:^A ko- LIR 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - XX. gr. GOSPODARSTVO - _ __ R G O V I N A ♦ FINANCE ♦ I NDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO is; rad1 fi-rjali Icei« pia-j so raj d i P5 jut' lceii> i so ________________________________ 5' f^O XII ŠT. 281 Kei» PETEK, 13. JUNIJA 1958 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Genialnost Francozov ni popustila Pri vseh političnih neuspehih so Francozi iznajdljivi v gospodarstvu in tehniki I^s prav redko naletiš na človeka, J ti kaj ugodnega povedal o Fran-■ Doslej je bil Alžir kamen spotike 7e, ki so hoteli zabavljati čez Fran-ti11 prikazovati Francoze kot oko-,e starokopitneže, ki jih zgodovi-^ naučila ničesar. Zdaj lahko gle-še notranjo krizo, ki je vrgla na generala De Gaulla. "dje gredo pač za modo in imajo Naprav premalo časa, da bi se skupini poglobiti v francoske zadeve ^dlagi temeljitejšega čtiva in rajši ajo po senzacijah v listih ali za *v gostilnah in kavarnah. »Franco-toPadajo!« »Francija — resen bol-^ Evropi« ali »Notranje razsulo v Jtiji«. To so danes gesla za dobro ena obmizja ali časopisne naslonimo ob strani Alžir in De Gaul-čgodovini nekega naroda so takš-!,tnanje in notranje politične krize ,aH manj periodični pojavi, ki jih ,avim ljudstvom prebolijo brez hu-n trajnih posledic za svoj obsta-Pogoste vladne in parlamentarne v Franciji po vojni lahko nava-kot posledico zunanje/političnih kakor vojne v Indokini in Se-11 Afriki, lahko navajamo te krize kot znamenja določenih bolezni dPentarnega sistema, toda zgrsše-bilo trditi, da so te politične in "ene težave povojne Francije od-^fonično obolelega naroda v deka-c* (v zgodovinski dobi propadanja). 'Ncoski narod ^OPET MNOŽI ,aPcoski narod je telesno in duhov-krepak. V povojnem času je do-Pravi preporod. Po prvi vojni je nazadovanja rojstev številčno tiloval in v desetih letih od 1936 j546 se je francosko prebivalstvo za en milijon duš. Danes pa sc ®čno Francozi pomnožijo za 400.000 ’* vsako leto. 'Ncoska genialnost Popušča Motalo prostora imamo na razpolaga bi lahko obširneje spregovorili f3ncoskcm duhovnem ustvarjanju, 'ko trdimo, da so Francozi v tem ledu še vedno med prvimi v zahod-11 svetu. Politično in gospodarsko so I10 drugi vojni sicer naslonili na !Criko, toda pri vsem tem so poka-1 Vrsto lastnih političnih in gosposkih pobud svetovnega pomena, titbeoska državnika Schumah in "tlet pojdeta v zgodovino kot glav-Pobudnika zapadnoevropskega polica in gospodarskega zdraževanja 'Epskega sveta in Evropske gosposke skupnosti ..z Jeklarsko in premo-'Po skupnostjo ter Evropskim enot-J, tržiščem). Pariz je sedež Organi-'ie za gospodarsko sodelovanje v t0Pi (OEEC) in svetovno središče, Ipterem se državniki in gospodar-Cttiki vsega sveta pogosto zbirajo na konference. Neodvisno razisko-’ie na področju jedrske energije in ’»ike — Francozi na primer izvažajo Pjino potniška letala na reaktivni po-? lastnega izdelka in imajo danes ^itrejše električne vlake na svetu ie dokaz, da Francozi niso popustili ‘Is svoje proslule genialnosti. “1NCOSKO GOSPODARSKO cRtovanje lean Monnet je tudi v Franciji že le-1546 dal pobudo za ustanovitev komata za plan (Commissariat au **)), ki ga je sam vodil do leta 1951. 16 postal predsednik Visoke oblasti Jeklarsko in premogovno skupnost; tega urada izvirajo vse glavne pobuda gospodarski razvoj v Franciji v Ptjih 13 letih. Pri vsej notranje po-'fti razrvanosti so sklepi tega posvetnega organa navadno soglasni. De-komisariata je razdeljeno po komi-t, v katerih so predstavniki vlade, ftiženj delodajalcev in delavskih sin-atov, a poleg njih so strokovnjaki posameznih panog gospodarskega živ-ta. Te komisije določajo smernice 'tokrat, ko gre za važne odločitve /tancoskem gospodarstvu in prav iz ‘Oovih poročil navajamo nekatere po-Jke o gospodarskem razvoju v Fran-ll, v zadnjih letih in o gospodarskih tiJih za bodočnost. JGEL RAZVOJ %COSKE INDUSTRIJE luji strokovnjaki postavljajo današ-p francosko industrijo že skoraj v 0 vrsto z angleško in zahodnonem-l|)’ Vrednost njene proizvodnje je do-®a leta 1954 15.170 milijard frankov, ’a 1957 17.000 milijard, a po načrtu korala leta 1965 znašati 22.500 do .■J50 milijard frankov. Storilnost Fran-t, zaposlenega v kmetijstvu bi se pfala dvigniti za 3,5 do 4% na leto, 'tidustriji pa za 3-4%. ^bimivi so podatki o investicijah v titiciji v primerjavi z narodnim do-5Jkom. Leta 1954 so investicije dotik 2570 milijard frankov, to je 17%» '•načega narodnega dohodka; po nafti bodo investicije do leta 1965 po-jtitha naraščale in dosegle 4300 mili-H to je okoli 19% narodnega dohod-f Napredek v tem pogledu nam po-fia očiten, če pomislimo, da so se in-isticije v desetletju 1930-40 sukale ko-na ravni okoli 5% narodnega do-“ika. NAPREDEK FRANCOSKEGA KMETIJSTVA Tehnični napredek dovoljuje, da se iz kmetijstva izloči precejšnje število delovne sile, .ne da bi kmetijska proizvodnja trpela. Tako računajo, da bo število kmetov v desetletju 1954-1965 v Franciji nazadovalo na 1 milijon; leta 1954 je bilo v francoskem kmetijstvu zaposlenih 5,200.000 ljudi, leta 1957 4,9 milijona, a leta 1965 jih bo samo še 4,200.000. Po drugi svetovni vojni so v francoskem kmetijstvu vpeljali mnogo novosti, ki jih zahtevata čas in napredek; to velja glede pomladitve .nasadov, boljšega obdelovanja s stroji, glede uporabe umetnih gnojil, namakanja in elektrifikacije na deželi. V času od leta 1954 do 1957 se je število kmetijskih traktorjev na Francoskem podvojilo; jan. 1958 so na kmetih imeli 540.000 traktorjev, leta 1939 komaj 40.000. Strojev za žetev, mlatilnic in drugih strojev je bilo v začetku letošnjega leta 23.000, leta 1939 pa komaj nekaj desetin. Na podeželju so uvedli posebne postaje za umno obdelovanje zemlje, na katerih deluje okoli 1000 inženirjev in 400 svetovalcev, ki jim pomaga okoli 2200 krajevnih sodelovalcev. Na 15.000 zglednih posestvih si lahko kmetje ogledajo dosežke sodobnega kmetijstva. Tudi film uporabljajo Francozi za prikazovanje tehničnega napredka v kmetijstvu. Tako je bilo mogoče dvigniti kmetijski donos na hektar približno za eno tretjino v primerjavi z donosom v predvojnem času. NARAŠČANJE UPORABE POGONSKE ENERGIJE Vzpon francoskega gospodarstva v povojnem času nam kaže tudi naraščanje potrošnje pogonske energije v Franciji. Francoski rudniki so bili modernizirani in dajejo danes 30% več premoga kakor pred drugo vojno. Francoske vodne centrale, ki so leta 1939 proizvajale 13 milijard kilovatnih ur električne energije, proizvajajo danes 32 milijard in bodo po načrtu leta 1962 proizvajale 38 milijard. Uporaba vseh vrst pogonskih energij, premoga, petroleja, plina in električne energije je danes za 35% večja kakor leta 1939. Vsi ti podatki kažejo, da je Francija danes glede gospodarstva v dobi popolne preobrazbe. Ta preobrazba na gospodarskem področju seveda vpliva tudi na socialne odnose, to je na odnose človeka do samega gospodarstva pa tudi na njegove odnose do sočloveka. Trgovina meri llaliio in Jugoslavijo naj se še pospeši! Kaj menita Rim in Beograd Glasnik rimskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da so v Italiji sprejeli z velikim zanimanjem jugoslovanske izjave, da so v tem trenutku dani posebno ugodni pogoji za razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in zahodnimi državami. Dodal je, da je Italija danes .na prvem mestu v jugoslovanski zunanji trgovini in de je že mnogo storila, da bi se pospešili gospodarski stiki z Jugoslavijo, tako n. pr. je odobrila kredit 30 milijonov dolarjev, da bi olajšala izvoz italijanske industrijske opreme v Jugoslavijo; deloma je ta kredit že izkoriščen. V mejah svojih možnosti se bo Italija prizadevala, da bi se ti odnosi z Jugoslavijo še razvili, in želi, da bi se tudi druge zahodne države zavedale koristi, da bi v tem trenutku pospešile trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. K tej izjavi predstavnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve pripominja beograjska »Politika«, da je gospodarsko sodelovanje med obema državama eden izmed stebrov jugoslovansko - italijanskega prijateljstva in sodelovanja sploh. Jugoslavija se je vselej zavzemala za razvoj gospodarskih odnosov z vsemi državami zlasti pa s sosedno Italijo; sodelovanje med obema državama se ne omejuje samo na gospodarsko področje, saj so bili doseženi pomembni uspehi tudi na drugih področjih. Čeprav so med Italijo in Jugoslavijo ostala še nerešena vprašanja in obstoje razlike v družbeni ureditvi in pogledih na sodobna mednarodna vprašanja, se je pokazalo, da je možno kljub vsem tem razlikam uspešno sodelovanje. »Izjava predstavnika palače Chigi nas še bolj utrjuje v tej misli,« piše »Politika«. Po mnenju beograjskega lista je jugoslovansko - italijansko sodelovanje prispevek k ustalitvi v tem delti sveta. Rim in Beograd upoštevata pri svojem sodelovanju, da je mir na področju Balkana in Apeninov v veliki meri odvisen od razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. ZA POSPEŠITEV UVOZA IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO Milanski gospodarski list »24 Ore« (1. junija) priobčuje v zvezi z jugoslovansko udeležbo na padovanskem velesejmu članek sodelavca C. Bodoa o najnovejšem poteku italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave. Na podlagi jugoslovanskih podatkov je lansko leto trgovina med Italijo in Jugoslavijo dosegla vrednost 132 milijonov dolarjev ter se je povečala za 45,6 milijona dolarjev (52%) v primerjavi s prejšnjim letom. Jugoslovani opozarjajo na neravnovesje v tej izmenjavi, v kolikor narašča mnogo hitreje jugoslovanski uvoz iz Italije kakor italijanski uvoz iz Jugoslavije. Uvoz iz Italije v Jugoslavijo je narastel za 37,7 milijona dolarjev (92%), medtem ko je uvoz Italije iz Jugoslavije narastel komaj za 7,9 milijona dolarjev (17%). Predstavniki zvezne zunanje trgovinske zbornice v Padovi naglašajo, da z jugoslovanske strani ne obstajajo nikakšne omejitve glede uvoza iz Italije, medtem ko je Italija kontingentirala uvoz tipičnih jugoslovanskih proizvodov. Jugoslavija uvaža predvsem industrijske izdelke, izvaža pa predvsem kmetijske proizvode, čeprav se je v zadnjih letih močno razvila tudi njena industrija. Izvoz živine predstavlja 33%, izvoz lesa 36%, železne rude 16%, nekovinskih rud pa 15%. Pripomniti je treba, da je bil kontingent za uvoz živine iz Jugoslavije v Italijo že lansko leto izčrpan tudi za 3 mesece letošnjega leta; tako je letos v začetku leta skoraj prenehal izvoz živine v Italijo. Oviran je tudi jugoslovanski izvoz ribjih konzerv in cementa v Italijo. Jasno je, da bi bilo treba te kontingente zvišati. To zahtevajo tudi koristi italijanskega izvoza. ■ To strašilo pred vojaško diktaturo je še iz tistih dni zadnje tihe revolucije na Francoskem, ko se je prejšnja republikanska vladavina čutila še tako močno, da je ministrski predsednik Gaillard v parlamentu lahko vzkliknil: »Republikanski (demokratični) režim, se bo branil sam in ne potrebuje nobenega rešitelja od zunaj!