej pervi del, ki obseže nu Tli sirnneh vse življenje Murije Device. Drugi del obseže dvajset pruzuikov Matere Božje, do 354. strani, kar je spel posebno mikavno, ker popisovana je pri praznikih zgodba uli začelek praznika, posebin nauk od njega, potlej molitve, zdihljeji. začetek sv. maše. cerkvena molitev tistiga dneva, berilo in evangeli, govor uli pridiga kukiru svetnika od tistiga praznika, pesem, kuku zudeva-ow. ..rigodha, liianije. odpustki. Tretji del imu posebne
pobožnosti v čast Marije Device, kakor njeno češenje v saboto, Mariini mesec, ncomadežano spočetje; imenovane so Slovencam bolj znane božje pota in nauk, kako se .na njih obnašati, romarske molitve in pesmi. Četerti del: Pobožnosti k Jezusu, zlasti tudi pasijon, ki je pri vsaki hiši tolikanj potrebin, zlasti za postni čas; in križev pot. Na-sledva v petini delu venec navadnih molitev in več maš; češenje nekterih bolj znanih svetnikov in svetnic, molitve za mnogotere osebe, za razne potrebe, za duše v vicah, nektere pesmi. Na čelu je prelepa podoba Marije Device, nebes in zemlje Kraljice. Tudi je sicer zunanja oblika prijetna in natis dosti velik in razločili, na 708 straneh. Veljajo v založbi pri Gerberji v usnjatim herbtu 1 gl. 6 kr. — Bog daj, ilc bi sc tudi s temi bukvami bogoljubuo češenje do visoke nebeške kraljice povikševalo in se pobožni duh zmiram bolj med Slovenci razširjal, kar je edina prava sreča.
MMrobiine.
Strašin nasledik ne vredniga Obhajila. Neki človek, ki mu je bilo dolge leta za keršanstvo malo mar, kar ua enkrat za smert zboli. Njegovi ljudje duhovna pokličejo in po spovedi bi bil mogel sv. Kešnje telo prejeti. Ko pa duhoven sveto llostjo vzdigne', de bi ga obhajal, bolnik zavpije: Stojte, duhovni oče, s t o j t e! le en s a m k r a t v svojim življenji sim bil pri sv. O b h a-jiiu, in še takrat nevredno; zgubljen sim! Komej de je te besede izrekel, je sklenil med obupljivim stokanjem.
*>Moč sv. Rešnjiga telesa tudi za telo. Sveta Katarina Sienskaje bila ob tistih dneh, ki ni pri sv. obhajilu bila, tako hudo bolna, de jc hilo viditi, kar naravnost mora umreti. Kakor pa tudi bolna in slaba jc bila, je s sv. obhajilam vselej moč in novo življenje dobila.
MM darovi*
Za afrikatiski misijon:
G. J. S. 1 gold. — Z Ješce 3 gold. - S Studenca 42 gold. —
Pogovori * gg. riopisovavei.
G. K: Zaiiiurčki sc zahvalijo in roko kušnejo za tisto, kar jim je Miklavž prinesel. (pa tudi šc vsim drugim do-brim Miklavžem.) - ..Govornik" se zavoljo pomanjkanja priprave iu časa šc iic more oglasiti; zastran Frelihoviga koledarja v poprejšnjim listu. — G. F. S.: Pesmici — dobra volja; za razglasiti nekoliko prešibki. — G. M. D: Posebna hvala za bukve „Fntstehu ng Maria Zeli" itd.; bomo vidili, uko bodo čas in okolišine dopustile, kaj porabiti; take dela hočejo truda.
Mtothovske zadeve.
V	goriški nad škofi i. G. Avg. Tre visan pride v kravelj; g. Val. Denissa v Sacilet; g. Mih. Pecorari v Perteole: g. Ant. Marcolini v Sdravšino; g. Ant. Nanutti v Vcrmeljan.
V	lavantinski škofii. Gosp. Jak. Pleteršnik. fajm. v Kost ri vilic i, je H. u. m. umeri. Gosp. Mark. V u čaj ni k. ondotni duh. pomočnik, je za farniga namesto-vavca, gosp. Jan. Mod le pa za duh. pomočnika ondi postavljen.
Opoiulia. Ker nekteri ne razumijo, zakaj de je perviga pol leta 20 kr. več naročnine plačati, opomnimo, de zavoljo priloge ..razlage zakonskih postav", ki vsa perviga pol leta pride.	Založništvo.
B^Sf* Zavoljo praznika, Svetina dneva. bo prihodnji list že v sredo prišel na svitlo.
»Ho-rrni rrrJtiik: l.nka Jeran. — Založnik: Jože/ lllaziuk