STRAN 1 1 Zvone Šeruga: Na kopališču v Zaki bolj nevarno kot na poti okoli sveta 2? XLIX - št. 62 - CENA 125 SIT Gorenjska y' Banka Banka * posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS Kranj, torek, 6. avgusta 1996 redna seja sveta staršev OŠ Lucij an a Seljaka Kdaj se bo začela gradnja osemletke na Orehku? Na pobudo številnih staršev z Orehka in iz Drulovke, ki nestrpno čakajo na *>četek gradnje osemletke na Orehku, se je v četrtek zvečer v šoli Lucijana dijaka v Strazišču sestal svet staršev. KI M Najboljše le na začetku {ff°vljica, S. avgusta - - Brez otvoritvenega pompa, s to*10 zamudo, toda ob udeležbi uglednih predstavni-Hilh5\°venske družbe - od ministrov do nadškofa - seje U H konec tedna v radovljiški graščini začel letošnji ^.festival Radovljica '96. Odprl ga je minister za dr. Janez Dular, loto ·°ÍVOr'ívem koncert je bil uresničitev obljub organi-c,t/i?a slemen Ramovš Managementa, ki je letošnji ioJ^., devetih koncertov napovedal kot same vrhunske " Občinstvo je bilo vsekakor navdušeno nad s°vno °*kt "u uoranostJ° Norveških solistov in godalnega S/, ,ííra Accademie Daniel iz Izraela pod vodstvom Hq .evQ Ad-Ela, ki so izvajali Bachove motete, saj si je k0n °ncu izprosilo še tri dodatke. Ob zaključku prvega eČ°/ria 50 51 obiskovalci lahko ogledali tudi film Srce v s0w i P°svečen radovljiškim obletnicam. Film je nastal Se fç!ovanju TV Slovenija in Občine Radovljica. Nocoj Jí^o^Y0' stare glasbe nadaljuje z nastopom ansambla za tSerni zabavni program s plesom *ANJ,9..18. avgusta '96 Slovenska dobrodelna akcija Triglavske galerije in Gorenjskega glasa Marchlovi sliki raste cena Vse kaže, da je skupna akcija Triglavske galerije in Gorenjskega glasa uspešno poteka. Potem ko smo v petek, 26. julija, prvikrat objavili dražbo oljne slike akademskega slikarja Henrika Marchla iz Kranja, smo prejeli kar nekaj odzivov. Začetna cena slike je s ponedeljka, 12. avgusta, do 100.000 tolarjev ob ponudbah 12. ure. V torek, 13. avgusta, bomo objavili dokončno ceno, ki jo je slika dosegla. Dosedanji dober potek akcije tudi opogumlja oba organizatorja -Organizacijski komite spominskega pohoda na Triglav, v okviru le- tega deluje Triglavska galerija na Rudnem polju, kot tudi naš časopis, da bo z dražbami v dobrodelni namen še nadaljeval. • L.M. interesentov zdaj narasla na 110.000 tolarjev. Kot je znano, je izkupiček od prodane slike Triglavska galerija kot lastnik slike nastale na slikarsko kiparskem taboru leta 1994, namenila v dobrodelne namene. V tajništvu Gorenjskega glasa bomo na telefonu 064/ 223-111 sprejemali ponudbe za nakup slike še do Bazen (spet) zaprt Kranj, 6. avgusta - Poročali smo že, da so prejšnji teden zaprli športno dvorano, štadion in letni bazen. Bazen so sicer konec tedna spet odprli, ker pa je po besedah predstavnikov Športne zveze spet zmanjkalo denarja za nujno vzdrževanje, pa je od včeraj naprej spet zaprt. • V.S. Gorje in Gorenjski glas z Naj, Naj, Naj!!! Zgornje Gorje, S. avgusta - Z gorjanskimi gasilci, pokroviteljema Gorenjsko Banko Kranj, Zavarovanico Triglav OE Kranj, Radiom Triglav Jesenice, gorenjskimi harmonikarji in gorenjskim prvakom Dejanom Rajem, z ansamblom Blegoš in seveda z jubilantom -Alpskim kvintetom smo bili v nedeljo v Zgornjih Gorjah na prireditvi Gorje in Gorenjski glas z Naj, Naj, Naj. Daje bilo res Naj, Naj, Naj! so poskrbeli tudi domačini. Gasilci pa so se kot sposobni in delavni potrdili tudi že v soboto z veselico in Triglavskim kvintetom. Na sliki: predstavili so se tudi najstarejši in 93-letna Polančeva Neža iz Zgornjih Ggorij je tudi zaplesala ob zvokih najmlajšega harmonikarja Mat) 'aža Kokalja. Darila za najstarejše pa so prispevala Živila Kranj. Več o Naj, Naj, Naj v Gorjah na 12. strani. • A. Žalar Plavalci so praznovali z rekordi - Konec tedna je bilo v Radovljici Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Skoraj 160 tekmovalcev iz Slovenije in tujine se je borilo za naslove prvakov in lepe nagrade, domači plavalci pa so ob občinskem prazniku priplavali tudi štiri državne rekorde. Več v Stotinki na 22. strani. • V.S., foto: T.Dokl T73 i % (uradni WNI PRODAJALEC J-- POKLIČI ZDAJ! 064/225-060, 860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ t/ord Kaposi tÜktekoílh"» «*!. Ih Boriv -JÏ6453429 fcntium 75 že od 125.944,00 SIT ali 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 Mu Avtohlša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, i Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 ■ \ GOSTIŠČE TAVERNA (T ÍAKHUl Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA m 064/49-068 del. čas od 12 h do 01 h PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek _ Republikanec Štorman v Tržiču Ko ga razjezijo, se silovito brani V bran medijski blokadi je napisal in natisnil knjigo Mein Kampf. Tržič, 6. avgusta - Predsednik Republikancev Slovenije Adolf Štorman ima nemalo nasprotnikov in sovražnikov. Ob obisku v Tržiču se je proti njemu zarotilo celo vreme, saj je nevihta poškodovala oddajniške linije tržiškega radia. Zato je za naš časopis utegnil povedati nekaj več o razlogih za svoja popotovanja po Sloveniji in tudi Gorenjski. Republikanca Adolf Štorman in Darko Zupan sta obiskala Tržič. "V zadnjih mesecih sem kar pogosto v javnosti, predvsem ob sodelovanju lokalnih medijev. Pri vodilnih slovenskih medijih sem namreč naletel na blokado, ki je ni moč prebiti. Ko me je policija hotela fizično likvidirati v Senožečah in je poškodovala moj avto, sem hotel, naj ga novinarji poslikajo in sami presodijo, ali sem ga res lahko uničil ob razbijanju policijskih barikad. Nihče ni prišel na tiskovno konferenco, kar me je tako razjezilo, da sem sklenil poškodovani avto sam pokazati ljudem po raznih krajih v Sloveniji. Vlečem ga namreč s 15 let starim mercedesom, zato sem prikolico v slabem vremenu raje pustil doma," je povedal Adolf Štorman, ki ga je spremljal tudi republikanec Darko Zupan. Od obeh smo izvedeli, da je v stranki s sedežem v Velenju okrog tisoč članov. Imajo že predvolilni program, vendar sp obiski lokalnih radijskih postaj namenjeni tudi predstavitvi Štormanove knjige Mein Kampf, ki jo je začel pisati v koprskem priporu, izšla pa je letos v samozaložbi. V njej opisuje svoje življenjske dogodke do leta 1992, ko je zapustil državo, nadaljevanje pa bo sledilo v drugem delu. Kot je napovedal Adolf Štorman, bo knjiga zelo podobna resnični kriminal ki, njen izid pa pričakuje prihodnje leto. Na vprašanje glede obtožb o preprodaji orožja je odgovoril z vprašanjem. Namreč, ali je neko početje, za katerega vsi vedo, res tihotapstvo? Kot je prepričan, so ga diskvalificirali zato, ker ie opozarjal na nepravilnosti drugih, tudi ljudi na pomembnih položajih. • S. Saje Že ta petek, 9. avgusta, se začneta sejem in Glasova naročniška nagradna igra Gorenjski sejem, ki vrata odpira ta petek, ne bi bil sejem in ne gorenjski, če ob njem in na njem ne bi bil zraven tudi Gorenjski glas. Marsikaj pripravljamo: v petek bo Gorenjski glas spet tiskan delno v barvah, sejemsko obarvanega bomo predstavili tudi tistim gospodinjstvom sirom po Gorenjskem, ki sicer niso redni naročniki Sejmu bomo nekaj več prostora v Gorenjskem glasu namenili tudi prihodnji torek, 13. avgusta, ko bo del časopisa spet v barvah, in Se v petek, 16. avgusta. Izhajala bo priloga "Sejemski USPEH", tik ob vhodu v večnamensko sejemsko dvorano bo postavljen Glasov razstavno prodajni prostor. Pri Katji in Nini, ki Vas bosta pričakali na "Glasovem štantu", se boste lahko prijavili za katerikoli Glasov izlet; plačali naročnino; naročili mali oglas - in oddali kupon za letošnje sejemsko naročniško nagradno irebanje. Kupon prvič že v petek Nagradno vprašanje za udeleibo v sejemskem naročniškem žrebanju bo v petek objavljeno na tem mestu v časopisu, torej na 2. strani. Kupon z odgovorom bo potrebno iz časopisa izrezati tako, da bo na drugi stran ostal odstisnjen Vaš kompleten naročniški naslov. Kuponov za nagradno igro, ki ne bodo imeli odstisnje-nega naročniškega naslova, pri žrebanju ne bomo upoštevali! Vsaka naročnica oz. vsak naročnik bo imel možnost sodelovati s tremi nagradnimi kuponi, ki bodo objavljeni 9., 13. in 16. avgusta, žrebali pa bomo letos dvakrat: prvič bo žrebanje naslednji dan po objavi drugega kupona, prihodnjo sredo, 14. avgusta, drugič pa po zaključku sejma, v ponedeljek, 19. avgusta. Nagradni kupon z odgovorom bo najbolj enostavno oddati kar na sejmu, lahko ga boste poslali tudi v kuverti na naš naslov. Kaj pa novi naročniki če Dostc Gorenjski glas naročili v času sejma, Vam bosta na Glasovem razstavno prodajnem prostoru Katja in Nina takoj vpisali vse podatke in boste oddali kupon v boben za žrebanje. Vsi, ki se boste pisno ali po telefonu-064/ 223 • 111 naroČili do vključno prihodnjega četrtka do 9.00 ure, boste svoj prvi naslovljeni izvod časopisa te dobili v petek, ko bo prvič objavljen kupon. In zakaj se splača prav v teh dneh naročiti