« Sicer je razvoj političnih dogodkov kmalu pokazal, da ni sam gen. De Gaulle republiki tako nevaren, da bi zaslužil, da bi njegovo uniformo obešali na razpotja kot strašilo. Sam ni hotel izsiliti oblasti morda z vojaškim udarom, temveč je želel, da mu parlament poveri oblast. Tako bo 6 mesecev lahko vladal brez poslanske zbornice. Poleg tega so ga pooblastili, da izvrši preobrazbo državne uprave. Uspeh De Gaullove vladavine odvisi bolj kakor od rešitve notranjih političnih vprašanj od uspešnega ali neuspešnega zaključka spora z Al-žirci. De Gaulle išče rešitev tega vprašanja v tako imenovani integraciji, to se pravi v združitvi Alžira s Francijo in proglasitvi popolne enakopravnosti Alžircev s Francozi v skupni državi. Napovedal je, da bodo tudi Alžirci glasovali o državni upravni preobrazbi. Toda mnogi Francozi so se ustrašili takšne rešitve, ker bi po tej poti prišlo v francoski parlament 134 alžirskih poslancev, ki bi seveda imeli besedo v francoski politiki. Alžirija šteje okoli 8 milijonov Arabcev in Berberov ter samo 1 milijon Evropejcev. Iz strahu pred Arabci predlagajo nekateri Francozi rajši drugačno rešitev, to je Alžiriji naj bi priznali avtonomijo v okviru Francoske unije. Tudi evropski naseljenci v Alžiriji so proti priznanju popolne enakopravnosti Arabcem. De Gaulle ima tudi težave z evropskimi naseljenci v Alžiriji, ki so organizirali komite za javno blaginjo in jih vodi Soustelle. Tem in nekaterim generalom v Alžiriji se zdi De Gaulle prevelik demokrat in premalo odločen nasproti Arabcem. Vprašanje je, ali ostanejo francoski generali v Alžiriji in Franciji na strani De Gaulla. Marshallov plan v novi izdaji? Bivši predsedniški kandidat Adlai E. Stevenson je v enem izmed svojih zadnjih političnih govorov poudaril potrebo, da se Amerika zavaruje pred napadalno gospodarsko politiko Sovjetske zveze, ki skuša z gospodarsko pomočjo pridobiti zase čim več tujih držav, s tem da ustanovi po vzorcu nekdanjega Marshallovega plana nov sklad. Sestali naj bi se predstavniki zahodnih držav, ki naj bi proučili sredstva in poti, ki bi zagotovili gospodarski prospeh držav izven vpliva Sovjetske zveze. V ta namen naj bi se najprej sestal poseben odbor, kakršen je bil tisti, ki je pripravil Marshallov načrt leta 1947. O tej Stevensonovi zamisli so govorili tudi med obiskom angleškega ministrskega predsednika v Washingtonu. Ameriški senat je odobril kredit 3 milijard 68 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč tujini; odobril je 102 milijona dolarjev več kakor poslanska zbornica. Med senatorjem Knowlandom in Kennedyjem se je razvila ostra polemika, ali naj predsednik Eisenhovver sam odloča o vprašanju, ali Amerika lahko podeli gospodarsko pomoč komunističnim državam. (Pri tem so mislili tudi na Jugoslavijo). Prodrl je senator Knovvland s predlogom, ki pooblašča Eiscnhovverja, da lahko tudi sam odloča. RAZLAGA ZA NEMŠKI GOSPODARSKI ČUDEŽ Ob desetletnici Marshallovega načrta priobčujejo nemški listi podatke o današnjem položaju denarnega sklada ERP v Zah. Nemčiji. Denarna sredstva tega sklada so do danes narastla na okoli 7 milijard nemških mark, to je okoli 1036 milijard lir. K temu je tre- ba dodati še ameriško pomoč, ki jo še vedno prejema Zah. Nemčija neposredno. Če prištejemo to pomoč k premoženju sklada ERP, razpolaga Zah. Nemčija vsako leto z eno milijardo nemških mark ameriške pomoči. Protivrednost v markah porablja Zah. Nemčija za pospeševanje nemškega gospodarstva, pa tudi za finansiranje nemškega izvoza. Iz tega sklada črpajo nemška podjetja posojila po nizkih obrestih, nadalje gre precej denarja za' razna raziskovanja (14,7 milijona DM) za vzdrževanje tehničnih šol, za begunce in vojne oškodovance. Za finansiranje izvoza v nerazvite dežele so doslej potrošili iz tega sklada 90 milijonov DM. ZA USTANOVITEV EVROPSKEGA DENARNEGA SKLADA. V Oslu je dr. Erhard, minister za gospodarstvo v Zahodni Nemčiji, izjavil, da je nastopil čas, ko bo treba misliti na ustanovitev Evropskega denarnega, sklada. Ta naj bi podeljeval posojila Evropski plačilni zvezi. Že Evropska plačilna zveza je s podeljevanjem posojil, kakor n. pr. Zahodni Nemčiji, mnogo koristila. V denarnem skladu naj bi ne bila potrebna za sklepanje soglasnost vseh včlanjenih držav — kakor pri Evropski plačilni zvezi — pač pa naj bi sklad sklepal z navadno večino. NAJCENEJŠA PONUDBA ZA GRADNJO LADIJ. Plovni družbi »Flota Merchant delTEstado« in »Flota Argentina de Navigation de Ultramar« sta razpisali natečaj za gradnjo tovornih ladij po 10.500 ton nosilnosti s hitrostjo 16 milj na uro. Najugodnejšo ponudbo so poslale ladjedelnice z Reke, in sicer za 3,700.000 dolarjev za ladjo. Podjetnost Padovancev v mednarodni trgovini Vtisi s padovanskega velesejma - Ali bo Padova prehitela Trst? (Izvirno poročilo iz Padove) Letošnji padovanski velesejem, ki je že 36., je bil organiziran že na podlagi predvidevanj o razvoju italijanskega gospodarstva in mednarodnih trgovinskih stikov v okviru Enotnega evropskega tržišča. To je poudaril predsednik sejemske uprave g. Mario Saggin, ko je odprl letošnjo velesejemsko prireditev. S to značilnostjo letošnje prireditve so računali tudi organizatorji razstav posebnih blagovnih skupin, toda tudi razna študijska zborovanja in druge vzporedne prireditve, ki so te dni na dnevnem redu, imajo namen čim jasneje pokazati odnos raznih gospodarskih panog kakor trgovine, industrije, kmetijstva in prevoza do novega položaja, ki nastaja po postopnem uveljavljanju načel Skupnega evropskega tržišča. V tem smislu je treba gledati na »Dan tipičnih beneških vin«, posvetovanje o industrijskem prevozu, »Dan stavbarstva«, na zborovanje kokošerejcev, na »Dan lesa« itd. Padovanci se ne zanimajo samo za Evropsko enotno tržišče, ki je šele v povojih, temveč tudi naglašajo pomen jugovzhodnega evropskega tržišča za Italijo in s tem tudi za Padovo, ki je po njihovem mnenju poklicana, da se zanima za te evropske predele. Treba je priznati, da so Padovanci v tem pogledu vsekakor bolj podjetni kakor Tržačani, ki se prepogosto obotavljajo, ko gre za to, da bi se odločili za odločne korake v tej smeri. V Padovi temeljito proučujejo položaj, ki utegne nastati v mednarodni trgovini, ko se bo zamisel Evropskega enotnega tržišča uresničila v celoti. Zanima jih vprašanje, kakšna konjunktura bo nastala v tem primeru za padovansko trgovino in kakšno vlogo bi ta lahko igrala tudi v gospodarskih odnosih med južnoevropskimi državami, to je Balkanom in Enotnim evropskim tržiščem. Padovanci računajo, da bi v tem primeru lahko razvili nekako trgovino v trikotu, to je, da bi postali posredniki med južnoevropskimi državami in državami Enotnega evropskega tržišča. Če človek gleda na vse te pobude kot Tržačan, se nehote vpraša, zakaj ne bi v Trstu posvetili več pozornosti tem vprašanjem, ko je Trst bližje Balkanu in Srednji Evropi? DOMAČA IN TUJA UDELEŽBA Padovansko sejmišče obsega 102.000 kv. metrov; letos razstavlja okoli 3500 razstavljalcev; tujih podjetij, ki so na sejmu zastopani s svojimi proizvodi pa je okoli 1100. Na padovanskem velesejmu ni kolektivnih razstav. Tuja podjetja razstavljajo neodvisno, še bolj pogosto pa prevzemajo razstavo njihovih proizvodov italijanski zastopniki. Poleg tega so na sejmu odprle svoje informacijske urade naslednje države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Cejlon, Dominikanska republika, Francija, Indija, Jordanija in Sirija, Jugoslavija, Madžarska, Mehika, Zah. Nemčija, Peru, ZSSR, Turčija in Zvezna arabska republika. POMEN SEJMA ZA JUGOSLAVIJO Jugoslavijo zastopa na veseljmu dr. Branko Bučalo. Za glasilo sejemske u- Ifova Gorica - vrtno mesto STered - sodoben red - mirno življenje »Po vrsti kakor hiše v Trsti«, pravijo tržaški okoličani, in kakor so sploh v mestih, bi lahko rekli, ne pa v Novi Gorici. Toda o tem pozneje, ker nismo še tam, ampak šele v stari Gorici, od koder poj demo skozi blok pri Rdeči hiši v Novo Gorico. Ta blok je na cesti, ki pelje v Rožno dolino; napravili so ga takoj za železniško progo, ki veže Kras in Vipavsko dolino z dolino reke Soče. Da ne bi bila proga pretrgana, so tudi ta del železniške proge za goričkim gradom odstopili Jugoslaviji, toda mejo so potegnili prav zraven proge, tako da je edina cesta za gradom, ki veže Šempeter s postajo v Novi Gorici, ostala v Italiji. Zaradi tega si je morala Jugoslavija zgraditi novo cesto vzporedno z železniško progo do predora pod^ Kostanjevico in od tam navzgor čez kostanjeviški hribček do Nove Gorice. Pešci ih kolesarji pa hodijo po bližnjici od Pristave (italijansko Ra-fut) skozi železniški predor do Erjavčevega drevoreda. Za vozove so napravili nekoliko pozneje nov širok predor od Rožne doline proti središču Nove Gorice. Železniški predor sem rekel, v resnici pa sta dva predora drug zraven drugega. »Kako to, da sta dva predora«, sem vprašal mimogredočega moža, »meni se zdi, da je bil nekdaj en sam. ILdaj so napravili drugega?« »Drugega so napravili še pod Avstrijo«. Ta odgovor nisem mogel vzeti na znanje. Zakaj naj bi bila Avstrija napravila drugi predor, ko je vendar vsa proga od Trsta do Soške do- lezniški predor napravili Italijani takoj po prvi svetovni vojni, ker so enotirno železnico iz Gorice do Volčje drage spremenili v dvotirno. »Iz strateških razlogov je dodal«. In tako je ostal do danes poleg predora za železnico še predor za pešce. Ko sem hodil po Erjavčevem drevoredu proti bodočemu središču Nove Gorice, sem občudoval obširno in prekrasno ravno polje, ki se razsteza od kostanjevdškega hribčka do Solkana in do vznožja Čavna, in sem bil skoraj hvaležen Anglo-Amerikancem, ker so prisilili Jugoslavijo, da si sezida tukaj novo glavno mesto goričke dežele. Nekaj pa me je pri tej novogradnji zelo iznenadilo. Pričakoval sem seveda, da bom zagledal ob straneh drevoreda nove stanovanjske »hiše po vrsti kakor v Trsti«, toda zmotil sem se. Zdele so se mi sezidane kar tako samovoljno, brez vsakega reda, ena tu, druga tam, ena obrnjena na eno stran, ena na drugo, kakor da bi se bile medseboj sprle. Kaj pa naj to pomeni? Ko pa sem prispel bliže in si stvar bolje ogledal, sem spoznal, da tu ni nereda, ampak je nov čisto moderen red, ki me je — no, kako bi rekel — recimo kar naravnost: navdušil. Hiše so namreč nekoliko metrov oddaljene od ulice in postavljene poševno z njo, in sicer tako, da sta dve skupini hiš obrnjeni druga proti drugi v obliki' trikotnika, ki je s svojo osnovnico obrnjen proti ulici. Trikotni prostor pred hišami je porabljen za vrtič z zelenjem in cvetlicami; taki vrtiči so tudi med line in naprej enotirna? Domačin, s' glavno ulico (Erjavčevem drevoredom katerim sem se potem pogovarjal na klopi pod kostanji Erjavčevega drevoreda, mi je pojasnil, da so drugi že- in hišami vzdolž drevoreda. Ta trikotni sistem velja za Erjavčev drevored, za druge ulice so drugačni sistemi. Povsod pa velja načelo, da mora ostati med hišami mnogo zelenja. Kar sem tukaj videl, me je pognalo v Solkan, kjer je začasno še vedno občinski ljudski odbor, da si na občini ogledam načrt, po katerem se gradi Nova Gorica. Ko sem imel plan pred seboj, se ga nikakor nisem mogel nagledati. Načrt je umetniško delo ljubljanskega arhitekta, čigar ime pa se mi je žal na poti izgubilo. Seveda imam na razpolago premalo prostora, da bi mogel tukaj kaj več napisati o načrtu, povem naj le, da bo ' na koncu Erjavčevega drevoreda, v smeri proti Solkanu, mestno središče, kjer bodo stavbe za vse javne urade. Ko bo dovršena, bo Nova Gorica edinstveno mesto v Jugoslaviji, morda ne samo v Jugoslaviji. To se da sklepati že po samem načrtu, ki je nastal v duhu Plečnikove urbanistike in kaj to pomeni, nam pove že sama Ljubljana. V primeri Nove Gorice pa je mogoče napraviti mnogo več, kakor v Ljubljani, ker ni treba delati kompromisov z obstoječim starim mestom, ki ga tukaj ni. Nova Gorica bo prav gotovo vrtno mesto v pravem pomenu besede. Ko sem hodil in se vozil z avtobusom (5 dinarjev od Solkana do predora pod Kostanjevico — ni drago) po Novi Gorici, so me obvladovale čudne misli in občutki, ki si jih še sam ne morem razlagati, a še manj bi jih mogel opisati. Zdelo se mi je, da tam ne gradijo samo novega mesta, ampak da se tam poraja novo življenje, bolj mirno in urejeno kot je tu pri nas, kjer se vse peha in dirja, kdo ve kam; kjer je vse nervozno in zbegano ter v skrbeh za bodočnost. Seveda ne more razumeti, tega tisti, ki se nikakor ne more odtrgati od preteklosti. Središče Nove Gorice je začasno še vedno Solkan, ki se je od nekdanje mizarske vasi spremenil v mestece s 3000 prebivalci. Tam je med drugim tudi goriška centralna avtobusna postaja z velikim prometom, hotel »Sabotin« in solkanska industrija apna s 4 pečmi; v kratkem bodo odprli še dve. Zanimivo pa je to, da nekdanja mizarska tovarna, ki jo je ustanovila mizarska zadruga v Solkanu proti koncu prejšnjega stoletja, ni več tam, namesto nje pa so po osvoboditvi ustanovili novo veliko tovarno za pohištvo v Novi Gorici. Kvas za to tovarno so bili seveda solkanski mizarji. Tovarna je specializirana za opremo spalnih sob, ki jih je zadnje leto izdelala 9400 in zraven tega 17.500 posameznih kosov pohištva; delavcev je zaposlenih 750, oprema je najmodernejša. Krnalu bodo začeli proizvajati na tekočem traku, za kar imajo že pripravljene stroje. Dve tretjini izdelkov se prodasta doma, ena tretjina pa gre v inozemstvo, večinoma v Anglijo. Tovarna za pohištvo je najvažnejše industrijska panoga v mestni občini Nova Gorica, ki šteje danes 15.300 prebivalcev. Glede Solkana je treba še omeniti, da je tam še vedno mnogo mizarjev, ki delajo doma samostojno. Manjše od tovarne pohištva so go-riške strojne tovarne in livarne, kjer je zaposlenih 140 delavcev. Tudi te bodo v kratkem razširili, v novih, zgradbah na Erjavčevem drevoredu sta instalacijski podjetji »Elektro-Go-rica« in »Soške elektrarne«. Razen tega dela na postaji 280 delavcev v delavnicah za popravo strojev in vagonov. Mojega starega prijatelja Josipa Srebrniča, ki sem ga vsakokrat obiskal, ni več. Pozdravil sem le spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Drago Godina prave, ki se tiska kar na sejmišču, je Srečko Rihtar, predstavnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Milanu, dal izjavo, v kateri je poudaril, da se Jugoslavija zlasti zanima za razstavo embalaže; jugoslovanska delegacija bo posvetila posebno pozornost industriji, ki je specializirana v tej stroki. V času, ko smo obiskali sejem, še ni bil določen jugoslovanski kontingent, znano pa je, da gre predvsem za proizvode prehranjevalne industrije, kakor konservirano meso in ribe pa tudi za nekatere industrijske in obrtniške izdelke, tako n. pr. steklarske. V okviru velesejma je bil dovoljen uvoz 1000 glav klavne živine iz Jugoslavije. Padovanski trg se namreč izredno zanima za jugoslovansko živino. Ni slučajno, da so prav v Padovi .največji italijanski uvozniki živine. Tudi letos je bil v programu »Jugoslovanski dan«, in sicer 10. junija. Padovanski velesejem daje obširen pregled industrijskih izdelkov, ki prihajajo v poštev za stanovanjsko opravo in za gospodinjstvo sploh. Gre za razne električne naprave, šivalne stroje, barve, plastične mase, pohištvo, tkanine, radijske, televizijske in fotografske aparate, klavirje in igračke. Pri vsem tem naletiš tudi na proizvode težke industrije. Čeprav ne posveča padovanski velesejem kmetijstvu tako velike pozornosti kakor veronski, je v Padovi dan poudarek na mehanizacijo kmetijstva. Na prostranem sejmišču se lahko seznaniš z najsodobnejšimi prevoznimi sredstvi, ki jih uporablja poljedelec, in z raznimi sodobnimi napravami za obdelovanje zemlje in predelovanje kmetijskih pridelkov, za mlekarstvo in vinogradništvo. Prisostvoval sem odprtju razstave goveje živine, ki je pokazala krasne primerke goveda romanjolske in furlanske pasme. Romanjolska živina je namenjena zakolu; biki te pasme dosežejo težo 14-15 stotov, medtem ko znaša povprečna teža romanjolskih krav 9 stotov ter tehtajo bikci, stari 20 mesecev, kar do 9 stotov. PADOVANSKA POSEBNOST — HLADILNE NAPRAVE IN EMBALAŽA Padovanski velesejem se je vprav specializiral na razstavo hladilnih naprav in vseh sorodnih izumov. Pred dnevi so tu priredili sedmi vsedržavni kongres, posvečen tej stroki. Prikazane so raznovrstne industrijske hladilne naprave, kakor hladilni vagoni pa tudi stroji za pridobivanje ledu. Padovanci so se med prvimi lotili tudi vprašanja sodobne embalaže ter pričeli prirejati mednarodne razstave, na katerih so razstavljene najnovejše pridobitve te važne panoge za sodobno gospodarstvo. O novih smernicah v embalažni tehniki bodo razpravljali na osmem kongresu za embalažo. Padovanski velesejem posveča poleg tega veliko pozornost prevozni tehniki, zlasti industrijskemu prevozu. Letos so na padovanskem velesejmu posvetili poseben dan lesu in lesnim izdelkom. Nastopili so razni strokovnjaki ter govorili zlasti o gojitvi topolov. »JUPITER« IN »EKPLORER« Doslej smo govorili o razstavah in prireditvah na padovanskem velesejmu, ki utegnejo zanimati predvsem gospodarstvenike. Katere zanimivosti bi u-tegnile vzbujati pozornost pri povprečnih obiskovalcih? Lahko navedem modele rakete »Jupiter C« in sputnika »Ex-plorer«, ki sta v naravni velikosti; tako tudi helikopter »Agusta Bell«, ki lahko prevaža 5 potnikov in avtomat za prodajo časnikov. Ne smemo pozabiti na sovjetsko informacijsko pisarno. Majh- ni prostor, namenjen obisku gospodarstvenikov, je do zadnjega kotička natrpan z mladimi in starimi, ki se pulijo za tehnične publikacije. Oblegani sovjetski odposlanec flegmatično deli na levo in desno knjižice pisane v ruščini in angleščini, katerih vsebino lahko razumejo le strokovnjaki. Predsednikova izjava za »Gospodarstvo” Predsednik mednarodnega velesejma v Padovi je v razgovoru z našim dopisnikom dal naslednje izjave za »Gospodarstvo« : Vprašanje: Vemo, da je mednarodni velesejem v Padovi vedno kazal veliko zanimanje za jugoslovansko tržišče in tržišča jugovzhodne Evrope sploh. Kakšno vlogo bi lahko igral padovanski velesejem v okviru Skupnega evropskega tržišča nasproti državam jugovzhodne Evrope? Odgovor: V okviru Skupnega tržišča in v odnosih do vzhodne Evrope bo velesejem v Padovi predstavljal najpomembnejšo stično točko med našo državo in državami, ki tvorijo Evropsko gospodarsko skupnost. Padovanski velesejem pa tudi obnavlja svojo staro tradicijo tržišča, ki povezuje vzhodno in zapadno Evropo. Vprašanje: Katere države jugovzhodne Evrope najbolj zanimajo velesejem v Padovi? Odgovor: Padovanski velesejem kaže največjo težnjo za izkoriščanjem mož-(Nadrljevanje n i 2, str.n .) nn nase Mm rili Izobrazba in olika Kaj mislite, ali bi ne kazalo tudi v »Gospodarstvu« vpeljati nekakšen vzgojni kotiček? Po mojem mnenju je povojni svet tako potreben resnične vzgoje — seveda ne politične, ker Slovenci že tako dovolj politiziramo — da bi takšna rubrika ne bila odveč. Za takšno rubriko me je prijela skušnjava, ko sem videl v tramvaju utrujeno starko iz naše okolice, kako se je stoječ lovila za oporo in milo pogledovala razigrane šolarje na tramvajskih klopeh. Moram reči, da se tisti dan ob taksnem prizoru nisem mogel premagati. Pozval sem enega izmed mladih študentov, naj napravi prostor stari materi, ki se je komaj držala pokonci. Fanta so moje besede iznenadile in se je le s težavo vdal. Njegovo vedenje me pravzaprav ni presenetilo, ker poznam današnjo mladino in današnji svet. Iznenadil pa me je nastop kmetice srednjih let, ki se je resno zavzela za sedečega dečka, češ da je današnja mladina bolj šibka ter manj utrjena in odporna, kakor so bili ljudje nekdaj, in da je zato bolj potrebna počitka. Skoraj bi bil ostal osramočen in že sem pomislil na znani nemški rek »Sel kein Verbesse-rer!« (Ne skušaj poboljšati sveta!) Tedaj so posegle v prerekanje še druge ženske in takoj smo se razdelili v dva tabora: eni za starko, drugi za fanta, za stari svet s »kreanco« in mladi brez nje. Nazadnje smo se vendar sporazumeli: edino šola bi lahko vplivala na mladino, da bi se naučila nekaj več »manire«. Da, šola! Sola naj bi dajala dijako?n poleg izobrazbe tudi oliko, že stari Grki so tako pojmovali šolo, medtem ko se po mojem mnenju današnja šola preveč omejuje na čisto, rekel bi, skoraj mehanično izobrazbo in umsko piljenje, ki ne oblikuje v dijaku duha. 1. b. C'l' bualeni f'0k( ‘koc Hotel ATLANTIK >i, terj tašr Opatija (Center) Telef: 346 - 407 - 517 tej «bst Moderan, konfor, ribi ji restoran sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu. Cijene umjerene. to( Ja j Jan te i Jlstra vabil R, ga t0v; ta« raze ia p tev; Sa c tev; kov tem • Jstrsfzi fk&teli 'Vas bodo tudi o letos postregli z vso pozornostjo • Priporočajo se cen j. obisbovaleem: Sj kat soh c Pon Jež: Gre (hn J to tel (PotllMCG PORTORO T Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnit1’ konfortom; reprezentativna restavracija/ bar; KAVARNA JADRAN S TERASO MORJU Glasba; ples; razne prireditve; -širen subtropski park ob morju; kopališčel nad 400 postelj. Hotel CENTRAL PORTOROŽ z dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodob« Z, skii ie , ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj. Sfet silo ten Pro bo -teei Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Pije £ati Pod Motel Galeb KOPER Izbrana istrska vina in istrske specialitet® v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku. I Hote/ Metropol Piran z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. kavarna, ribi9 V tev V Uve Ja stit kon „HELIOS“ HOTEL PORTOROŽ z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavarna in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 posteli Mo kfa tek Sh kss kak 8o Jel; teči bar HOTEL TURIST (ex Sv. Nikolaj) Pfe Piž, km Ankaran Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavN cije, letne hišice, prostori za taborjenje. Restavracija In kavarna Jadran v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godb9 na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutiM' Obiščite gostilno jp |» jj rifoieu v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, oi lična domača in istrska vina po zmernih cenah. junija 1958 GOSPODARSTVO Stran 3 lAšf 1 s« ;njsl rcU’ žilo za pl o jno- po- trot raz->alo-iseb-:me, i za tele- faradi lanske slabe letine se je vino v gostilnah podražilo. Na drugem lestu poročamo o gibanju vinskih cen 1^9 italijanskem trgu. Gene na debelo Zadnje dni pričele nekoliko popušča-vendar so še vedno visoke. Tržaški [0sisti uvažajo vino iz Furlanije in .bije iz Italije pa tudi iz Istre. Uvoz j^a iz Istre se' vrši v okviru trgovin-'ega sporazuma o izmenjavi med Tr-t0tn in obmejnimi jugoslovanskimi po-taji.nami. Pri furlanskih kmetih ni da-les več mogoče nabaviti vina, ker je pač pa ga tržaški grosisti kupu-!io v furlanskih zadružnih kleteh, in lcer po ceni 11-12 lir za alkoholno stop-lK Če računamo, da imajo furlanska ‘ba 10-11 stopinj, se njihova cena v brlaniji suka med 110-120 in 120430 tr Za liter. V Istri kupujejo tržaški tr-Jvei vino povprečno po 116-120 lir liter. ^ ceni furlanskega vina je treba seve-9 dodati prevozne stroške, kar velja ^i zo dovoz vina iz Istre.' Uvozni ttQški iz Istre znašajo približno 6 lir 'd litru. K tem cenam je treba do-lati še 26 lir trošarine. Tako prodaja- 9 trgovci gostilničarjem vino približno 10 155-160 lir liter, medtem ko ga v go-blnah točijo danes že po 220 lir. ^azna prizadevanja italijanskih vino-•bdnikov pa tudi potrošniških organi-?cij, da bi odpravili trošarino na vi- ali jo vsaj znižali, niso doslej ime-9 ttikakšnega uspeha. Zaradi slabe lan- dl EO bni111 iCijS' OH ; Ob liste; LJ lobu® Zakaj se je vino podražilo ske letine se je letos vino še nekako dobro prodajalo, čeprav ga v potrošnji izpodrivajo razne druge pijače, s katerimi poleg vsega postrežejo gostu v okusnih stekleničicah. Po prvi dobri letini se bo položaj za vinogradnika prav gotovo poslabšal. Še več škode prizadevajo vinogradništvu ponarejevalci vina, ki brezvestno spravljajo v promet velike količine ponarejenega vina, katero je poleg vsega še škodljivo zdravju- V tržaški okolici, v Sv. Križu gre belo vino na debelo po 160 lir, medtem ko je bila cena takoj po trgatvi po 120-130; v gostilnah ga točijo P" 240 lir liter; kraški teran prodajajo v buteljkah (3/4 litra) po 350 lir. KRIVA JE TUDI ŠPEKULACIJA Rimski »11 Globo« je mnenja da je sedanjih visokih cen vina kriva tudi špekulacija. Od septembra lanskega leta do aprila 1958 so cene na Jugu poskočile za 230-300%, v severni Italiji pa za 100-150%. Podražitev so spravljali v zvezo s pičlim pridelkom lanskega leta. Res so v Italiji lani pridelali samo 42,5 milijona hektolitrov, toda na zalogi je moralo ostati najmanj 6-7 milijonov hektolitrov vina od letine 1956, ko so pridelali 62,9 milijona hektolitrov. Na razpolago bi torej moralo biti še vedno dovolj vina V zadnjem času je cena v Apuliji nazadovala za 10%, na Siciliji pa 15%. Razlastitev za vojaško strelce. županstvo v Repentaboru je bilo ,radno obveščeno, da je V. vojaško 'cdročje odredilo razlastitev zemljišča 'tali Paca za Repentaborom, kjer bo-}a napravili »rep-entaborsko strelišče«, 'aradi te razlastitve bo prizadetih 28 letovalcev. V smislu zakona iz leta S5l in 1865 se razlastitev ima za jav-^koristno, to se pravi, da .ne bo od-‘kodnina za zemljo ustrezala tržni ce-'i temveč bo nižja. Kmetje so vznemirjeni, ker gre za gozdove, travnike in Usnike, ki so nujno potrebni za raz-;'7 domačega kmetijstva in za njihov Ostanek. NlOVO ISTRSKO NASELJE NA OP-eiNAH? Na Opčinah se je raznesel glas, 'k nameravajo na zemljišču izza nek-kirijega strelišča zgraditi novo naselje !a istrske begunce. Razstava o razvoju tržaške- ZAVAROVALSTVA. Tržaška zava-tovalnica »Riunione Adriatica di Sicur-% je te dni vnovič odprla razstavo o ®a2voju tržaškega zavarovalstva, ki jo i« prvič priredila leta 1939, ko je zava-tovalnica prazriovala 100-letnico svoje-8a obstanka. Razstava prikazuje razvoj b-varovalstva v Trstu od prvih počet-v 18. stoletju in tržaške pobude na tem področju. SESTANEK PROFESORJEV. Sindi-kbt slovenske šole v Trstu vabi profe-s°rje, ki so v službi vsaj tri leta od k oktobra 1948, .na sestanek, ki bo v Ponedeljek, 16. junija ob 19. uri na se-jkžu sindikata v Ulici Fabio Filzi 8/1. %e za prošnjo za vpis v posebni stalež (hiolo speciale transitorio). Tajništvo PROF. UMBERTO URBANI, znani kžaški slavist, ki se zlasti bavi z jugo-Ž sWanskim leposlovjem, je te dni praz-foval 70-letnico. Petdesetletnico svojega fojstva je te dni obhajal ravnatelj Slovenske trgovske akademije v Trstu dr. 'tadimir Turina. Poleg svojega delovala na vzgojnem področju se slavljenec Pspešno bavi tudi z gospodarsko publi-'istiko. ŽELJE TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV Na občnem zboru Združenja indu-strijcev je podal daljše poročilo o potrebah tržaške industrije njegov predsednik dr. Doria. Omenil je, da se je lani dejavnost v tržaških ladjedelnicah in na gradbiščih nekoliko povečala, toda ni upanja, da bi se ta sektor ohranil na sedanji ravni. Svetovni trg bo kmalu prenasičen z ladjami, tudi gradbena dejavnost bo popustila. Državni kredit 45 milijard, ki velja za 7 finančnih let in je še razdeljen na vse vzhodne obmejne pokrajine, ne zadostuje. Tudi v Trstu naj bi pospešili industrializacijo s tem, da bi industrijo oprostili dohodnine za 50%, kar velja za južno Italijo. Nujno bi bilo potrebno, da se škedenjska železarna, ki je v rokah državnega holdinga JRI, modernizira. Za razvoj tržaške industrije je potreben enoten organi-čen načrt. OLAJŠAVE ZA TRŽAŠKO TRGOVINO. Iz Rima poročajo, da je minister za zunanjo trgovino G. Carli sprejel predloge tržaških poslovnih krogov glede nekaterih valutnih olajšav. Poleg tega bo mogoče blago, ki je bilo kupljeno v tujini in uvoženo v Trst ter naloženo v skladišču B. in čaka tam na ocarinjenje, spraviti v tranzit. IZPOPOLNITEV PETROLEJSKEGA PRISTANIŠČA. Petrolejsko pristanišče v Trstu bodo izpopolnili z graditvijo novega pomola, ki bo stal 154 milijonov lir. KULTURA ut POMLADANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V okvim kulturnih izmenjav med ZDA in Italijo je Pokrajinski sindikat upodabljajočih umetnikov v Trstu dopolnil vrsto kulturnih prireditev USIS s »Pomladansko umetniško razstavo«. Prostorni avditorij USIS je okrašen z naj.novcjšimi upodobitvami tržaških kiparjev in slikarjev, ki že od dneva otvoritve vzbujajo pozornost občinstva. Razstava je na visoki ravni in nam predstavlja najvidnejše osebnosti iz tukajšnjega likovnega sveta. Skupno je z enim delom prisotnih 44 upodabljajočih umetnikov. Slikarjev je 35, kiparjev pa 9. Na tej razstavi se lahko seznanimo z raznimi težnjami upodabljajoče umetnosti in sledimo raznim odtenkom prehoda od predmetnega prikazovanja do abstrahiranja. Ta ugotovitev velja predvsem za slikarje. Pa tudi med kiparskimi deli, lahko zasledimo zanimive primere modernega plastičnega oblikovanja. Od slovenskih . likovnikov sta na tej razstavi prisotna slikarja Avgust Černigoj ter Lojze Spacal. Prvi opozarja nase z oljem, imenovanim »Tihožitje«. Njegova podoba je prikazana v luči »postkubizma«. Lojze Spacal pa v »Kompoziciji« ponovno odkriva svoje čutenje in zanimivo ploskovno komponiranje, s katerim ustvarja harmonijo barv in upodobljenih predmetov. Naj še omenimo, da je ravnatelj US IS Mr. Paul E. Wheeler v svojem otvoritvenem govoru napovedal, da bo tej zanimivi razstavi sledila razstava sodobne ameriške upodabljajoče umetnosti, na kateri bodo razstavili dela mladih ameriških slikarjev. XI. RAZSTAVA UPODABLJAJOČE UMETNOSTI V TRSTU. Associazione Giovanile Italiana di Trieste priredi meseca septembra XI. razstavo upodabljajoče umetnosti, da bi zlasti med mladino razvila smisel za ,umetnost in spodbudila mlade umetnike. BRONAST SPOMENIK GORIŠKEMU DIRIGENTU SREČKU KUMARJU, ki je delo Borisa Kalina, so te dni odkrili v njegovi rojstni vasi Kojskem v Brdih. »REVUE DU MARCHE COMMUN« je naslov novega gospodarskega časopisa, ki ga je v Parizu pričelo izdajati podjetje Editions techniques et econo-miques - 3 rue Soufflot, Pariš (5). Časopis bo priobčeval vsak mesec članke izvedencev o Evropski gospodarski skupnosti. V prvi številki je več razprav o Premogovni in jeklarski skupnosti. POŠTNI VLAK RIM — MILAN. Od 1. junija vozita na progi Rim - Milan in v obratni smeri dva posebna vlaka, ki služita samo za prevoz pošte med obema mestoma; to sta prva vlaka te vrste v Italiji. S tem je hotela poštna uprava pospešiti svojo službo vsaj med dvema glavnima središčima Italije. Vozni urnik obeh vlakov je naslednji; odhod iz Rima-Termini ob 20.15, prihod v Milan ob 4.18; odhod iz Milana ob 20.25, prihod v Rim ob 5.34. Portorož je že privabil mnogo gostov ZA POSPEŠITEV STANOVANJSKE ^CIJE. Sklad za gradnjo stanovanj-?