Gorenjski glas? Ker novi naročniki tudi sodelujete v sejemski naročniški nagradni akciji in ker Vam takoj omogočimo sejemsko darilo: časopis boste novi naročniki do konca septembra dobivali brezplačno. Topa sploh še ni vse: sejem je sejem in na Glasovem razstavno prodajnem prostoru bomo pripravili še marsikaj -obiske znanih Gorenjk in Gorenjcev; vsakodnevne akcije.... IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA A Izredne seje državnega zbora se nadaljujejo Bo jutri končno znan referendumski dan Vsi predlagani referendumi naj bi bili na isti dan, predlagan je 15. september, kako pa bodo jutri ravnali poslanci in v kolikšni meri izid tokratnih referendumov sploh lahko vpliva fl način jesenskih volitev, pa je že druga zgodba. Ljubljana, 6. avgusta - Us- duma. Ustavno sodišče je poslancev (44) izvolili po Kaj lahko se zgodi, da jujS tavno sodišče, dobesedno za- razveljavilo dopolnitev zako- večinskem in prav toliko po glede referendumov ne bo ® suto z zahtevami in na o referendumu in ljudski proporcionalnem sistemu. Sis- več jasnega kot danes. Ah . pritožbami glede izpeljave iniciativi, ki jo je nedavno tem je po mnenju ustavnega seja glede na počitnice sP1 y zakonodajnih volilnih refere- sprejel državni zbor, po kater- sodišča mogoče izvesti, ne da sklepčna? Ali ima moro bi menjali število poslancev. Sistem ni protisloven, kot so trdili nekateri in so se tudi pritožili na ustavno sodišče. Socialdemokrati skupaj s udeležiti nad polovico vseh 43.000 volivci predlagajo je skrajni rok) sploh volivcev. Tako velja določilo, dvokrožni večinski sistem, upoštevati v volilni za^°fo- četrti predlog pa je tudi pre- ji za jesenske volitve. t dlog skupine poslancev, ki ma: ali bodo poslanci dvotretjinsko večino sP.reL tisto, kar je dobilo Pod& na referendumu, ali pa "\e. vse skupaj prepustili drŽav t mu zboru v novi sestavi-J.Košnjek dumov, se je prvi dan avgusta odločilo in, upajmo, vsaj deloma prekinilo zmedo in politiziranje na tem popdročju. Referendumi morajo biti. Državni zbor jih mora razpisati v enem tednu po prejemu odločbe ustavnega sodišča, zakona o referedumu in ljudski iniciativi ni treba spremin-jati, pa tudi večina predlaganih referendumskih vprašanj je povsem skladnih z ustavo. Jutri ob 10. uri dopolne bo izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o volitvah v državni zbor. Tu je že možno prvo ugibanje: ali bo državni zbor glede na počitnice, sploh sklepčen. Če ne bo, se bo referendumska zgodba še nadaljevala in predlog, da bi bili referendumi v nedeljo, 15. septembra, bo spet visel v zraku. Marsikaj je pretekli teden odločilo ustavno sodišče. Zavrglo je zahtevo državnega zbora po presoji, če je referendum neposredno pred volitvami ustaven. Sodišče je menilo, da je njegova pristojnost presojanje ustavnosti referendumskih vprašanj, ne pa časovne ustreznosti referen- em se mora referenduma, če hoče biti veljaven, ki odloča o vprašanjih, ki jih državni zbor sprejema z dvotretjinsko veči-(volitve so tak primer), m0r< državnem zboru še arjL mente, s katerim bi doda*" zavlekel odločanje? B|stvgd pa je vprašanje, ali je z,, referenduma (15. septefljj da zmaga predlog, ki bo dobil večino tistih, ki so prišli na glasovanje. Referendumska vprašanja tudi ne bodo na enem listu, kot so menili poslanci, ampak vsak na svojem. Ustavno sodišče je za neustavnega spoznalo del vprašanja socialdemokratov oziroma 43.000 volivcev, po katerem naj bi imeli Slovenci po svetu, slovenski državljani, vendar brez stalnega prebivališča v Sloveniji, dva mandata v državnem zboru. Ostali del vprašanja socialdemokratov pa je skladen z ustavo. Referendumska vprašanja Volivci se bomo na referendumu odločali med štirimi predlogi. Prvi predlog skupine poslancev predlaga dopolnitev sedanjega sistema z ukinitvijo nacionalnih list, drugačnim izračunom ostankov glasov in daljšim rokom za glasovanje po pošti. Držav-nisvet predlaga, da bi polovico skupine poslancev, predlagajo proporcionalni sistem, eno volilno enoto za vso Slovenijo in možnost voljenja konkretnega imena na listi stranke ali drugega predlagatelja. Slomšek blažen prihodnje leto Slovenija bo letos poskrbela za božiČ0° drevo v Vatikanu Ljubljana, 6. avgusta - Tajnik odbora za razglasih? Antona, Martina Slomška za svetega dr. Stanko Lipova* je povedal, da se bo to zgodilo 18. maja prihodnje leto, A* obletnico papeževega obiska v Sloveniji. Zaradi zaplet6' nega postopka in tudi kasne dostave gradiva iz Maribora Vatikan beatifikacija med letošnjim majskim obiskom papeža v Sloveniji ni bila možna. Slomšku je bij dodeljena heroična stopnja kreposti, vere, upanja fjj ljubezni do Boga in bližnjega ter modrosti, pravičnosti v* drugih sorodnih kreposti. Beatifikacijo je skušala slovenj ka stran nekoliko pospešiti. Bila naj bi septembra, ko °aJ bi papež na poti na Madžarsko pristal v Mariboru, ali P* adventa, vendar vse kaže, da bo maja prihodnje leto Rimu. • J.K. Seja vlade Nasilju bomo stopili na prste Razen poročila o pojavih nasilnih dejanj J«^*5SS strateeijo gospodarskih odnosov s tujino to usmeritve ravnanja z 53E3, kar postaja v Sloveniji vedno bolj problematično. Ljubljana, 6. avgusta - Vlada je v predloç strategije gospodarskih odnosov Slovenije s tujino zapisala poseben pomen odnosov naše države z Evropsko unijo in drugimi evropskimi integracijami. Vlada je sprejela začasno uporabo sporazuma o prosti trgovini z Makedonijo, ki je bil sprejet že pred leti, pa ni bil uresničevan. Zaradi posebnosti na obeh straneh je bil nekoliko dopolnjen in bo tako začel veljati 1. septembra. Industrijski izdelki bodo v Slovenijo prihajali prosto, makedonski trg pa se bo odpiral postopoma, vendar že sedaj za okoli 60 odstotkov blaga ne bo ovir in carin. Posebej so se dogovorili, da bo Slovenija lahko brez plačila carine in carinskih dajatev izvozila v Makedonijo nekaj tisoč ton perutnine, mleka ter mlečnih in mesnih izdelkov, Makedonci pa v Slovenijo zlasti zelenjavo in namizno vino. Vlada je sprejela strategijo ravnanja z odpadki. To je kritična tema, saj nam lahko v petih ali največ sedmih letih zmanjka prostora za odlaganje odpadkov. Problem ni enostaven: v Sloveniji letno odložimo na 53 legalnih komunalnih odlagališč 2,8 milijona kubičnih metrov aH okrog 850.000 ton komunalnih odpadkov. Razmere so kritične tudi zato, ker niti ena od 53 legalnih deponij ni urejena po evropskih merilih. Največ, 40 odstotkov, je odpadkov iz kmetijstva, gozdarstva in Živilske industrije. Pozornosti vredno je poročilo jega ministrstva o nasilniškem obnfl**^ v Sloveniji, ki obravnava zadnjih" - v let. Naraščanje nasilnih kaznivih dej^j katere so vedno pogosteje vp'^fc mladoletniki, je glavna značilnost p% čila. Nasilje postaja model rešev% odnosov med ljudmi. Mladoletnik1 viloma delujejo v skupinah. Med stoygi kaznivih deianj nasilništva je vedn%), brezposelnih in ljudi z nižjo izobči narašča pa tudi nasilje v družini, ki Z y veliko primerih ostane tajnost. T" J< organiziranem kriminalu je veliko n j( ja. Prednjači trgovina z orožjem. ^ Slovenija, zaradi svoje lege, ne ^ zanemarjati. Promet je posebno L, glavje. Tudi v njem je veliko n# Julija je na slovenskih cestrah untí' § ljudi, samomorov pa je bilo ka* Ljf problematiko nasilja se bo poslej ü* ^ jala posebna medresorska delovna ^ pina, sicer pa je že skrajni čas, da o& o zbor sprejme zakon o policiji, ^Lji" varnosti v cestnem prometu in za* prekrških. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Lojze Peterle kolesari Ljubljana, 6. avgusta • V četrtek, 1. avgusta, je krenil na tradicionalno kolesarjenje pod geslom Varno z nami predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. S sodelavci, ki ga bodo spremljali na posameznih odsekih, bo v desetih dneh prekolesaril večino Slovenije. Peterleta je pospremil na pot notranji minister Andrej Šter, usmeril pa se je proti Dolenjski. Jutri bo Peterle na gorenjskih cestah. Malo pred osmo bo v Vodicah, nato pa bo kolesaril skozi Medvode, Škofjo Loko, Selca, Železnike do Krope, od tam pa do Radovljice, letališča v Lescah in do Bohinja, od koder bo naslednji dan odšel na Primorsko. Koalicija naj bo Slovenska Slovenska ljudska stranka, njena delegacija na najvišji ravni je obiskala avstrijsko Štajersko, poudarja, da je odveč poudarjati evropsko na eni in balkansko koalicijo na drugi strani, ampak se je treba predvsem zavzemati za slovensko koalicijo, ki bo zagovarjala vsestransko sodelovanje z evropskimi in drugimi državami, vendar bo na prvo mesto postavila slovenske interese in slovenski napredek. V stranki pozitivno ocenjujejo položaj stranke v javnosti in so pred volitvami optimisti, predvsem zaradi svojega pozitivnega Programa za Slovenijo. So pa proti napadalni volilni kampanji, razmetavanju denarja in predvolilnemu napenjanju mišic. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, vendar morajo biti spremembe jasne. Časovna stiska ne bo prispevala k optimalnim rešitvam, državljane pa na referendumih ne kaže siliti k nemogočim rešitvam. Lastništvo tujcev nad nepremičninami je vprašanje, o katerem se morajo odločiti državljani na referendumu. Zakaj skoraj 100 let Slovensko ekološko gibanje je ogorčeno zaradi informacije vlade o pripravah na razgradnjo kip jedrske elektrarne Krško, .fljo bi trajala kar 96 let. V grtjjj^ za takojšen začetek raZAeIjjf ne pa z zavlačevanjem,0 -0tf$ grajajo vlado, da še ni Pn"naílç: programa pridobivanja ujj mestne energije. Krško m° yfi zaprto v desetih letih, ^jj* sedanjega projedrskega $ ne pa kasneje. Okoljeva^/ ozaveščenost ljudi in ^^o^j nevladnih organizacij tU'" porasti. Pri gibanju oem^tr sekcija za zdravo preh/r jej^ luje tudi študijski kro^*,^ bolj zdravo hrano, v kat jft deluje 20 zainteresiram? n „f, nov. Program obsega potem pa bo lahko vs**rt|/.'l· vodil take krožke. • ^ S VM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P^yjlifl» Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji *~ Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej * Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tiszk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Mali oglasi: telefon: 064/223 444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torni» »• jjj | Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve- po ceniku. Prometni aav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Kje prostori za novo davčno upravo? Prihajajo izterjevalci in visoke kazni ^inšpektorji Agencije za plačilni promet so prešli v Davčno upravo Slovenije, ki se z novim zakonom o davčni s>Uzbi in zakonu o davčnem postopku približuje evropskih standardom. Tudi na Gorenjskem je stiska s prostorom, Nebno v Škofji Loki, vendar se prostorski problemi strpno urejujejo med Agencijo za plačilni promet in Davčno upravo Kranj. Prej so bili strogi predpisi, zdaj so tu izterjevalci, pečati za kršitelje in visoke kazni. : Jfranj, 5. avgusta - SI. julijem letos ^Davčna uprava Republike Slovenije Povzela vse naloge davčnega nadzora Slov zakonu o Agenciji republike a formiranje, "ki jih je do tega datuma Pravljala agencija. Po novem zakonu davčni službi se na novo ureja ^nizacija davčne uprave in njenih ki obsegajo odmero, obračunale, nadzor in izterjevanje davkov in j^gih dajatev. Obrtem zakonu smo ^°hili tudi nov zakon - zakon o Ceneni postopku, ki tudi prinaša novosti. Davčno upravo sestavljajo Glavni r*d, davčni uradi z izpostavami, ^anovljeni za posamezno območje ? Posebni davčni urad. Posebni avČni urad opravlja naloge davčnega pda na vsem območju Slovenije za .Nte, zavarovalnice, družbe, ki prir-jJaJ° igre na srečo in trajne klasične lre> borze, investicijske družbe, ružbe za upravljanje in klirinško ,ePotne družbe ter velike tmiUKASUJlr.UU MINISTRSTVO %k FINANCE ' DAVCN* IFRAYA REftBUKE SWVLMJF MINISTRSTVO ZA FINANCE lïpwfcv* Kraj darske gospo- — družbe, ki se ukvarjajo s j£0lrietom na debelo z nafto, naftni-Ij; derivati, tobakom, tobačnimi iz-e'ki in proizvodnjo alkoholnih pijač. Pisarn ne bodo zapirali Uj.V rninulem tednu smo bili v Slove-ll priča, da je reorganizacija plačil-^a prometa, ki se želi prilagoditi ^ r°Pskim zakonodajam in bodo v nas ^ plačilni promet tudi pri n j Verietno prevzele poslovne banke, fcn . na kar nekaj "fizičnih" ovir. nan je zaplet v Ljubljani, ko Agen-jja za plačilni promet delavcem avČne uprave ni dovolila vstopa v ia°St Visoke kazni Samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400 tisoč do 6 milijonov tolarjev, pravna oseba pa s kaznijo od milijona do 6 milijonov tolarjev, če inšpektorju ne dovolijo vstopa poslovne ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost; če inšpektorju ne zagotovijo pogojev za nemoteno opravljanje pregleda, ne uporabljajo naprav in tehnologije, ki jo predpiše finančni minister, ne predložijo v roku prijave za vpis v davčni register ah ne predložijo predpisanih podatkov ali ne obvestijo pristojnega davčnega urada o spremembah podatkov za davčni register. Če sprememb v zakonskem roku ne sporočijo, se z denarno kaznijo od 200 tisoč do milijon tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. ore in je tožila vlado in republiko bra 1992 do vpisa v sodni register zmanjšal družbeni kapital. Delavci te agencije naj bi po končanih postopkih delo nadaljevali v davčni upra-vi.Davčna uprava se je torej na novo ne bo problemov samo v Radovljici, kjer je nova ekspozitura, drugod pa se S hotenje posesti. Agencija za pla- organizirala po zakonu o davčni q'ai nrnmA* ;„ infermir. upravi in davčnem postopku. Na promet, nadziranje in informiraj6 izgublja z zakonskimi novostmi jns £voj davčni nadzor, saj inšpektorji ^kontrolorji prehajajo v Davčno spravni zbor je namreč lani jeseni reJel predlog spremembe zakona o Gorenjskem smo tako dobili Davčni urad Kranj, izpostave v petih upravnih gorenjskih enotah niso več prvostopenjski organ. Iz Agencije za plačilni promet je po izpostavah na Gorenjskem prešlo v DURS - Davčno upravo Republike Slovenije • 47 ljudi, na pojavljajo, predvsem so problematični prostori v Škofji Loki. Vendar pa upaio, da do tako hudih zapletov in zapiranj pisarn ne bo prišlo, saj se prijave firme v davčni register v nj Agencija za plačilni promet in Davčna bodo davčne številke zaposlenih zavezanca in druge listine in dokumente, lahko ugotavlja tudi podatke o številu, prejemkih in pogodbah zaposlenih. Inšpektor bo lahko zapečatil prostore in prepovedal opravljati dejavnost, če dvakrat v enem letu za nabavljeno blago za nadaljnjo prodajo za prejete storitve ne bo ustreznih listin; podrobnejše predpise o zapeča-tenju m prepovedi opravljanja dejavnosti pa bo še izdal finančni minister. Prisilne izterjave davkov bodo opravljali izterjevalci. Izterjevalci bodo imeli pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in za pridobivanje dohodkov in imeli pravico pregledati naprave, knjige, listine, ki omogočajo izterjavo. V davčnem registru vsi podatki Davčni organ bo imel enotni register davčnih zavezancev, davčni register pa se bo vzpostavil na podlagi številke davčnega zavezanca. Davčna številka je identifikacijski znak, ki bo označevala davčnega zavezanca in se bo uporabljala za enotno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah. V registru se bodo zbirali vsi podatki o davčnem zavezancu, vključno s številkami računov pri bankah in hranilnicah, podatki o kapitalskih naložbah in podatki o zaposlitvi, prav tako se bodo v registru tudi za pravne osebe vodih vsi podatki o naložbah v tujini, podatki o ustanoviteljih firme, naslovi poslovnih enot doma in v tujini ter krajev, kjer se hranijo listine, davčne številke in številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je pravna ali druga oseba povezana. V davčnem registru bo število zaposlenih na dan prijave firme v davčni register, v njem in datum izplačila plač ter celo naslov osebe, ki vodi poslovne knjige Nov davčni zakon, ki prinaša veliko novosti in ki pri tem nedvomno sledi zahodnoevropskim standardom, tako kot do zdaj vsebuje tudi člen, da k8encir*pc*"6 "v\^'V*—---"t—A KePUD,,Ke »tovenije - t/ ijuui, h« inšpekcijskimi pregledi na osnovi ..."inšpektor ne sme opravljati inšpek- *iranio ■ • ,za PlaC!lm promet, nad- sejeju Agencije za plačilni promet n0vega zakona, ki ureja davčni post- ciiskega pregleda pn osebi, ki je z uprava v Kranju poskušata strpno sporazumeti o uporabi prostorov. Prišli bodo in • zapečatili Davčni nadzor se po novem zakonu o davčni službi opravlja s kontrolo in inšpekcijskimi pregledi na osnovi (J^je in informiranje, s katerim je to jih i cijaan°vo razdelil na dva dela. Agen- za plačilni promet bo še naprej jgavljaJa plačilni promet, Agencija bjj. Za revidiranje lastninskega preo-avp,°VanJa podjetij pa je v začetku Priv • za^e^a opravljati nadzor nad naj j^zacijo. Agencija za revidiranje gu spremljala postopke lastninske-jo ^oblikovanja in opravljala revizi- je zaposlenih 152, v Davčno upravo jih je odšlo 31. To so inšpektorji in kontrolorji • delavci, ki opravljajo naloge davčnega nadzora. Davčna uprava pa zaradi obsega nalog, ki jih prinaša novi zakon predvideva najmanj 277 ljudi, na davčnem uradu v Kranju jih bo 133, od tega polovico inšpektorjev. opek. Inšpektor ima pravico pregleda ti poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, poslovne knjige, pogodbe. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, wUdi v podjetjih, za katere se je Kot so nam povedali na Agenciji za s42í*ilo, da se jim je od 31. decem- plačilni promet v Kranju, s prostorom inšpektorjem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski pa do četrtega kolena, če je z njim v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala - kjer je inšpektor skrbnik, oskrbovanec, posvojenec ali Bcuçx. uiiiuuia m/» pv^vTi., K.v,o„~., posvojitelj lastnika, poslovodnega or-kjer se opravlja dejavnost. Inšpektor gana ali članov organov upravljanja ima pravico pregledati listine, ki pravne osebe ali kjer je inšpektor dokazujejo pravni status davčnega delničar ali družbenik." • D.Sedej Slab obisk v gorenjskih letoviščih Turistično sezono "rešujejo" tuji gostje etični delavci v naših turističnih ugotavljajo, da je bilo julija manj gostov v P^me!JfV* Z^"!!