*sih hišic v smislu Aldisijevega zakona le Preskromen, da bi z razpoložljivimi Sredstvi mogli zadovoljiti okoli 1000 pro-silcev, ki bi si še radi zgradili stano-Vanjske hišice z državnim posojilom tooti 4% obrestim. Rečeno je bilo, da 0 vladni komisariat zagotovil v ta na-"/sn še 400 milijonov lir. Prizadeti me-?ljo, da bi bil potreben dvojni znesek. %o predlagajo, naj bi se sklad dopol-s sredstvi iz rotacijskega sklada, ki finansira stanovanjske zadruge in ^deljuje posojila po 2,5% obresti. . nova tobačna tovarna. Dr- !avni monopol bo zgradil v industrij-^em pristanišču v žavljah tobačno ‘ovarno, v kateri bo zaposlenih 800-1000 9elavk. v ta namen bodo potrošili 7 Milijard lir. Portorož, junija Letošnja turistična sezona se je tu pričela zgodaj. Že od začetka aprila imajo portoroški hoteli inozemske goste in lepo vreme zadnjih tednov jih je privabilo in jih še privablja vedno več. Kopalna sezona se je pričela že meseca maja in je zdaj, prve dni junija, v polnem razvoju, saj ima morska voda. že 22-24 stopinj C in gosti najdejo v portoroškem kopališču, kar si le morejo želeti: udobne kabine, široko plažo s krasnim peskom, plitvo ali globoko vodo, skakalne naprave in tobogan, pa čolne in jadrnice. Gostom hotela »Central« ni treba niti daleč hoditi na kopanje ali na sončenje, saj imajo krasno vodo prav pred hotelom in lepo teraso za sončenje neposredno v bližini svojih sob. Kakor vsako leto je tudi letos Portorož že pred sezono močno pridobil .na svoji zunanjosti. Cesta vzdolž parka hotela »Palače« je bila razširjena, a hkrati razsvetljava ojačena in modernizirana, medtem ko so bili nasadi .povečani in olepšani. Nekatere prodajalne so bile premeščene in na .novo urejene; zdaj so mnogo bolj lične in vabljive. Poštni urad se je preselil iz svojih starih prostorov v lepo novo, nalašč zanj zgrajeno poslopje in je urejen kakor se spodobi. V kratkem bo v njem nameščena tudi nova avtomatična telefonska centrala. Ni pa še vse izvršeno, kar je bilo v načrtu. Pomol, ki bo omogočil pristajanje tudi večjim ladjam, n. pr. »Partizanki«, še ni dokončan, toda dela za njegovo dovršitev so se že pričela. Stavba Turističnega doma se pa preureja, da bo ustrezala zahtevam prirediteljev medeonskega šahovskega turnirja, ki bo tu od začetka avgusta do srede septembra ni ki se ga bo udeležilo toliko odličnih predstavnikov mednarodnega šaha iz vseh delov sveta. Tudi za zabavo in razvedrilo, posebno v večernih urah, je poskrbljeno. Ples in glasba vabita mladino in nihče, ne zameri, če se k mladini štejejo tu pa tam tudi starejši letniki. »Jadran« in »Vesna« sta zopet glavni privlačni točki. Plesalci predvajajo tu starodavne in sodobne plesne umetnije in zvočniki hreščijo pri tem svoje plesne ritme z večjo ali manjšo melodioznostjo, čeprav si marsikdo želi, da bi bili včasih nekoliko bolj diskretni. Gotovo je dobro, da taki nesodobneži v podobnih zadevah nimajo besede ... Portoroška sezona je že v polnem razmahu. Dr. O. litet« avri' >1 jsta'1' ošteti lj) ;avU tako zavarovalstvo v preteklem stoletju Velike težave z zavarovanjem proti toči IV. V svojem delovnem načrtu je imela 5avarovalnica tudi zavarovanje pred tc-c°- To poslovno panogo je poskušala 9vesti že poprej zavarovalnica »Azien-9a Assicuratrice«, a jo je morala opusti. V predelih, kjer se toča le pored-fpaia pojavlja, za tako zavarovanje ni zanimanja, za pogostoma ogrožene l'aje same so pa premije bile previ-?°ke. Kljub neugodnim izkušnjam, ki Jh je v tej panogi doživela »Azienda Jssicuratrice« jo je nova družba vse-*akor hotela izvajati, vendar se je dol-■!i obotavljala. Končno je leta 1863 prišla prevzemati tudi zavarovanja proti !0ai, toda najpoprej le na beneško-lom-“ardijskem. področju in v nekaterih 9redelih Emilije, kasneje pa še v ogrski Jižini, v Slavoniji in v Galiciji. Med ptietovalci ni bilo posebnega zanima-"ia za to vrsto zavarovanja. V nemirih časih okoli leta 1848 je družba sploh Stavila poslovanje v tej panogi. Obno-^a je svoja prizadevanja šele več let kasneje, a uspeha zopet ni imela, v nekaterih letih celo znatne izgube. Po mnogih poskusih, da bi našla potrebno ravnovesje med vplačili in izplačili, se je družba leta 1889 končno odločila to panogo popolnoma opustiti. Izgube v zavarovanju proti toči so bile tedaj že tolikšne, da so ogrožale jamstvena sredstva zavarovanja in življenje. Dragocene izkušnje petdesetletnega dela v tej stroki je pa družba dala na razpolago dvema zavarovalnicama, ki sta bili u-stanovljeni na njeno pobudo, in sicer v Milanu in Budimpešti za samo zavarovanje proti toči. V zvezi z revolucionarnimi dogodki leta 1848 je zavarovalnica spremenila svoje ime. Dotedanje ime »Assicurazio-ni Generali Austro-Italiche« je bilo že poprej večkrat predmet kritike, deloma iz političnih, deloma iz drugih razlogov. Ko so pa izbruhnili revolucionarni nemiri v vseh pomembnejših središčih poslovanja zavarovalnice, kakor na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, v Be- netkah, Milanu, Florenci in Neaplju, je upravni svet aprila 1848 spremenil ime v »Assicurazioni Generali« brez pridevka »Austro-Italiche«, Spremembo je o-dobril cesarski namestnik v Trstu še istega dne. V Benetkah jo je potrdila revolucionarna začasna vlada Beneške republike in kmalu zatem je družba izposlovala odobritev tudi pri začasnih vladah v Milanu in v Parmi ter pri vladi piemontskega kralja v Turinu. To so za nas najzanimivejši podatki iz zgodovine prve razvojne faze družbe »Generali«. V teku let se je njen poslovni organizem vedno bolj širil in krepil, a hkrati je naraščal njen sloves. Njena lastna sredstva, ki so ob ustanovitvi znašala dva milijona goldinarjev, so do konca minulega stoletja narasla na več kot 173 milijonov avstrijskih kron in matematične rezerve njenega življenjskega oddelka so tedaj presegle 134 milijonov. Ob zaključku poslovnega leta 1955, po 124 letih poslovanja, so lastna sredstva zavarovalnice znašala nad 30 milijard, tehnične rezerve obeh njenih oddelkov pa nad 77 milijard italijanskih lir. Ob. (Se nadaljuje) Deset let tržaškega velesejma Sejem je uspešno prestal vse težave Letos bo tržaški velesejem (od 22. junija do 6. julija) obhajal 10-letnico. ce pomislimo na hude čase, ki jih je preživljalo tržaško gospodarstvo in na dejstvo, da se mora Trst še vedno boriti z velikimi težavami, pomeni obhajanje desetletnice velesejma za organizatorje in za tržaške poslovne kroge vsekakor uspeh. Uspeh je že v tem, da se je sejem lahko sploh ohranil. Uradno bo letos zastopanih na sejmu 13 držav; med temi je treba zlasti omeniti države tržaškega zaledja, kakor Jugoslavijo, Avstrijo, čehoslo-vaško in Zah. Nemčijo, ki so ostale zveste sejmu; sodelovale bodo tudi letos države z Bližnjega vzhoda, Združene ameriške države, Mehika in Brazilija pa tudi Indija. Med mednarodnimi prireditvami na sejmu je vsekakor najvažnejša mednarodna lesna razstava, na kateri bosta sodelovali zlasti Jugoslavija in Avstrija. Letos bo prvič mednarodni sestanek, posvečen pohištvu in sodobni opremi. Ljubitelji tehničnega napredka se bodo gotovo zanimali za letalsko razstavo, ki jo priredi ministrstvo za narodno obrambo, in za razstavo tehničnih pridobitev, s katerimi skuša človek obvladati prostor; organizirale jo bodo Združene ameriške države. Tudi letošnjo jugoslovansko udeležbo organizira Trgovinska zbornica LR Slovenije s sodelovanjem Trgovinske zbornice LR Hrvatske; kaže, da bo tudi letos vodil jugoslovansko delegacijo dr. Ples, svetnik trgovinske zbornice v Ljubljani, ki mu bo ob strani Burger iz oddelka za. zunanjo trgovino pri tej zbornici. Jugoslovanski paviljon bo opremilo ljubljansko podjetje Exportprojekt po zamisli slovenskih arhitektov Svetozarja Križaja in Antona Jugovca. Ta dva arhitekta sta že lansko leto uredila jugoslovanski paviljon po svojih izvirnih zamislih; za letos sta pripravila nov načrt. Tehnično organizacijsko delo vodi M. Demšar. Razstavljalo bo okoli 60 jugoslovanskih podjetij predvsem iz Slovenije in Hrvatske. Močno bo zastopan prehranjevalni sektor (21 podjetij). Za domačo obrt so se prijavila 4 podjetja, za usnjarsko industrijo 2, ki bosta zastopali še dve drugi; iz elektroindustrije in kovinske industrije bo 13 podjetij, iz kemije 5, 2a gradbeni material 7, iz lesne skupine pa 5. Močno bodo zastopana podjetja, ki trgujejo na podlagi sporazuma o obmejni trgovini, ki je za tržaško trgovino izrednega pomena. Na sejem pridejo pred- vsem podjetja, ki računajo, da bodo lahko izkoristila jugoslovanski sejemski kontingent. RAZGOVORI Z AVSTRIJCI V TRSTU Več dni so bili v Trstu razgovori med predstavniki avstrijske Zvezne gospodarske zbornice in Tržaške trgovinske zbornice. V bistvu je šlo za to, kako bi se avstrijski promet čez Trst pospešil; Avstrijci bi bili menda tudi pripravljeni investirati denar v nova industrijska podjetja v industrijskem pristanišču v Trstu. O uspehu teh razgovorov še ni bilo objavljeno uradno poročilo, ker želijo Avstrijci prej obvestiti svojo vlado ' o zaključkih tega sestanka. Septembra se sestane italijansko-avstrijska mešana komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi avstrijsko-italijanskega sporazuma in ki bo proučila praktične ukrepe za izvedbo zaključkov zadnjega sestanka v Trstu. Kakor že ob prejšnjih priložnostih so govorili o Taznih olajšavah za avstrijski tranzit in tarifah. Tržačani so naglasili, da se tržaško pristanišče tehnično izpopolnjuje. Govorili so tudi o pogojih za avstrijski tranzit čez druga pristanišča. V tej zvezi poročajo, da je neko veliko avstrijsko podjetje usmerilo prevoz svojega blaga čez Reko, ker se- je Jugoslavija obvezala, da bo nabavljala njegove izdelke. ' ii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii::^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiii»i> TuUtsCtn—i TURIZEM BI DVIGNIL GOSPODAR STVO BENEŠKIH SLOVENCEV. »Matajur«, glasilo beneških Slovencev, je že večkrat predlagal, naj bi s pospeševanjem turizma vsaj deloma pripomogli k zboljšanju gospodarskih razmer v Beneški Sloveniji. Zdaj je rag. G. Novac-co objavil v tem listu svoj prispevek, v katerem soglaša z omenjenim predlogom »Matajurja«. Pisec naglasa, da je gospodarska kriza v teh krajih toliko hujša, odkar so zaprli cementarno in še nekatere druge tovarne. Kostanj ne donaša več takšnih dohodkov kakor nekdaj. To velja tudi glede oglja, sadja in drugih domačih pridelkov. V takšnih razmerah bi bilo koristno razviti turizem in privabiti v gore turiste iz raznih mest, kakor iz Gorice in Trsta. BREZ POTNEGA LISTA V AVSTRIJO. Avstrijska vlada je pristopila k sporazumu med državami članicami Evrop- Motorizacija na Goriškem število motornih vozil se na Goriškem stalno veča. Ob koncu preteklega leta je bilo registriranih v goriški pokrajini 20.964 motornih vozil, in sicer 3964 osebnih avtomobilov, 84 avtobusov, 1253 kamionov, 261 prikolic, 4 cestnih traktorjev, 2828 motornih koles s ci-lindražo nad 125 kub. cm in 12.570 motornih koles izpod 125 kub. cm. V primerjavi s podatki ob koncu leta 1952 se je vozni park več kot podvojil. K tem vozilom pa moramo dodati še nekaj stotin osebnih avtomobilov in motociklov, ki so jih na novo registrirali v prvih štirih mesecih tega leta, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da kroži danes v goriški pokrajini več kot 22.000 motornih vozil. Kakšno je razmerje med številom motornih vozil in prebivalstvom? V naši pokrajini živi stalno 138.022 prebivalcev. Eno motorno vozilo pride torej na vsakih sedem prebivalcev oziroma en avtomobil na vsakih 35 prebivalcev, en kamion na vsakih 112 prebivalcev, eno motorno kolo na vsakih devet prebivalcev. Po teh podatkih vidimo, da je motorno kolo pravo ljudsko vozilo in da je avtomobil še vedno luksus, razen za tiste ljudi, ki ga nujno potrebujejo pri svojem delu. Med temi so mnogi, ki uporabljajo avtomobile in kamione drugih lastnikov. Vsekakor predstavlja sedanje 'število motornih vozil napredek v primerjavi s položajem pred petimi leti. V mnogih delavskih družinah potrebujejo motorno kolo za resnične delovne interese in pogosto žrtvujejo zanj vse, kar so lahko prihranili. Na drugi strani pa se gospodarske razmere ne- katerih drugih slojev izboljšujejo in to omogoča nakup večjega števila avtomobilov. V dokaz za našo trditev govorijo naslednje številke : medtem ko so leta 1953 registrirali 259 osebnih avtomobilov, so jih lani 574. Leta 1953 je bilo na novo registriranih 148 motornih koles z nad 125 kub. cm, lani pa 489; leta 1953 so registrirali 1762 motornih koles z izpod 125 kub. cm, lani pa le 923 takih vozil. Zanimivi so podatki o gibanju kamionov. Goriška prosta cona je vzpodbudila mnoge podjetnike, da so izbrali Gorico za sedež svojega avtoprevoznega podjetja, ki dela danes hudo konkurenco podjetnikom iste stroke iz drugih pokrajin. Zaradi tega so že večkrat protestirali avtoprevozniki iz Vidma in dragih beneških pokrajin. Samo v Gorici je bilo ob koncu leta 1951 200 kamionov, lani pa že 335 z nosilnostjo 16.000 stotov in 188 prikolic z nosilnostjo 23.167 stotov; leta 1951 je bila povprečna nosilnost teh vozil v Gorici nekaj nižja od 17.000 stotov. V vsej pokrajini je bilo lani 1253 kamionov in 261 prikolic. Medtem ko služi večina teh prevoznih sredstev v pokrajini za krajevne potrebe, uporabljajo tovornike v goriški občini predvsem za mednarodne prevoze z Jugoslavijo in za prevoze v ostale pokrajine države. Motorizacija na Goriškem je torej precej napredovala v zadnjih letih. Največja zasluga za ta napredek gre seveda goriški prosti coni, ki omogoča prebivalstvu goriške in ostalih občin, nabavo bencina po 55 lir liter; poleg tega pa je motorizacija tudi omilila brezposelnost. M. V. >0*5 •M O ff 0) Jk c s o Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrabifiine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov „CIMATTIU, ..NASSETTI" ..ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic ,od¥ utrai t, oi- JRANS - TRIESTE" s. a,,. TRiESTB-TRST V, Deneta 3 « Tel- 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Podjetje G. Vatovec Succ. Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ TRST via Torreblanca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV Telegram: Glacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago In prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za Izvoz vseh vrst darilnih pošiljk TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-S02 ULICA DELLB MILIZIE 19 - TEL. 96-610 skega sveta, na podlagi katerega jc dovoljen vstop v državo s samo osebno izkaznico, torej brez potnega lista. Ta olajšava velja že za Belgijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Osebno izkaznico mora žigosati italijanska policija. ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA V FRANCIJI. Turist, ki pride v Francijo, bo užival naslednje ugodnosti: ako bo račun plačal v hotelu s tujo valuto, mu bodo priznali 10% popusta. Ta popust velja tudi pri potovalnih uradih in za najemanje avtomobilov. Pri nakupu blaga, katerega množina ne bo presegla običajnih potreb aue družine, bo znašal popust 15-33%. Turist mora plačati račun za nakup blaga s čekom v dolarjih ali v eni izmed valut držav, ki so včlanjene v Evropsko plačilno zvezo. Za prodajo blaga bodo sprejemali tudi valute obmejnih držav. PROGA TRST - KOPER - PULA -SPLIT - PLOČE. Od 1. junija vzdržuje »Jadrolinija« progo Trst - Koper - Izola - Piran - Pulj - Zadar - Šibenik - Split - Ploče. Ladja na tej progi, in sicer »Ko-sta Racin« odpluje iz Trsta trikrat na teden: ob nedeljah, sredah in sobotah, ob 16.30. V Koper prispe ob 17,15, Izolo 18.40, Piran 19.10, Pulj 23.40, Zadar dru-gi^dan ob 7., Šibenik 10.50, Split 14.05 in v Ploče 19.05. Proga je sezonska, sicer je ladja plula samo do Zadra. OLAJŠAVE ZA TRANZIT SVEŽEGA SADJA V BENEŠKEM PRISTANIŠČU. Pristaniška uprava v Benetkah je vpeljala nekatere olajšave za tranzit svežega sadja iz inozemstva, da bi s tern pospešila tranzit iz Južne Afrike. (^lund Moteli ffiopliee BLED telefon ŠL #7 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po /sedemdnevnem bivanju 10% popusta. Park Mate! - Sled največje gostinsko podjetje Vas vabi v [sezoni 1958. Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje Wo 1550 din. Tel. 338 Bled. Hotel Krim - !§!©€* Telefon 415, (Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300, — Turistična taksa se računa posebej. Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode »DONAT«, »STYRIA« in Rogaška 35 »TEM-PEL« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo. Zahtevajte vorto pri svojih trgovcih Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije SLOVENSKI DOM z depandansami v »Rogaški Slatini«. Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. 3. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za 'časa vašega letovanja. Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina. BOHIMcT Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi. 100 postelj. Cene penzionu v sezoni (od 750 do 11050 |din. Izven sezone od 500 do 850 din. Hotvl 99J-G2e1&a99 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din. Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone pd 550 do 980 din. TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAKAO TRST. Cene kakava na mednarodnem trgu so še vedno visoke. Kvotacije na tržaškem trgu so naslednje: Bahia Su-perior 365-370 šilingov za 50 kg cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju v juliju-avgustu; Accra good nov pridelek 359/6 proti vkrcanju v oktobru-de-cembru, id. 357 proti vkrcanju v no-vembru-januarju; Lagos good 2/6 do 3 šil. ceneje kot vrsta Accra. Nizozemski kakao v prahu vrsta De Zaan 22-24% maščobe 3,30 holandskih florintov za kg cif. Trst proti takojšnjemu vkrcanju ali 3,40 f.co postaja Chiasso. POPER TRST. Razmere na trgu s poprom so nestalne. Povpraševanje ni uravnovešeno. Sarawak special črni London qua-lity stane 165 šilingov za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v juniju, id. 162 proti vkrcanju v juliju-avgustu, id. tipa »A-sta« 174 proti vkrcanju v juniju; Sara-wak beli 270 proti vkrcanju v juniju; Tellicherry 192 proti vkrcanju v septembru, id. »cxtra bold« 200 šil. SLADKOR TRST. Tržaški trg s sladkorjem je miren. Trgovanje je v zastoju. Angleški sladkor 41/12 funtov šterlingov proti takojšnjemu vkrcanju za tono cif. Trst, id. »SMX« 41/2. Francoski sladkor 71-72,50 lire kg f.co Ventimiglia proti izročitvi v juniju-septembru, k!, proti izročitvi po septembru 71. Belgijski sladkor stane 550 belgijskih frankov stot cif. Trst proti takojšnjemu vkrcanju. Mehiški in kubanski sladkor kvotira 110 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča v bombažastih vrečah 50 kg proti vkrcanju v juniju - juliju. IftalijansRI trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki prevladuje ponudba, ker so prekupčevalci zelo previdni pri sklepanju kupčij. Kmalu bo žetev, za katero je veliko zanimanje, kajti žitni pridelek odločilno vpliva na gibanje tržnih cen v prihodnjih mesecih. Isto velja za pridelek ovsa, ječmena, rži in fižola. Vse kaže, da bo letošnja vinska letina dobra. Enako predvidevajo za olje. Za mehko pšenico ni velikega zanimanja; cene popuščajo. Pri trdi pšenici prevladuje ponudba, vendar so cene ostale visoke. Na trg s krmo so prispele, precejšnje količine novega sena, zato so cene popustile. Klavna živina se dobro prodaja; cene telet so se dvignile. Za prašiče ni zanimanja. Na trgu z maslom je večje ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem; cene so se ustalile. Trdi sir se dobro prodaja, za ostale vrste ni povpraševanja, živahen je trg z zelenjavo in sadjem. Po limonah in pomarančah ni velikega povpraševanja. Isto velja za suho sadje. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7600-7700, srednje vrste 7300-7400, navadna 7200-7250; trda pšenica srednje vrste 8800-8900, mehka pšenica tipa »00« 10.400 do 10.500, tipa »0« 9400-9600, tipa »1« 8800-8900; pšenični zdrob 11.400-11.500; pšenični otrobi 2850-2950; koruza fina 5300 do 5400, srednje vrste 4350-4450, navadna 4000-4100; inozemska koruza 4300 do 4750; koruzna moka extra 7100-7200, fina 6600-6100; srednje vrste 5050-5100, navadna 4500-4600; inozemska rž 4450-4550; inozemski ječmen 42004500; oves 3600-4050; inozemski oves 3500-3650; proso 4600-5100; inozemsko proso 4050 do 4150. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 6600-7000; Balillone 6600-7200; Roncaro-lo 6600-7200; Ardizzone 6800-7600; G. Rossi 7900-8500; Maratelli 7600-8500; Riz-zotto 7400-8300; Razza 77 7500-8300; R. B. 7900-8900; Sesia 7600-8000; Arborio 8400-10.000. Oluščeni riž: navaden 10.300-10.7000; Pierrot 12-12.300; Balillone 12.600-13.000; Ardizzone 13.200-13.500; Maratelli 15.000 do 15.500; Rizzotto 14.70015.500; Razza 77 14.900-15.700; R. B. 15.300-16.2000; Arborio 18.500-19.500. KRMA MILAN. Seno majske košnje lanskega pridelka 3200-3300, seno II. košnje 3100-3200; detelja 2900-3200; stlačena slama 950-1000; pogače iz zemeljskih lešnikov 4900-5000; koruzne pogače 3500-37000; lanene pogače 5250-5400; pogače iz tropin 850-1000; moka iz zemeljskih lešnikov 4500-4600; kokosova moka 3400 do 3500; koruzna moka 3400-3500; lanena moka 4700-4800. ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: voli I. 290 do 320, II. 220-250 lir kg; krave L 250-280, II. 200-230; junci I. 290-310, II. 250-270; biki 300-320; telički 50-70 kg 450 do 470; id. 70-90 kg 500-520, nad 90 kg 520-540; živina za rejo in vprežna živina: telički 50-70 kg 520-570, 70-100 kg 510 do VALUTE V MILANU 30-5-58 11-6-58 Dinar (100 ) 82,— 83,— Funt šter. ' 5975.— 5900,— - Napoleon 4800.— 4600,— Dolar 623,85 623,75 Franc. fr. (100) 133.— 136,87 Švicarski fr. 145,65 145,65 Funt šter. pap. 1747.— 1746,50 Avstrijski šil. 24.— 24,— Zlato (gram) 709.— 709,— BANKOVCI V CURIHU 11. junija 1958 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 funt šter.) 12,96 Francija (100 fr.) 0,94 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSR (100 kr.) 11,50 Nemčija (100 DM) 102,10 Belgija (100 fr.) 8,60 Nizozemska (100 fi.) 113,- Švedska (100 kr.) 82,— Španija (100 pezet) 7,87 Argentina (100 pezov) 10,- Egipt (1 funt šter.) 7,65 Jugoslavija (100 din) 0,69 550; junci in junice 60-80.000 lir glava; ^vprežni voli 270-300 lir kg; molzne krave izbrane 180-210.000, molzne krave navadne 150-180.000 lir. Prašiči 100-125 kg 325 lir kg, 125-150 kg 330, 150-180 kg 335, nad 180 kg 337 lir kg; suhi prašiči 30-50 kg 450, 50-70 kg 420; prašički za rejo 20-25 kg 490 lir kg. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci krajevne vrste extra 880-900, L 800-850; zaklani piščanci izbrani 1000; madžarski zmrznjeni piščanci 500-600; žive kokoši 650-730; zaklane kokoši 900-950; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-750; inozemske zmrznjene kokoši 500-660; zaklane pegatke 1100-1150; mladi golobi zaklani 800; golobi zaklani 900-1000; inozemske zmrznjene pure 550-600; inozemski zaklani purani 550; purani za rejo 800; zaklane race 450-550; račke za rejo 250 do 430 lir komad po teži; gosi za rejo 580-800 komad po teži; živi zajci 420 do 450; zaklani zajci s ko-/,O 5.20-600, brez kože 450-650; danski zmrznjeni zajci 500; piščeta 110 lir komad; sveža jajca I. 24,50-26,50, navadna 22-24; inozemska sveža jajca 17-25. MLEČNI IZDELKI LODI. Čajno maslo 750-760, maslo iz Lombardije 620-630; krajevno maslo 635 do 645, maslo II. 560-570, III. 520-530; emilijski sir majski proizvod 1956 735-775, majski proizvod 1957 635-6,85; sir grana majski proizvod 1956 705-750, id. zimski proizvod 1956-57 745-785, majski proizvod 19§7 595-665, zimski proizvod 1956-57 655-695; grana .sv.ež 490-525, id. 1-2 meseca star 515-545; sbrinz svež 510 do 530, postan 620-640; emmgnthal svež 470-480, postan 530-600; provolpne svež 430-450, postan 470-520; i Iglico svež 390-400, postan 420440; creseenza svež 300-320, postan 360-390; gorgonzola svež 260 do 270, postan 500-540; taleggio svež 260 do 290, postan 360-370, OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 570-600, id. do 1,50% kisi. 540 do 570, do 2,50% kisi. 520-540, do 4% kisi. 500-520; dvakrat rafinirano tipa »A« 500 do 505, tipa »B« 455465; prvovrstno semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 370-375. MILAN. Semenska olja: olje iz koruze 28-29.000 lir stot; olje iz tropin 30 do 32.000; laneno olje 24.900; ricinovo olje 33.500-34.500; kokosovo olje 21.500 do 23.500, PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana mezga proizv. 1957 v škatlah 10 kg 160 do 170 lir kg, v škatlah 5 kg 165-175, v škatlah 1 kg 175-195, v škatlah 500 g 185-205; v tubah 200 g 52-58 lir tuba, v tubah 100 g 35-37; Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv 1957 v sodih 155-165 lir kg, v škatlah 10 kg 175-185, v škatlah 5 kg 180-190, v škatlah 1 kg 185-205, v škatlah 500 g 195 do 215, v tubah 200 g 58-62, v tubah 100 g 36-40; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 110-120, v škatlah 550 g 65-70 lir škatla. Med barvastimi kovinami sta v zadnjem tednu pridobila na vrednosti baker in cin. Nazadovale so cene volne, kavčuka in pšenice. V zadnjem času se vedno bolj opaža težnja držav izvoznic, da bi s skrčenjem izvoza surovin povzročile zvišanje cen. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 8. junija nazadovala od 186M na 183 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Cena koruzi je popustila od 129 7/8 na 129 5/8 stotinke dolarja za funt. V Ameriki ceni neko zasebno podjetje pridelek zimske pšenice na 1,160.000 bušlov, medtem ko se je 1. maja uradna cenitev glasila na 985.000 bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja proti takojšnji izročitvi nazadovala od 3,52 na 3,42 stotinke dolarja za funt. Kava je v Chicagu v kupčiji »M« 'v tednu do 8. junija napredovala od 52,70 na 53,15 stotinke dolarja za funt. Ameriška državna banka Export-Import Bank je podelila Kolumbiji posojilo; poleg tega kaže, da bo prav ta banka posodila denar tudi Braziliji, da bi obema tema državama pripomogla k rešitvi sedanje fi-' nančne stiske. Brazilski denar (kruzei-ro) je bil zopet razvrednoten, kar je v trgovinskih krogih izzvalo slab vtis. Južnoameriški svet za kavo skuša pridobiti tudi tiste države, ki še niso pristopile k sporazumu, sklenjenemu v Mehiki, da bi tudi one skrčile izvoz kave za 20%. V Wašhingtonu že obstoji mednarodni odbor za proučevanje trgovine s kavo. Kakao je v New Yorku zopet napredoval, in sicer od 43,65 na 44,40 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Na zunaj je cena bombaža v New Yorku ostala sicer neizpremenjena pri 36,30, vendar je nova cena šibkejša. Nastopile so bolj ugodne vremenske razmere, kar bo gotovo ugodno vplivalo na razvoj bombažnega pridelka. Volna je popustila najprej v Bradfordu, nato VINO ALBA (Cuneo). Nebbiolo 15-16.000 lir 15-16.000 lir hi; Barbera 12-13.000; Dob cetto 12-13.000; Barolo 25-27.000; Barba-resco 24-26.000 lir lil. VIDEM. Črno .navadno 9800-10.000 lir hi: belo navadno 10-11.000; Merlot 10.500 do 15.000; Tokaj, Verduzzo in Rizling 12-17.000; Cabemet 10-11.000; črno Bar-dolino 11-12.000; Veronese 11-11.500; e-milijsko 9500-10.5000; Soave 11-12.000; Maršala 19-20.000 lir hi. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Mlad česen 150-200; korenje 70-90; čebula 30-60; fižol v stročju 210 do 280; koromač 30-50; cikorija 50-60; krompir mlad 52-85; grah 60-80; paradižniki iz Sicilije: drobni 80-100, srednji 130-180, debelejši 230-250; peteršilj 60-90; zelena 60-80; špinača 5(b55; bu-čice 30 lir lig. Pomarančo L 200-240, IL 180-200; češnje Verona 120-130; gozdne jagode 280 do 500; jagode 100-110; jabolka Morgen-duft 150-160, Delieious 170-200; limone 120-140; nešpljg 85-110, KOŽE MILAN. Surove kože: krave do 30 kg 220-235, nad 30 kg 210-220; junci do 30 kg 295-305, 3040 kg 230-240; voli 40-50 kg 120-200; biki nad 40 kg 155-165. Osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-770, 3-6 kg 760-790, 6-8 kg 690-710; žrebeta 340-360; konji 170-200; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z l>elirn krznom 750-780, id. z dru-gpbarvnim krzpom 51JG-600; pvt)! 550-570; kozlički 26-31 fcg I85(b}950, pad 30 kg 1900-2000; koze 800-900. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cpr-dqya Sierra 330-350; Buenos Aires ame-ricanos 380400, id, 10-11 kg 365-375; Čape town suhe kože 375-385, id. osoljene 310-320; Addis Abeba do 8 funtov 37(b 380; Angleška Somalija 8-16 funtov 430 tl9 450 lir, PAPIR MILAN. Tiskovni papir v valjih 11.350 lir stot, id. v polah 14.500-15.000; tiskovni papir satiniran navaden 15-16.000, id. srednje vrste 18-20.000; pisarniški navaden 15-17.000, srednje vrste 19-21.000, fin 24-26.000; registrski navaden, 19-20 tisoč, srednje vrste 20-22.000, id. fin 24-26.000; pisemski srednje vrste 21.500 do 23.500, fin 24.500-26.500, id. extra 28-31 tisoč; risarski papir 3542.000; pološčen srednje vrste 26-28.000; ovojni papir navaden 7500-8500, id. srednje vrste 14-16 tisoč; pergamin navaden 40-60-80 g 19 do 21,000, extra 3040-60 g 24-27.000; beli karton 10.500-11,500; karton siv navaden 5500-7000, fin 8000-10.000; dupjex jn triplex beli ali barvan 8500-10.000, id. srednje vrste 12.000-15.500, id. fin 17.500 do 23.000; kartončini beli ali barvani navadni 19.500-24.000, id. fini 28.500 do 32.000, id. tipa Bristol 35.500-40.000 lir. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Navaden rečni pesek 400 lir kub- meter, debelejši 600;, gramoz opran in prečiščen 600; polna opeka 10 lisoč lir 1000 opek; štiriprekatni votla,-ki 8000; dvoprekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa »vacuum« 25.000, navadni strešniki 17.0QO Jip, pa še v New Yorku, kjer je cena nazadovala od 118 na 115,5 stotinke dolarja za funt. V Londonu je vrsta 64’s B česana, nazadovala od 104% ,na 99 stot. penija za funt. V Franciji (Roubaix) je cena popustila od 1125 na 1085 frankov za kg. V času od julija 1957 do marca 1958 je prodaja avstralske volne nazadovala za 3% v primerjavi z istim časom lanskega leta. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku v tednu do 8. junija padla od 26,15 na 25,77 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 22 3/8 na 21 7/8 penija za funt kavčuka RSS. KOVINE Zanimivo je, da se je cena elektro-litičnega bakra pričela vztrajno dvigati. To se je zgodilo pod vplivom zvišanja ameriških topilcev. Predsednik družbe Anaconda je mnenja, da se bo cena bakra še dvignila. Po njegovem mnenju je baker že prešel svoj minimum in bo v kratkem zopet dosegel ceno 30-31 stotink dolarja za funt. Napredovala je tudi cena cina, in sicer od 730 na 730% funta šterlinga za tono v Londonu in od 24 na 24,32 stotinke dolarja za funt v New Yorku. Države izvoznice skušajo čimbolj skrčiti izvoz in tako vplivati na ceno. Svinec je v New Yorku popustil od 11,50 na 10,25 stotinke dolarja za funt, in sicer v tednu do 8. junija. Lito železo neizpre-menjeno pri 66,49 dolarja za tono. Antimon Laredo stane v Ne\v Yorku 29 stotink za funt. Staro železo je napredovalo od 35,33 na 36 dolarjev za tono, živo srebro je ostalo v bistvu neizpre-menjeno pri 229-236 (teden prej 229 do 232) dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 6. junija: cin, Duisburg 884-892 DM za 100 kg; svinec, osnova New York 101,74-101,76, osnova London 82,44-82,58; cink East St. Louis 92,49, osnova London 72,92-73,06; clek troh Ličen baker za prevodnike 226,25 do 228,35; aluminij za prevodnike 232,96 do 235 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA živo srebro (dol. za steklenico) Kava (stot. dol. za funt Santos 4) LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. temo) . . Svinec (funt šter. za 4. tono) . . SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) 15.5. 220 — 12(3 7, CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .... Koruza (stot. dol. za bušel) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt).................... 03 7<5 Cin (stot. dol. za funt)............... 94 H2 Svinec (stot. dol. za funt)............ . j j 50 Cink (stot. dol. za funt)........... ' jg[_ Aluminij (stot. dol. za funt)............ 2111(1 Nikelj (stot. dol. za funt)................... 74 — Bombaž (stot. dol. za funt)................... 36 43 28. 5. 12. 6. 18778 IBS.— 129.74 5 31 V* 24.25 26.— 94.62 94 50 94.75 11.50 11.— 11.25 11.25 26.10 26.10 74.- 74.- 36.30 36 30 228,- 51.— 177,— 7307, 61.74. 72,— 502,- 231.- 50,— 231.- 48.50 183— 202‘/, 7307„ 730.7„ 61.7« 64.7, 71.3/8 72.7, 468.— 477.40 'čSTni/i KMEČKE ZVEZE Požrešnost koloradskega hrošča nima meje Naši najboljši kosci Ko sem si doval njivo krompirjem, sem opazil popolnoma okleščen grm. z njega sem pobral nič manji kot 25 ličink krompirjevega hrošča. Zmastil sem jih na tleh in s tem opravil zelo važno izplačalo gojiti pred dnevi ogle- sploh ne bo z lepo razvitim krompirja. Ker se je že začel razvoj prvega pokolenja, moramo glede na razširjenost ličink poseči že po kemičnih sredstvih za zatiranje. Dokler so ličinke še skupaj na istem grmu, utegne delo. če bi že koncem meseca biti zatiranje olajšano; vendar aprila vsi naši kmetje večkrat ne smemo se zadovoljiti z na-pregledali, krompirjeve njive, hiranjem ličink. Ličinke kolo- sicer kar 39, pa tudi občinstva bi lahko uničili večje število radskega hrošča spoznamo z je bilo mnogo. Tekme se je odraslih hroščev, še preden bi lahkoto. Te živalice imajo dejansko udeležilo samo 18 začele samice odlagati jajčeca/ oranžasto rdečkasto barvo, za- tekmecev, ker so drugi po ve-S tem zelo preprostim opravi- dek jim je izbočen in na hrbt- zamudili ali pa so bili šilom bi za zatiranje tega škod- ni strani opaziš dve vrsti čr- cer nujno zadržani. Kosci so nih pik. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta letos prvič organizirali tekmovanje koscev, ki je bilo preteklo nedeljo v Bazovici na Mahničevem posestvu. Ta domača prireditev je uspela na veliko zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev. Priglasilo se je razmeroma veliko število koscev, in Ijivca dosti več dosegli kot z večkratnim škropi j en j erp jn bi tudi prištedili pa denarju. To delo opravimo najrajši med § in 15 uro, v tem času, ko se je ozračje že segrele, prilezejo moramo namreč hrešči iz svojih .skrivališč in se naselijo na rastline, Koloradski hrošč ima v naših krajih kar 2-3 pokolenja na leto. V zemlji odrasli hrošči preživijo celo zimo in spomladi — v aprilu — prilezejo iz prezimovališč. Parjenje se ne začne takoj, ker so taki samci kot samice oslabeli. Najprej se nekaj časa hranijo n£) krompirjevih rastlinah in se šele po nekaj dneh začnejo pariti. če že v tem času pričnemo zatirati hrošče, uničimo satnep in samice, še preden te začno odlagati jajčeca. Ce pomislimo, da vsaka sanfpa, 1^1 lahlco živi Avb leti, odloži vsako leto 700-800 jajčec, in da ima hrošč v naših krajih po, 2-3 pokolenja, nam ho postalo jasno, kakšno veliko škpdo utegnejo napraviti pptomgi ene same samice, O veliki požrešnosti koloradskega hrošča govori poročilo francoskega kmetijskega ministrstva in pove da se pomnoži potomstvo ene same samice v poldrugem letu na 8 milijard in da potrebuje za svojo prehrano 1500 hektarov krompirjevih nasadov. Ob teh dejstvih se mora vsak kmetovalec resno zamisliti in skleniti, da se bo z vsemi silami vrgel na tega nevarnega škofijiye^. To- ja da t}roš6jt je treba zatirati splošno. Tega nismo storili lansko leto. zaradi tega čutimo letos hude posledice, če pojde tako naprej, se nam v bodoče ZATIRANJE S KEMIČNIMI STRUPI Zatiranje s kemični sredstvi ponoviti večkrat. Kakšna sredstva uporabljamo v ta namen? Stari a še vedno dobri kemični sredstvi sta splošno znani svinčeni in apneni arzenat. Prvega porabimo manj, a drugega več. Svinčeni arzenat prej ožge liste, je pa zelo učinkovit strup, ki ga škodljivec zavžije s hrano. Na, tekmovali na progi, ki je bila okoli 5 metrov široka in 40 m dolga. Najboljši kosci so pokosili seno v 13 minutah, medtem ko so- nekateri potrebovali do 30 minut. Komisija, v kateri je bilo 6 kmetov in inž, Grgič, je upoštevala pri preso-jevanju čas pa tudi rasne druge okolnosti, kakor n, pr,, kako je bil odmerjeni prostor pokošen. Razdeljenih je bilo 5 nagrad, in sicer dve prvi po 5,000 lir Ražmu Antonu Go- vsakih 100 litrov vode raztopi- rice in Peričiču Jožefu iz Sa- mo 40 dekagramov svinčenega arzenata ali 1 kg apnenega arzenala. s tako strupeno raz- rjr§ič Ernest iz stopino poškropimo krompirjevo njivo. To delo opravimo večHrat, V povojnih letih je kemična industrija proizvedla celo vrsto strupov za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Sedaj še mnogo uporabljajo spojine, ki vsebujejo D,Dt ali druga sintetična sredstva. Uporaba teh sredstev je zelo razširjena, na trg prihajajo pod različnimi imeni. Takšen je Citox, katerega pre- dajajo v zavitkih; na teh je leža, naslednje nagrade so prejeli: drugo nagrado 3500 lir Bazovice, tretjo 2000 lir čuk Marino iz Trebč in četrte 1500- lir Ražem Vinko iz Bazovice, Poleg tega je kmetijska zadruga v Trstu (iz ulice Poscolo) razdelila med boljše kosce še 5 bonov po 1000 lir, ki jih bodo ti uporabili ga nakup kmetijskih potrebščin. Ti nagrajenci so Kalc Miroslav, Ražem Andrej, Pečar Andrej in Križmančič Danilo iz Bazovice ter Gropaje Marcel iz Gročane, navadno navodilo za uporabo, Druga slična sredstva so Adorifora SIAPA in Lintox. Poleg teh uporabljamo z uspehom tudi Dieldrin. To je tekoči preparat jo v steklenicah. če bodo vsi gospodarji izvedli zatiralno akcijo in če bodo ta ukrep večkrat ponovili, bomo iahko zatrli fega zelo ITALIJANSKO PŠENIČNO SEME V JUGOSLAVIJI uumo laiiK-o iala T „H{i la-ti nevarnega škodljivca krompir- j*. J t Kmet in i/rtnar sredi junija Letos je bila spomladanska, katerega prodaja- setev pšenice v Jugoslaviji izvršena bolj zgodaj kakor lansko leto, mnenju Zveze kmetijsko-gozdarskih abornic se je jesenska setev dobro razvi-glede po-so bile posejane z italijanskimi vrstami pšenice. Takšno seme so posejali kar na 40.000 hektarih. Ta pšenica se je lepše razvila kakor domača. Kaže, da bo tudi bolje obrodila. v bodoče nameravajo s to pšenico posejati še večje površine, in sicer kar 300,000 hektarov. jajčevca, paprike in tudi paradižnika, Pri pripravljanju škropiv moramo natančno ravnati po navodilih, ki so seveda različna po vrsti škropiv. Na njivi: Bliža se čas žetve. Letos, v kolikor ne bi v teh dneh še padlo kaj dežja, bomo morali opraviti to delo nekaj prej kot ostala leta, ker suša relice, zato jih letos ne bo. Breskve je pobrala bolezen na listju. Hruške so sicer lepo cve-le, toda pozneje so se skoraj popolnoma osule, črešnje ‘so PRIDELEK PŠENICE V ITALIJI Računajo, da bodo letos pridelali v Italiji 85 do 90 milijo- SiU žita k predčasnemu zore- zaradi pomanjkanja dežja pre- nov stotov pšenice, čeprav so nju. žgli bomo v voščeni zre- cej drobne, češplje kažejo še losti in nadaljnje zorenje se bo dobro. Zarod na trtah na mor-izvršilo v kopah, če žanjemo skl strani je obilen, tega pa ni prekasno, se nam zrnje osuje mogoče reči o vinogradih na iz klasa in lahko nastanejo Krasu, v katerih je manj za-občutne izgube. Posebno hitro roda. (v torek je na Tržaškem utegne napočiti čas žetve ječ- pričelo deževati; deževno vremena. če bi trajala suša še me še traja). letos posejali manjše površine. Tako sodijo po dosedanjem razvoju in upajo, da ne bo te napovedi pokvarilo neugodno vreme. V italijanskih zalogah je danes okoli 20 milijonov stotov pšenice. nadalje, bomo morali večkrat namakati koruzo, krompir in druge poljščine. Poleg tega bomo tudi pridno okopavali, da bi s tem preprečili izhlapevanje talne vlage, Na travniku: Zaradi suše je že potekel pas košnje. Trave so cvetele mnogo preje kot druga leta; zatp moramo zaključiti košnjo pimpreje, da ne bomo vozili domov samo slamo. Krmni pridelki bodo letos zelo slabi, le na gnojenih parcelah kaže kljub suši malo bolje. V vinogradu: Trta je te dni odcvetela. Paziti moramo . na pojav raznih moljev, ki jih uspešno zatiramo z arzenskimi spojinami. V vlažnih dneh moramo paziti na razvoj perono-spore. V sušnih in vročih dneh obstaja nevarnost pred oidi-jem. V tem času mora vinogradnik napeti vse sile, da ohrani trte zdrave. Na sadnem drevju: Tudi na sadnem drsvju se širijo razni škodljivci in bolezni; zato mora biti glavna skrb zatiranje le teh. V sušnem času bomo drevesa zalivali, ker je sicer njihova rast bolj šibka. Z zelenim obrezovanjem, bomo redčili letošnje vejice, kS zapirajo in zasenčujejo krono dreves. d. d. IHPORT - BXPORT Vseh Trst lesa, trdih goriv in stro-jeT sa lesno indnstrljo TRST - Sedež : ul. Cieerone 8/II - Telefon: ni. Cieerone 80814 - Sealo Legnaml 00710 SUŠA JE NAPRAVILA VELIKO ŠKODO Po zadnjem dežju (prejšnji četrtek v jutranjih urah) se položaj kmetijstva na Tržaškem ni mnogo izpremenil. Po vsem upravičeno pravijo kmetje, da je to bila samo rosa in ne dež, saj je zmočilo prav malo. Nekateri pridelki so pravzaprav že zgubljeni. Sena bo morda ena tretjina v primerjavi z običajnim pridelkom. Krompir se za silo še drži, to lahko rečemo tudi o fižolu toda dolgo se ne bo mogel upirati žgočemu soncu. Glede letošnjega pridelka sadja ne kaže letina dobro. Mandeljni so cveli v času mrzlega vremena, prav tako ma- Zuhdka SILA JOŽEF uvoz IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In za kurjavo TRST — Riva Grumnla 6-1 - Telefon 37-004 PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA DL ILFIBBi, 17/1 Telet 6004/5404 T R. S T DL D1V1T0I0 2 Telelon, 24.001 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja; pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Brzojavi PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turistlčke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji. želtte-li upoznatl Jugoslaviju? Za Vas priredj ujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naie brodove za rlbarsko krst aren j e duž Dalmacije I O tž u E—1 v trgovini Magazzini Verbitz .S' E Plazza O.spedale, 3 o _a o c ca •oo -o boste našli najbogatejšo izbiro manufak-turnega blaga in tkanin najbolj priznanih tovarn: kotenine, volneno odeje, pregrinjala, damask za žimnice, volnene in bombažne pletenine, nogavice, srajce, dežnike in zavese. Vse po uajnižjih cenah! Po izredno nizkih cenah prodajamo ženske konfekcije Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIEST* PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proiaoco) s hlevi za počitek živih živali MELILLO ALFREDO 10, TEL. 96032 TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 . Motorji ..PARILLa” „NSIJ”, ..M0T0BI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialna cene za izvoz AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna prevaža za tn in inozemstva. — Postrežba hitra. Gana ngodne e. M. MIH & FIGLIO UVOZ - IZVOZ PJLUTOVJJffE in IZ I>K^KO V Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 09-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE |adiomotob| IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO sa nm-dsmsatn« dele i talij an škili, ■•»■kikj angleških in ameriških avtomobilov tor nadomestnih dolov sa DIESEL motorje, pampe, injektocj« ter traktorje IRI£$TE-IRSI, Via Udiu 15 TELEFON 30-1957 30-198 mednarodna transport špedicija in Glavna tel. 141; direkcija Koper 184 telex 03—176 Brzojav: Koper, Intereuropa Tek. rač. 60-JUB/19-T34 Jugobanka, Ljubljana Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse špediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! Direkcije: M. Tita 32445 Beograd UL 7, tel. 31617, Zagreb: Smičiklasova tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 Rijeka: Ul. Blaža Poliča 2 tel. 2711, 3784, telex 025-15 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in ^Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Održava sedam teretno-putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU EVROPU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZA-LJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK i za SJEVERNU KINU i JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom terctnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke 11 Zapadnoj Africi vršimo prc-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastopnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - V. Ber-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. 7 'l-ŽE ilOl !ti ioij bf. r PRIZNANO MEDNARODNO PODJETJE LA GORIZIANA •G0RIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PM«bnl pogoji za pravoz blaga v Jugoslavijo TRST, Dlica Cieerone 8 - Telefon 38-13G 37-725 Telegram IMPEXP0RT TRIESTE uva Ž A> USaKOERSTEIU LES, DRVA ZA HERJAC0, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNO BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije »etl leti tale n a frač frel; 'Ti freb ,'at: :