^T^1°^^ je občuten padec domačih gostov, predvsem na Bledu, kjer jih je za 40 odstotkov manj kot lam. iSvcPk5"' av8.usta" Turistični Nti L• ote»ni, gostinci in vsi na G 04 ;e<>»o ne daje. Veliko bolje bi bilo, ko bi podatke o nočitvah in zasedenosti ter potrošnji tujih in domačih gostov v naših letoviščih primerjali z leti pred osamosvojitveno vojno, denimo, z letom 1990. Tedaj šele bi se zavedali, koliko je namreč naš turizem pravzaprav res izgubil. Medtem ko so pred leti v turističnih društvih dnevno preštevali zasedenost in posredovali podatke o dnevni aH posredno živijo jma - upajo. Upajo, da Ssk • ta hotelske» aPart" toooif- ln druge turistične 0tjuFOsti DoUe zasedene ^en 1**1^° domala povsod -%V S ?,edu- beležijo slabši a" planskega. °*tiat ,ni ni b»o prav nič V%e * kaJti zaradi bližine posreuuvau " ï*,Ttè* Cía Hrvaškem v pole- obiskanosti, je danes zelo tež Líav?aprav° prhaiali\.Tako í.e ' ti V Gori, v Bohinju ali na Bledu 4233 gostov in se spraševali, le kako so jih lahko tako natančno prešteli, saj so mimogrede lahko zgrešili gosta, ki je bil na tisti statični dan prehlajen in se ni kopal, je danes drugače. Ni enotne mesečne statistike -pride z zamudo. Vse številke, ki se v teh dneh pojavljajo o obisku gostov, so več ali manj nezanesljive in -približne. boljša je zasedenost v nekaterih gorenjskih kampih: v kampu Šobec, denimo, kjer so zabeležili nekoliko boljši obisk kot julija - za 5 odstotkov več nočitev, ostali kampi delijo usodo hotelske in apartmajske ponudbe. Turistični delavci upravičeno pripisujejo slab obisk tudi deževnemu in slabemu vremenu, ki je pomembno vplival na zmanjšanje števila nočitev. A tu so seveda še drugi vzroki, na zelo stari1"5"1 V P°le" obiskanost1' Je aanes zei° i«- Čeprav je v vseh treh turis- novi r?aOStje S?Ce- ko,dobiti Prave podatke, saj v tičnih središčih kar precejšen katere pa turistični delavci pa za njimi nekaterih turističnih društvih turistični vrvež in veliko avto- nimajo prav nobenega vpliva. ne vodijo več evidence o mobilov, je jasno, da je obisk v Gorenjski turizem "rešuje- zasedenosti zasebnih sob, saj primerjavi z lanskim julijem jo", če lahko tako rečemo tuji jih oddajajo zasebniki bodisi precej manjši. Kranjska Gora: gostje. Domači gostje se očitno %o [e odstotel xkl sami ah preko a8enclJ- Ce smo žo odstotkov manjši obisk kot niso odzvali na klic turistične V hitro zelo v- p?večama se že včasih norčevali, češ, da julija, enako pravijo v Bohinju, akcije Imejmo se fajn in osta- 0 turističnPm iprave tunstlčna statistika pravi, da na Bledu pa so imeli 9 tisoč nimo doma. V tem smislu je -m obisku pa letuje, na primer v Kranjski nočitev več kot lani. Nekoliko ilustrativen predvsem Bled saj ima kar za 40 odstotkov manj domačih gostov kot lani julija. Če ne bi bilo več nočitev tujih gostov, bi tudi na Bledu beležili padec turističnega obiska. Posezona, ki bo nedvomno privabila starejše goste tudi v naša letovišča, izpada v glavni sezoni nikakor ne bo mogla nadoknaditi. Ostane torej le -drugo leto, seveda ob prepos-tavki, da se država odloči za pravo in učinkovito promocijo Slovenije v tujini. • D.S. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Delavci Avto-moto zveze Slovenije so minuli konec tedna na gorenjskih cestah nudili 12 po-moči in 38 vlek poškodovanih vozil. GASILCI Kranjski gasilci so minuli konec tedna preživeli dokaj mirno. Poklicali so jih in jim sporočili, da na pobočju Krvavca gori. Gasilci so sporočilo preverili in ugotovili, da ognja ni bilo. Poklicali so jih v Vopovlje, kjer so odprli vrata in zaprli vodo, v Tenetišah pa so prezračili vodovodni jašek. Jeseniški gasilci so v TPJ opravili preizkus omrežja, poskrbeli za odstranitev pirotehničnega telesa, najdenega v kranjski Surovini, v železarni na Jesenicah pogasili sod z odpadnim oljem in kar trikrat črpali vodo zaradi hudega deževja. Radovljiškim in škofjeloškim gasilcem pa tokrat ni bilo treba posredovati. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 11 novorojenčkov, od tega 7 deklic in 4 dečki. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3900 gramov, najlažje pa je bila deklica z 2650 grami. Na Jesenicah sta na svet prijokala 2 dečka in 4 deklice. Najlažji je bil deček s 3050 grami, najtežja pa deklica s 3840 grami. URGENCA V Jeseniški bolnici so sprejeli na kirurgiji 102 pacienta, na pediatričnem oddelku so poskrbeli za 21 bolnikov, na internem za 33. Ostala jeseniška kirurgija je poskrbela še za 15 pacientov. TURIZEM Na Bledu so imeli konec tedna 2100 gostov, kar pomeni okoli 75-od-stotno zasedenost turističnih objektov. Jezeru na Bledu so izmerili 22 stopinj, v Bohinju pa ima jezero le stopinjo mani. Zasedenost Bohinjskih turističnih objektov je okoli 80-odstotna, včeraj, v ponedeljek, so imeli 859 gostov. Kamp v Bohinju je v celoti zaseden, hoteli pa imajo okoli 70-odstot-no zasedenost. Na Šobcu je slabo vreme pregnalo kopalce. Tako ie bilo včeraj, v ponedeljek, 10 odstotkov manj gostov kot na enak dan lani. Kljub temu pa je bilo na Sobcu letos za 6 odstotkov več nočitev kot lani, vodi so na Sobcu izmerili 19 stopinj. 985 Center za obveščanje je sporočil, da so posredovali pri nesreči padalca jadralnega padala, ki je pristal v okolici Šenčurja. Pomagali so pri njegovem prevozu v bolnišnico na Golniku. Ccr]atiT *Ci° varljivo pri- kajti e podatke z na slab lanski POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Pokvarjeno v Kranjski Gori Kranjska Gora, 5. avgusta - V okviru občinskega praznika Kranjske Gore se bodo Kranjsko-gorci in okoličani zanesljivo razveselili odlične predstave jeseniškega gledališča Tone Čufar pod naslovom Pokvarjeno. S to predstavo so jeseniški gledališčniki doživeli izjemen uspeh in številne ponovitve. Predstava bo v sredo, 7. avgusta, ob 21. uri za hotelom Prisank. Termalna riviera Kranjska Gora, 5. avgusta - V Uradnem listu Slovenije je občina Kranjska Gora objavila javni razpis za izdelavo idejne rešitve in oceno stroškov za termalno riviero v Kranjski Gori. V istem Uradnem listu je tudi razpis občine Bovec. Občina Bovec išče izvajalca za izdelavo raziskovalne vrtine za termalno vodo na območju Bovca. Podtriglavski občini, obe izrazito turistični, se torej resno pripravljata na dodatno, prepotrebno turistično ponudbo: termalno vodo. Današnja turistična ponudba, ki je značilna za obe občini, je za tujega in domačega gosta očitno preveč skromna. Nekaj raziskovalnih vrtin, ki so jih že opravili, pa kažejo na možnost, da je v obeh občinah termalna voda. D.S. ■mr ■ v vt Kekčeve noci v Kranjski Gori Že tradicionalna poletna prireditev ob hotelu Kekec v Kranjski Gori pod naslovom Kekčeve noči je tudi letos pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč. Občina Kranjska Gora, Turistično društvo Kranjska Gora in hotel Kekec so prišli na zares zanimivo idejo: omogočiti čimveč zabave za mlade, ki so {"im na prostornem travni-íu za hotelom postavili imenitna igrala, v velikem šotoru pa so po vrsti nastopali znani slovenski ansambli in pevci. Samo lani je Kekčeve noči obiskalo 15 tisoč obiskovalcev in tudi letos se ne bodo mogli pritoževati, saj je bilo ob šotoru kljub nekoliko kislemu vremenu zelo živahno. Otroci so se prekrasno zabavali na otroških igralih, starejši pa so bili veseli, da ima turistična Kranjska Gora v mislih tudi zabavo za najmlajše. -Foto: D.S. Ob občinskem prazniku Radovljice Slovenska zgodovina ni stara le pet let J Ob radovljiškem občinskem prazniku 5. avgustu in 55-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in OF se je kljub deževne10 vremenu na Vodiški planini zbralo veliko nekdanjih borcev in aktivistov tako z Radovljice, Bleda, Bohinja, Železnikov. Vodiška planina, 5. avgusta - Okoli 1500 ljudi se je v soboto, 3. avgusta, zbralo na tradicionalnem srečanju pri Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici. Srečanje je organiziralo Združenje borcev in udeležencev NOB z območja Radovljice. S srečanjem borcev, aktivistov, občanov in mladine so počastili tako radovljiški občinski praznik 5. avgust kot 55. obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona in Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Organizatorjem srečanja so pomagala številna podjetja in občine Radovljica, Bled in Bohinj, slavnostni govornik pa je bil predsednik Združene liste socialnih demokratov mag. Janez Kocjančič. Med gosti je bil tudi narodni heroj Maks Ko-melj - Matija. Slavnostni govornik je med drugim dejal, da je 55-letnica ustanovitve OF in Cankarjevega bataljona pomembna obletnica, saj so bili tedaj postavljeni temelji, na katerih so danes zgrajene vse svobodne države - na protifašističnem in protinacističnem boju. Žal pa v Sloveniji dvigujejo glave tisti, ki bi želeli Erevrednotiti zgodovino, a rez NOB in zmage, nad fašizmom in nacizmom ne bi bilo danes svobodne Slovenije. Slovenski zgodovinski razvoj ne sega pet let nazaj, slovens- Tradicionalnega srečanja borcev, aktivistov in mladine pri partizanskem domu na Vodiški planini se vsako leto udeleži veliko ljudi. Letos je bil slavnostni govornik predsednik ZLSD mag. Janez Kocjančič. ka neodvisnost in suverenost je sad procesa, ki je trajal desetletja in pri tem pomembno mesto zavzema prav NOB. Mag. Janez Kocjančič je nadaljeval, da narod, ki nima poštenega odnosa do svoje preteklosti, tudi nima prihodnosti. Dotaknil se je volitev, ki so že v predvolilnem času raztrgale slovensko politično nebo. Združena lista bo v njeni državljani že na robu preživetja. Na drugi strani pa je elita bogatih, ki živi na račun revnih, kar bi morali preprečiti z davčnim sistemom. Ne sme se dogajati tako kot zdaj, ko nekateri v nekaj letih zaslužijo na desetine milijonov mark, na drugi strani pa delavci po mesece in Filip Berntk iz Železnikov: Vodiški planini je prijetno zato, tu redno zberejo nekdanji borci tak°~; radovljiške, blejske, bohinjske obc^ kot borci iz občine Železniki. Srečuj*}" se stari znanci in prijatelji in poČasm spomin na žrtve vojne. Sam sent o» med vojno borec Prešernove brig^ Selške čete." Vida Berčič iz Lesc "Udeležila $ se že kar nekaj srečanj na Vod^z planini in vedno je bilo P^le% Mislim, da je treba imeti spoS»r donos do zgodovine." Janez Frelih iz Posavca: "H dobro poznam zgodovino NOB MU cenim, zato se takih prireditev Jj udeležujem. Niso le obujanje spoj®; nov, ampak tudi nadvse prijetno M*, žabno srečanje, še posebej tu, majhna in naša industrija ne more preživeti, če ne izvaža, bomo prenesli tudi državne suverenosti, in' 'tat *ik % Ma P: h c T; orei S mesece čakajo na plače. gospodarska politika pa izvozu bo treba trg kapitala "j^j Združena lista je zapustila ni naklonjena, podpira pa lovne sile in nujno bo j. ospredje postavila socialna vladno koalicijo zato, ker se ni majhne uvozne špekulante, zaščititi narodno samob1* ^ vprašanja, kajti socialne raz- strinjala s kratenjem pravic Predsednik ZLSD je med kulturo, šolstvo, znap0*'^ upokojencev. Razen tega se drugim opozoril tudi na to, da splošno pa je govornik ^ ^ ZLSD ne strinja z vladno naš vstop v Evropsko skupnost da bi potrebovali boljšo v jjjf like so v Sloveniji vedno večje. Mlade generacije morajo imeti perspektivo, država pa bi morala preprečiti, da so nekateri Spominski dan na Obranci Jesenice, 5. avgusta - Zveza združenj borcev NOV Jesenice je tako kot vsako leto tudi letos ob 1. avgustu pripravila spominsko svečanost na Obranci na Mežakli. i. avgust je bil občinski praznik občine Jesenice, v spomin na bitko jeseniških prvoborcev z okupatorjem. Zdaj pa Jesenice novega občinskega praznika še nimajo, 1. avgust pa je predlagan kot spominski dan. Na Obranco so se nekdanji borci in aktivisti odpeljali s tremi avtobusi in se s kulturnim programom ob spomeniku poklonili spominu na žrtve. • D.S. gospodarsko politiko, ki ne ne prinaša le problemov pri saj v sedanji politične F spodbuja izvoza. Slovenija je lastništvu zemlje, v skupnost niso usklajene. • D.S. 50 let Lovske družine Kranjska Gora Zanimiva lovska razstava in odličen zbornik 'Pc Z občnim zborom, zanimivo razstavo in odličnim Zbornikom so J <( Lovske družine Kranjska Gora proslavili 50-letnico ustano/1 Starešina Mihael Kersnik: "Lovci imamo veliko, vendar tudi lepo lovišče, s pestrim živalskim in rastlinskim svetom." Kranjska Gora, 5. avgusta -V soboto, 3. avgusta, je Lovska družina Kranjska Gora praznovala 50-letnico Lovske družine. V hotelu Prisank so se na občnem zboru zbrali številni lovci in gostje, podelili so priznanja in plakete, ob tem lepem jubileju pa so lovci pripravili zanimivo razstavo, ki bo odprta do 8. septembra v stari osnovni šoli v Kranjski Gori. Ob praznovanju 50-letnice Lovske družine Kranjska Gora so lovci izdali tudi odličen Zbornik Lovske družine, ki ga je uredil Vide Černe, v njem pa so poleg zgodovine Lovske družine Kranjska Gora mi b S S S H > % kz Si! tO; Člani upravnega odbora Lovske družine Kranjska Kranjskogorski lovci so sku- občina Kranjska 90yefiK6. J paj z gozdarji in kmeti po vojni za svoj simbol in ^en zbrani tudi številni'strokovni obnovili številne steze, vseh pa petelinu. Ker je J°* ^of prispevki petnajstih avtorjev in je več kot deset kilometrov, je zato bolj aktualeni . jp Lovci imajo v lovišču številna Vendar pa z zanirn3^,^ krmišča, zgradili pa so tudi tri začudenjem spremlJ8 ^ lovske koče: za Lepim vrhom na Brvogu nad Kranjsko Goro in v Železnici. Koče so lovci zgradili s prostovoljnim delom, zdaj pa zanje skrbijo gospodarji koč. Lovci so pred leti razvili svoj prapor - sliko gamsa, ki je simbol in ponos lovcev. Žal so prav gams kar trikrat tastrofe: garhsjo oraaavicavost, družine z ayi&"V'V, kasneje kužno gamsjo slepoto tradicijo in je tu ^ato \À in zadnje - gamsje garje. ljubitelj naraV^'„nvoi1' 6. avgusta - Osemletka ^ "rehku naj bi zaživela z •i r^JHn šolskim letom, tor-Glede na to, da časa za slabih trinajst mese- Gradnjo osemletke na Orehku, ki naj bi se neuradno začela 22. julija, so menda zakasnili zapleti okrog izbire izvajalca. Jože Tomazin je skupaj z Marjanom Lončari-jtm" ca ,ZD,ro izvajalca pa čem v torek obiskal tudi Cestna občina Kranj obja- županovega pomočnika Fran-Pred poletjem, številni ca Goloreja, s katerim naj bi »olariev surašuieio. kie razbistrili nekatera vprašanja staršev otrok iz Drulovke in Z Orehka. "Franc Golorej je povedal, Jo ni na pretek, javni 18 za izbiro izvajalca —irjev sprašujejo, kje J*.staknilo. Na njihovo m a t h, . se je v četrtek zvečer Ci !CniJ°'' v Stražišču na ^Dal! Se^ sesta' svet staršev, da je mestna občina za osem Wod r»n odgovorov ni letko na Orehku zagotovila °8el) da|a 2anje bo svet zemljišče in projekte, doslej A --- ---* • r Zupana Grosa. je plačala 21,8 milijona tolar- 2aninia predvsem dina- jev stroškov. V javni razpis so OseJ?. financiranja gradnje zajeta gradbena dela v znesku Jola h e in seveda, kdaj bo 300 milijonov tolarjev, med- p odprta. tem ko naj bi bila celotna l^e°Sednik sveta staršev naložba, vključno z opremo je 0. *nmazin je povedal, da in preureditvijo sedanje telo- "prav . ne 12 rnestne vadnice, vredna 468 milijonov jdj ve sicer dobil zagotovilo, tolarjev. Od tega naj bi minis- °reíi 0 P"Prave na širitev trstvo za šolstvo in šport OseJ?vŠke štirirazrednice v plačalo 210 milijonov tolar- k? ,° P° časovnem pla- jev: 30 milijonov letos, ostalo I ' ürg] finrpA (nlctpa!) na v naeloHniíh Hvoh !< k° s°1941- >eta ko^vT'1'Storžiški ali Kranjs-Kw|Ski Dataljon» so se Kh dan Pozneje padlih *%ivCev' s,ovesnosti so se *kiXA ,e triJe tržiški svetni-HiVružene liste, župana in mE, ,Judi iz občinskega m ipa ni bi,°*Borcem nj %1 na 5. avgust ni več praznik. "^U^H Se ZDraU 03 tem vanje * da izkažemo spošto-\ pryim žrtvam in nosilce "Pora proti zatiralcem zalega, takrat popol-*.azkosanega naroda, i^neva 55 let, odkar so Požgali osem partiza- nov, deset pa se jih je rešilo," je spomnil na takratne dogodke pod Storžičem slavnostni govornik Janko Tišler iz Križev, pisec znanih knjig o vojnih grozotah. Kot je ugotovil v nadaljevanju, žrtve poznajo in se jih s spoštovanjem spominjajo. Večkrat ostajajo pozabljeni vzroki in odgovor, zakaj je prišlo do upora proti sovražniku, zato je podrobno opisal nekatera dogajanja med vojno v Tržiču in okolici. Ob koncu je sporočil vsem, ki opravičujejo svoje sodelovanje s sovražnikom, da so borci ponosni na NOB in se ne bodo nikoli pokesali, ker so se uprli. Oni -ïi mim Mmmm '$nfk°uVeselJe v Begunjah - V nedeljo popoldne je bilo na pvseiinaProti Gostilne Restavracije Avsenik v Begunjah ^diVev ' ^rvi^so namreč pripravili zanimivo otroško itoPili P0t^ naslovom Otroško veselje, na njej pa so yiisL °KocL 0tr°ci so se namreč zabavali na igralih, bi^ečen/ m> sodel<>vali v žrebanju in v otroških igrah, trditvi zaxmaJnne in velike otroke res ni manjkalo. Na 5?^o %tr°*ko veselje so sodelovali krajevna skupnost in Sev Raru(tvo Begunje, Smreka Gornji grad, Otroška Pe"ik ' L°guna Bežigrad, galerija in gostilna t?M1ítdA Smolej Radovljica, Atelje Borut in Miran Worni[radovUice. Na sliki: zaplesali sta tudi otroški k Mupini iz Bohinja in Begunj. - Foto: D.S. Vence so položili k spomeniku prvim žrtvam nacizma v tržiški občini. tudi ne potrebujejo sprave, ker so to že zdavnaj storili. Med kulturnim sporedom, ki so ga ob domu izvedli recitatorja Marina Bohinc in Miro Vrnovnik, citrar Marjan Beton in harmonikarja Tone Triplat ter Pavel Kleindinst, so k spomeniku padlim žrtvam Eoložili vence člani borčevs-ih organizacij in trije tržiški svetniki iz vrst Združene liste. Tam se je spomnil tragičnih dogodkov eden od dveh še živečih borcev Storžiškega bataljona, Karel Kravcar iz Bistrice pri Tržiču. Sam je bil v skupini, ki se je pred napadom Nemcev namenila proti Begunjam, soborce pod Storžičem pa so ob pomoči domačih izdajalcev obkolili in pobili sovražniki. Temu je botrovalo naključje, da je bil na straži naglušen partizan, po drugi strani pa tudi neprevidnost zaradi prepričanja, da so močna, vojska. Padlih se je s [lesmijo Eda Robleka spomni-a nekdanja partizanska bolničarka Cvetka Koželj - Olga. Nekaj udeležencev prireditve smo vprašali, zakaj pri- hajajo pod Storžič in kaj jim srečanja pomenijo. Pavle Golob iz Kranja je povedal, da je skupaj z njim prišlo na svečanost 20 borcev Kokrškega in Gorenjskega odreda; redno prihajajo pod Storžič in na druge prireditve v organizaciji njihovih enot, borcem pa se pridružujejo tudi njihovi sim-patizerji. Jože Šilar iz Bistrice pri Tržiču, ki je praporščak Kokrškega odreda od 1943. leta, je ponosen, da tako lahko počasti spomin na junaške dogodke in padle, žal pa mu je, da je Tržič opustil nekdanji občinski praznik. Isto je presodila kot slabo Zora Konic iz Bistrice pri Tržiču; njej pomeni ta svečanost več od drugih, ker je poznala žrtve. Pred nedavnim je bila z borci na Triglavu in z njimi bo hodila, dokler jo bodo držale noge. Marjan Beton z Rupe pri Kranju ni bil borec, a spoštuje njihova dejanja; zato že dolgo rad nastopa na raznih borčevskih prireditvah, kjer poskrbi za dobro voljo s svojimi citrami. Tako je bilo tudi pod Storžičem. • S. Saje - ZRCALCE, ZRCALCE -— Kar ni ucakal Cene, bo morda Marjan V Bohinju se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Še več je seveda stvari, ki pa se niso spremenile niti malo. Tako se že vrsto let veliko govori (in piše) o problematični cesti proti slapu Savice, kjer vozila praŠijo okolico in pešce, makadamska cesta pa je prava sramota Bohinja. Sedaj vendarle kaže, da se bodo stvari spremenile. Morda bo na "kritičnem" mestu že letos položen kakšen kilometerček asfalta, o katerem je leta in leta "sanjal" nekdanji dolgoletni tajnik Turističnega društva Bohinj Cene Resman. "Nič zanesljivega ne vem o tem, raje vprašajte na občino," pravi njegov naslednik Marjan Malej. In ker je Marjan še (relativno) mlad, bo morda on učakal to, kar dolga leta svojega tajnikovanja ni uspelo dočakati Cenetu. Zlati jubilej zakoncev Sušnik iz Strahinja Zupanovo voščilo za praznik Amaliji in Lovrencu so za 50-letnico poroke čestitali nakelski župan Ivan Štular in članici občinskega sveta Viktorija Lenardič ter Tatjana Kosec. Strahinj, 4. avgusta - Na ta dan pred pol stoletja sta postala mož in žena Lovrenc in Amalija Sušnik. Ob zlatem jubileju sta se poveselila v krogu domačih, že dan poprej pa sta sprejela nevsakdanje goste. Skupaj smo pokrom Ijali o preteklosti in sedanjosti, o čemer smo nekaj utrinkov iz spominov zakoncev zapisali za naše bralce, med katerimi sta tudi slavljenca. Sedaj 78-letna Amalija je predvsem vesela, da sploh lahko še bere. Pred štirimi leti je hudo zbolela in ni videla skoraj ničesar. Pozneje se ji je vid vsaj malo povrnil, le hoditi ne more sama. Tako je odvisna od vozička in pomoči domačih. Z možem živita pri sinu Lovru z družino, na nekdanji Babčevi domačiji, kamor je Amalija prišla služit 1938. leta iz okolice Novega mesta. "Takrat je imela hiša številko 19, danes pa je tukaj Strahinj 59. Na kmetiji sem delala tri leta in pol, ko je umrl gospodar. Potlej so me vzeli kar za svojo. Še bolj sem poprijela za delo, ki ga je bilo vedno na pretek. Najprej sem kmeto-vala sama, po drugi vojni pa sva se spoznala z Lov-rom in se 1946. leta poročila. Dve poroki sta bili na isti dan v vasi. Sredi noči so svatje iz druge hiše prišli k nam, zato dobrega razpoloženja ni manjkalo," se spominja najlepših trenutkov Amalija. Ko smo hoteli izvedeti, kako je Lovrenc, doma z Mlake pri Kranju, spoznal svojo bodočo ženo, se je 88-letni mož hudomušno izvil, češ da ga je veter prinesel v Strahinj. Potlej je ostal tukaj, ker mu na kmetiji s 15 glavami živine v hlevu ni zmanjkalo opravil. In ko smo ga spraševali po najlepšem dogodku v življenju, je skomignil z rameni, pa vendarle pristavil: "Veste, lahko bo narobe, če čisto vse povem. Res pa je, da nisem pričakoval, da bom doživel toliko let in toliko dobrega. Hvaležen sem sinu, njegovi ženi Veri ter drugim, da tako lepo skrbijo za naju." Zlatoporočenca imata ob sinu Lovru tudi hčerko Marico, ki živi na Pšati pri Cerkljah. Tam je pet njunih vnukov, v Strahinju pa so trije. Veselita se tudi že štirih pravnučkov. Letos razlogov za veselje sploh ne manjka, saj sta dober mesec pred njima praznovala 25-letnico poroke Lovro in Vera, sedaj pa so domači proslavili še enkrat večji jubilej Amalije in Lovrenca. Prišli so tudi sorodniki iz Prekmurja in Gorenjce še posebej navdušili z njihovo gibanico. Slavljenca je posebej presenetila pozornost vodstva nakelske občine, saj župan in kdo od svetnikov ne pride vsak dan v hišo. Skupaj so trčili s čašami prekmurske kapljice v želji, da bi jubilantoma zdravje kar najbolj služilo, pa da bi doživela še kaj lepega. Tak dogodek je bila že nedeljska maša na obletnico njune poroke. • Stojan Saje Šmartno v Tuhinju V krajevni skupnosti Šmartno v krajih Šmartno, Buč, Gradišče, Kostanj, Sidol, Stebljevek, Hruševka, Podbreg, Praproče in Ravne je sedemsto prebivalcev. Poleg kmetovanja imajo domačini delo v Kamniku, Mengšu, Domžalah in tudi v Ljubljani Večjih podjetij, industrije v krajevni skupnosti ni. Imajo nekaj male obrti kot na primer žagarstvo, avtovleka, kovinska galanterija, vulkanizerstvo, avtobusni prevozi, ribogojstvo in gostinstvo. Do zdaj so otroci do četrtega razreda hodili v domačo podružnično šolo, z avtobusi pa so se vozili na matično šolo v 11 kilometrov oddaljeni Kamnik. Zdaj pa bodo dobili novo šolo. Dve zlati poroki V soboto, med našim obiskom so imeli v krajevni skupnosti kar dve zlati poroki. V Hruševki sta praznovala 50 let skupnega življenja Tančičeva mama in ata, v Buču pa Zadenkova ata in mama. Oba para sta zlato poroko potrdila tudi v cerkvi na Gori pri Miklavžu. Hribarjevo mamo in ata je na zlato poroko vozil s parom konj v soboto Vido Pirš -Brancetov Vidov iz Zgornjega Tuhinja (na sliki) Sicer pa je najstarejši v krajevni skupnosti Frančišek Hribar iz Praproč. 21. novembra letos bo star 88 let. Tako najstarejšemu kot zlatim jubilantom čestitamo tudi v Gorenjskem glasu in jim želimo predvsem zdravja še naprej. Na srečanje v kulturni dom v Šmartnem sta prišli tudi Marija Podbevšek in hčerka Bernarda iz Buča 13. Zahvalili sta se, ker dobivajo Gorenjski glas, hkrati pa poprosili župana in krajevno skupnost za pomoč, da bi se rešile težave z gradnjo domačije. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju namreč (menda) ne pristane na rešitev, da bi stari objekt (ki se že podira) in je zelo neugleden ob regionalni cesti, porušili in zgradili novega. Župan Tone Smolnikar je Podbevškovi in vodstvu KS obljubil, da se bodo o tem še ta teden pogovorili na občini. Gorenjski glas v Gorenji vasi V soboto, 10. avgusta, med 9. in 11. uro bo ekipa Gorenskega glasa na obisku v Gorenji vasi v občini Gorenja vas - Poljane. Z domačini in vsemi, ki bi nam lahko kaj zanimivega povedali, vprašali predstavnike in župana občine Jožeta Bogataja o takšnem ah drugačnem problemu, ali kaj predlagali, se bomo dobili v Gostilni Pr' sedmič. Vse, ki bodo [irišli z naslovljenim časopisom, čaka darilo, naročili se boste ahko na Gorenjski glas, oddali brezplačni mali oglas in dobili kapo Gorenjskega glasa z nagradnim kuponom. Skratka, kup presenečenj in prijetno srečanje. Nova šola in vrtec, cesta in telefoni V krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju bodo čez dober mesec dobili novo šolo. Radi bi, d* zato stare ne bi zgubili. V vodstvu krajevne skupnosti pa se zavzemajo tudi za vrtec,,J program telefonije in za ureditev regionalne ceste. Minulo soboto smo bili na obisku v krajevni skupnosti Šmarton v Tuhinju v občini Kamnik. Poleg domačinov tudi iz sosednje vasi Kostanj in Buč so se srečanju z nami udeležili predvsem predstavniki prejšnjega in novega vodstva krajevne skupnosti ter ravnateljica šole. Prišla pa sta tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar in načelnik oddelka za finance v občinski upravi Alojz Kolar. Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju je poznana po tem, da so krajani v minulem obdobju veliko naredili sami s prostovoljnim delom in prispevki. Še posebno delavni so gasilci. Sicer pa so, kot nam je na obisku povedal nekdanji predsednik krajevne skupnosti Franc Modrijan uredili med drugim kulturni dom, mrliško vežico, razširili pokopališče, zgradili gasilski dom, obnovili veliko vodovodov in cest do vasi. Za to se še posebno zahvaljujemo občini Kamnik, saj je vse naše akcije podpirala." Letos so v krajevni skupnosti, še pred nedavnimi volitvami novega vodstva, že šestič zapored na referendumu glasovali tudi o samoprispevku. Odločili so se z veliko večino, da ga bodo plačevali do leta 2001. Dobili bodo nove telefone Sicer pa jih v krajevni skupnosti čaka še precej dela. Ena glavnih akcij bo nedvomno izgradnja telefonije. Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je na obisku zagotovil, da so dogovori s Telekomom tako rekoč sklenjeni, in da ni razlogov, da ne bi prvih 280 telefonov (odvisno seveda od oddaljenosti od primarnega kabla) zazvonilo do konca marca. Pogoj pa bo, da ne bo Erišlo do zapletov pri lastnins-ih oziroma zemljiških zadevah pri uresničevanju Erojekta, in da bodo naročni-i poleg normalne cene pris-pevasli še 100 tisoč tolarjev. "Skušali se bomo dogovoriti, da bi znesek 203.000 tolar- {ev interesenti za priključek ahko plačali v dveh do treh obrokih," je na srečanju povedal župan Tone Smolnikar. Do nedavnih volitev novih vodstev krajevnih skupnposti je bil predsednik sveta KS Franc Modrijan, novi predsednik pa je Tone Rajsar, ki je hkrati tudi poveljnik zelo delavnih gasilcev v PGD Šmartno v Tuhinju. Šola in vrtec Z začetkom bližajočega se šolskega leta bo v Šmartnem zgrajena tudi nova popolna šola. Slovesno jo bodo odprli 14. septembra ob 17. uri. Šolarji že pripravljajo program, je povedala ravnateljica Hribarjeva iz Šmartnega, da bo odprtje čimbolj slovesno pa bodo povabili tudi godbenike iz Kamnika. Prišli Bodo tudi juh h 'dei Do odprtja nove šole bi radi uredili tudi okolico. Kanalizacijo pa imajo v programu v Buču in v Šmartnem. učenci iz podružničnih šol Motnik, Tuhinj in Sela in tudi učenci iz Lok. Udeležbo v programu pa je obljubil tudi Alojz Kolar, ki vodi mešani pevski zbor Mavrica. Ob zadovoljstvu nad novo šolo pa so bili v krajevni skupnosti do sobotnega obiska zaskrbljeni, kaj bo s staro. Župan Tone Smolnikar skupaj z načelnikom za finance Alojzom Kolarjem jim je zagotovil, da bodo prostori v njej vsekakor ostali na razpolago krajevni skupnosti. "Občina jih ne bo oddala. Ostanejo krajevni skupnosti. Res pa je, da trenutno ni Marija Podbevšek Cesta pride na vrsto malo kasneje jjj Ko je razlagal nek*ft glavne programske cilje ni, ki so povezani tako z dy l v občinskem proračunu * ^ državnimi projekti, jy^r Tone Smolnikar pojasni*, o pri načrtovani ureditvi <^^\ Motnika do Most zatika■ a ■ se ne bodo začela 1 leta, ampak malo kasnej^r. membno pa je, da velj3^ devanja podpreti tudi V Ki kjer bodo rekonstrukcij6-bi prišlo do zapletov- J pomembna bodo narrtf^ fi glasja lastnikov zemlja (íj cesti, v Šmartnem bo t«*1 odvisna na neki naí*11 E r Najstarejša gostilna v Šmartnem oziroma kar * ^r, * "M y- ~- "*"•■•»■*« «• dolini je Pn Matjanu. Zdaj je lastnik Janez 9ir „$ii| denarja za kakšno programs- Marije Matjan. Gostilna je stara najmanj 200 let, l«*L ji 3 ko ureditev in ne vem, kako v gostilni s kmečko pečjo pa nekateri ocenjujejo, " jj, 3 trdo kuhana jajca, *»e kocke. J^slo mleko ali jogurt zme-v mešalniku ali stepemo, , *z speni in postane gladko. J^Pljeno kumaro na tenko trgamo in stresemo v skle-* Kislim mlekom. Kislične l|i sladki janež in drobnjak °ono sesekljamo in prime-010 v kislo mleko. Juho Jtopramo in vanjo na ko-»cke narežemo še trdo ku-I ,na jajca. Ponudimo jo z j^enimi kockami. Namesto to C^a m ^robnjaka uporabi-o? meliso ali meto in koper Pa sivko, ki jo najprej suho ^Pražimo v ponvi in nato ^obimo v možnarju. j^Umarična omaka í do 2 kumari, sol, 2 žlici fni, košček sladkorja, 1 do 2 žlici moke, 1/2 žlice drobno narezane čebule, kis po okusu, voda ali juha po potrebi, 2 veliki žlici kisle smetane, malo popra, po želji namesto sladkorja kumina in 2 stroka sesekljanega česna. Kumari olupimo, zrežemo na koščke in solimo. V kožici segrejemo mast, dodamo sladkor. Ko začne rumeneti, ga pomokamo in prilijemo sesekljano čebulo ter jo svetlo zarumenimo. Primešamo rahlo ožete kumare, okisamo in zalijemo z vodo ali juho po potrebi (juha iz kocke). Počasi naj vre četrt ure. Dodamo smetano in popramo. Dobro prevremo in jed je gotova. Sladkor pa lahko nadomestimo oziroma zamenjamo s strto kumino in sesekljanim česnom in s tem spremenimo jedi okus. To omako ponudimo z različno pripravljenim krompirjem, navadno s pire-jem, pa tudi pečenim in dušenim mesom. Pripravimo se za zimo Kumare s koprom . kg majhnih kumaric za vlaganje, 1 korenina hrena, malo *Everja, 1/2 kg šalotk ali bisernih čebulic, 2 žlici gorčičnega ,e^ena, 2 ž/ič7a popra, 4 lovorovi listi, 2 neostra feferona, 2 K°?ula kopra, 4 vršički pehtrana, 11/2 1 vinskega kisa, 3 *''ce soli, po želji še 3 žlice skladkorja. ^Kumare pod tekočo vodo dobro operemo in odcedimo. ^rgano hrenovo korenino zrežemo na koščke. Čebulico ^ Šalotke olupimo. Feferonom odstranimo seme in jih .^trgamo ali zrežemo na koščke. Kumare vlagamo v *°zarce. Vmes devamo čebulo ali šalotke, hren, ingver, 6°rčično seme, poper, lovorove liste, feferon, koper in Pentran. Zavremo kis, sol in sladkor. Vroče zlijemo na kumarice. Po nekaj tednih so užitne. Shranjujemo jih kakih D mesecev. ^umare s papriko Ao 5 mladih kumar, 1 1/4 l vinskega kisa za vlaganje, 30 J*8 sladkorja, 2 žlici soli, 6 rdečih paprik, 15 dag čebule, 4 £f gorčičnega semena, 6 lovorovih listov. Oprane kumare olupimo, po dolgem razpolovimo, z žlico Postrgamo seme in zrežemo na koščke. Kisu prilijemo 3/4 1 i dodamo sol in sladkor. Zavremo. Vložimo kumarične ?r* e m Jm Kunarno Pet minut. Paprike očistimo in Q*emo na koščke. V kozarce vložimo odcejene kumare, Se Ke. paprik, olupljeno in debelo zrezano čebulo, gorčično tet16 m l0vor- Prelijemo z vročim kisom. Naslednji dan Kocino odlijemo, jo ponovno zavremo in vrelo zlijemo P*j. Takoj zapremo. Smetanove kumare 3/4 olupljenega, na kose narezanega krompirja, 1 velika kumara, sol, 1 čebula, 2 dl kisle smetane, kis, poper. Krompir damo kuhat, med kuhanjem ga solimo. Olupljeno kumaro naribamo, malo solimo in pomešamo z narezano čebulo. Čez pol ure damo v ponev smetano in ožete kumare. Okisamo, popramo, vse skupaj prevremo, Kuhan krompir pretlačimo in vanj zamešamo kumare. Premešamo. Po okusu še dosoli-mo, popramo in okisamo. Kumarična malica 1/2 kilograma kumaric, šopek redkvic, šopek peteršilja, 2 del jogurta. Kumarice operemo, olupimo in narežemo na kroge, enako naredimo z redkvicami. Sesekljamo peteršilj in potresemo po solati, dodamo jogurt in vse skupaj premešamo. Ponudimo s polnovrednim kruhom. Navadna kumarična solata / kg mladih kumar, ki še nimajo debelega semenja, 1 drobna čebula, nekaj zrn ku-mine, bučno olje, kis, sol. Kumare operemo, olupimo in na tanko narežemo. Dodamo drobno sesekljano čebulo in začinimo z že pripravljeno začimbno mešanico iz kumine, bučnega olja, kisa in soli. Takoj ponudimo. Pa se to: Če kumarična solata stoji dlje časa, postane težje prebavljiva. In še droben nasvet Za kumare nekateri za-ničljivo pravijo, da jih je sama voda in da skoraj nimajo okusa, da so ob bogastvu drugih zelenjav nepomembne. A temu ni tako, ugovarja francoski zeliščar M. Messeque. Najboljša lastnost kumare je, da odvaja vodo iz telesa in pospešuje izločanje strup-nin, zato odlično ohranja vitkost. Jejte kumarično solato zvečer, naroča želiš' (ar, s česnom in peteršiU jem, z olivnim oljem in limoninim sokom! Ženske, ki trpe za celuliti-som, bi morale to dieto na vso moč ceniti. Kumara raztaplja tudi sečno kislino in odvečne maščobe. Kumar ne lu- Ítite, ker je prav tik pod upino največ dragocenih vitaminov. Le tisti, ki imajo občutljiv želodec in črevesje, naj jedo kumare brez lupin, skuhane v vodi ali v zelenjavni juhi. Tako so lažje prebavljive. Tudi soka kumar ne zavrzite. Soljeni kumarič-ni sok, ki vam je ostal, ko ste oželi kumarice, shranite in si z njim natrite obraz* Koža bo postala sveža in gladka. Svež kumarični sok (brez soli) pa odlično blaži vse opekline, tudi sončne. Moda V zadnjem trenutku Se še odpravljate na morje, pa ugotavljate, da nimate prave garderobe? ZDRAVNIK SVETUJE Czz) PSŠe: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. KO SE V GORAH ZGODI NESREČA I. Bliža se vrhunec planinske sezone, ki je žal 9orían tudi z veQ° P°90St0StJ° nesreč v S/o !n drugih težko dostopnih krajih tuden.Ve' v tem častv gomazi po našem tam'iem vls°kogorskem in sredogors-s/ol! svetu skoraj sto tisoč organiziranih *-s^'n Planincev in nekajkrat večja tfru-i09 domač'n in tuJ'n turistov ter feo t naMJučnih obiskovalcev naravnih figi * poleg njih pa so kandidatje za QrJ- tudi zmajarji, jadralni padalci in *to5" letalc'> jsmarji in drugi ljubitelji vSrnda ^víÍenJa v neokrnjeni naravi. Za Pon / ' Jn reševanje ob nesrečah te fij ac')e skrbi predvsem Gorska reševal-Pr0sta Slovenije (GRS), ki je javna, ^ar" Volina> amaterska humanitarna orga-^rari9' VMJučuJ6 se vprimerih, pri katerih 60/n5? te2fce dostopnosti ponesrečencev in 0os/ °°'^aJnB reševalna služba ne more 9Qr$kd0Vati- Ve,ik naPredek v kvaliteti ^°Pfe^a re^evanJe pomeni uvedba heli-Vqx *?rJa• s katerim danes opravimo vedno ^rQfevalnih akcij. tfosin lovenskih gorah in drugih težko 1$0 pnin predelih se letno zgodi okoli fy*snp?re<5, ki zahtevajo posredovanje c° Uurr 6 na v uvodu omenjeno množi-01 Se zdi teh nesreč sorazmerno malo, vendar so njihove posledice hude - letno okoli 20 mrtvih in večje število težko poškodovanih. Tako kot povsod v medicinski in reševalni dejavnosti je preprečevanje boljše kot zdravljenje. O varni hoji v gore je veliko napisanega npr. v reviji - mesečniku Planinski Vestnik, ki jo izdaja Planinska zveza Slovenije. Od knjig priporočam v branje npr. P. Seguia: Nevarnosti v gorah in Življenje v naravi večih avtorjev. Z upoštevanjem navodil za zadovoljno in varno bivanje v gorah in ob kancu zdrave pameti bi bilo mogoče preprečiti marsikateri nesrečni dogodek, saj so med najpogostejšimi vzroki nesreč v gorah še vedno subjektivni: neprevidnost, pomankljiva oprema, preutrujenost, lahkomiselnost ipd. Glede na omejen prostor bom v naslednjih nekaj nadaljevanjih rubrike "Zdravnik svetuje" pisal predvsem o pravilnem ravnanju prisotnih v primerih, ko se nesreča že zgodi. Gorski reševalci in zdravniki se namreč pogosto srečujemo z nepravilnostmi, ki lahko usodno vplivajo na ponesrečenca ali bolnika, ki potrebuje našo pomoč. Med njimi so najpogostejpe napake pri obveščanju o nesreči in nepravilno ravnanje s poškodovancem ali bolnikom. Pisane široke hlače na elastiko in dolga široka bluza barve ene od barv vzorca blaga hlač, pa ste oblečeni za ves dan. Naš model je iz žoržet viskoze, bluza je L·narckovo rumena, hlače pa so pisane, od modre, oranžne, temno rdeče, nežno zelene do sončno rumene barve. Namesto hlač si lahko omislite tudi krilo na preklop. Naredimo sami Blazine, blazinice Imate ostanke blaga, denimo v modri barvi. Če imate voljo in vsaj malo ročne spretnosti, boste iz drobno vzorčastega, rožastega, karirastega ah črtastega blaga sešili blazine, ki pridejo velikokrat prav: na vrtu, v kuhinji, na kavču... Sladica za danes •Breskov zavitek Navadno vlečeno testo, 1 kg breskev, 10 do 16 dag masla ali margarine, 10 dag drobtin, sladkor. Razvlečeno testo posujemo z drobtinami, prepraže-nimi na maslu, narezanimi breskvami in sladkorjem. Zvijemo in spečemo. Ta mesec na vrtu Nasad jagod naj traja le tri, kvečjemu štiri leta, potem ga takoj, ko oberemo jagode, prekoljemo. V starejših nasadih pridelek tudi ob najboljši oskrbi tako peša, da se gnojenje več ne izplača. V drugem letu po gnojenju dosežemo največ pridelka. Sadike za nove nasade jagod jemljemo iz enoletnih nasadov. Za zimsko uporabo in zanesljivo skladiščenje mora čebula dobro dozoreti. Prezgodaj pobrana čebula je mnogo bolj podvržena gnitju. Čebulo pobiramo, ko začne zelenje rumeneti; marsi-kod opažamo, da liste čebule polomijo in potlačijo, preden začne rumeneti, to pa je vse prej kot koristno, saj ne vpliva ugodno na dozorevanje. Glavni kobuli sladkega janeža dozore pred stranskimi poganjki, zato je treba večkrat pobirati zrele ko-bule. To opravimo podobno kot pri kumini ali kopru že v jutranjih urah, ko je manj nevarnosti, da bi semena odpadla. Kobule' lahko po-režemo takoj, ko se začno semena temneje barvati, pozneje pa jih pustimo do konca dozoreti in posušiti na ponjavi. Kot dodatek vloženim kumaram uporabljamo še nezrel janež. Česen spravljamo za zimsko uporabo šele takrat, ko so nadzemni deli začeli odmirati. Vse kapusnice, tudi kole-rabice, ki smo jih zasadili julija in še prej, moramo avgusta redno gnojiti in zalivati. Tudi nizki stročji fižol naj dobi avgusta dva obroka gnojil. Dinja ali melona v našem podnebju največkrat ne more prehraniti do zrelosti več kot dva do tri plodove. Ko so prvi trije plodovi veliki kot teniška žogica, skrajšamo poganjke, tako da ostaneta nad zadnjim plodom še dva lista. Tudi stranske poganjke nastavkov plodov porežemo. Vsekakor je bolje, da pridelamo manj debelejših in okusnih plodov, kot pa da se veselimo veliko nastavkov, ki ne bodo mogli do jeseni dozoreti. Dinje nabiramo takrat, ko so plodovi dorasli in je lupina postala privlačno rumena. Zrele melone nekaj dni medimo v shrambi, saj dobijo tu še prijetnejši vonj. Pregosti korenjček, ki smo ga sejali julija, moramo zdaj preredčiti, če hočemo dobiti do zime dober pridelek. Redčenje si precej olajšamo, če pred tem gredo močno zalijemo. Med rastlinami, iz katerih naj zraste uporabno korenje, naj bo vsaj za dva prsta prostora. Radiču zadnjič pognojimo avgusta. Poznejši obroki gnojila ne bi bili v celoti izkoriščeni in bi tudi slabo vplivali na dozorevanje korenov. Podobno kot korenje naj dobi tudi radič tri manjše obroke vsakih 10 dni, seveda skoraj brez dušika. Endivija je sorodna radiču in včasih tudi malo grenka. Ni pa občutljiva za sušo kot glavnata solata, ker ima vretenasto korenino. Za podnebje se skoraj ne zmeni, le prezgodaj je ne smemo saditi; brez težav pa prenese tudi krajša obdobja mraza do minus 5 stopinj C. Avgusta naj dobi dva obroka gnojila za vrtnine (80 do 100 g/m2 Natura-Guano plus ali podobno gnojilo, še bolje pa je, če ji pognojimo z bio gnojilom pripravljenim iz vratiča, kopriv in podobnega zelenja). KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na oçled medklubska razstava fotografij čeških in jeseniških ljubiteljev fotografije. BLED - V galeriji Vile Nana je na ogled razstava slikarjev hlebinske šole - Josipa Generaliča, Marjana Napana in drugih ter slovenskih slikarjev Jožeta Peternelja-Mauserja in Konrada Peternelja- Slovenca. V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled slike akad. slikarja Ferda Mayerja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetnikov Skojja Loka, V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Peter Jovanovič risbe na temo pesmi Toneta Pavčka Golica ve. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Tržič v NOB od leta 1941 do 1945. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure na ogled razstava Slovenci v 20. stoletju. LJUBLJANA - V Slovenskem etnografskem muzeju (atrij Narodnega muzeja) je na ogled razstava Kitajski papirnati zmaji. DE PROFUNDIS V ŠPANIJI Lani je Komorni pevski zbor De profundis iz Kranja sodeloval kot študijski zbor na evropskem zborovskem simpoziju v Ljubljani, kjer so kranjske pevce spoznali tudi tuji udeleženci. Letos spomladi pa so iz Barcelone prejeli vabilo tamkajšnjega zbora Ariadne za enotedensko gostovanje. Priprave na gostovanje so pevci zbora De profundis vzeli zelo resno, saj so naštudirali tudi dve katalonski pesmi. Prvi koncert je bil v Canveri, rojstnem mestu Xaviera Puiga, dirigenta zbora Ariadna. Nastopila sta oba pevska zbora, ki sta skupaj zapela še slovensko Dajte, dajte in katalonsko Ton pare no te nas. Navdušena publika v akustični kapeli je zahtevala še dodatke. Prizorišče drugega koncerta je bila stara romanska cerkvica v Santa Cristina d' Aro na Costa Bravi. Tako ta kot tudi zadnji, tretji koncert V cerkvi Sant Filip Neri v starem delu Barcelone, sta bila odlično izvedena, Eo mnjenju dirigentke Branke Potočnik je bil za zadnji oncert celo boljši. Občinstvo je bilo navdušeno, še posebej so radi poslušali pesmi iz ameriških musicalov. Prihodnjo pomlad med velikonočnimi prazniki bodo španski pevci kranjskim vrnili obisk. • Miha Benedik Generacije v negovanju lepote mobitel SLOVENSKI OPERATER IMIVTT n DSM PO> DELO ^&2&? Torek, 6. avgust ob 20.30 Radovljica, Graščina Ag*ncl|n u pr«va|«nr* m Translatlon Agancy Trubadurska ljubezen, lajna in citre v glasbi 12. in 13. stoletja RENÉ ZOSSO ANNE OSNOWYCZ REYNALD BREITHAUPT (Ženeva) Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel.: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel: 064/715-300 Medklubska fotografska razstava FOTOGRAFSKO PREPOZNAVANJE Jesenice - V razstavnem salonu Dolik so konec minulega tedna odprli medklubsko razstavo fotografij ljubiteljev fotografije češkega Impulsa in Foto kluba Andrej Prešern Jesenice« Razstavo, ki je morda obet bodočega stalnega sodelovanja med fotografi obeh dežel, je odprl predsednik jeseniškega občinskega sveta Valentin Markež, v kulturnem programu pa je sodeloval Mešani oktet Vasovalci iz Žirovnice pod vodstvom Irene Kosmač. Medklubske razstave seveda niso nobena redkost, saj tudi ta jeseniški fotoklub nekajkrat na leto pripravi tudi medklubske razstave fotografij. Tokratna pa je seveda nekaj posebnega, saj se na Jesenicah prvič predstavljajo ljubitelji fotografije iz Hradec Karlove. S fotografijami se jeseniški in tudi širši javnosti predstavlja enajst fotoamaterjev iz kulturnega centra Impuls; jeseniški organizatorji pa so svoj del razstave dopolnili s fotografijami, ki jih je prispevalo osemnajst članov tega jeseniškega foto kluba. Kako je sploh prišlo do sodelovanja? O tem je povedal Andrej Malenšek, član upravnega odbora kluba: "Lani v jeseni je bila v Bohinju fotografska razstava Adija in Justi Fink. Prav tedaj so v Domu Joža Ažmana nastopali folkloristi iz Hradec Karlova in Boh. Bistrice. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so se izredno zanimali za razstavljene fotografije. Mimogrede smo tudi izvedeli, da se pri kulturnem centru Impuls tudi srečujejo fotografi in to zelo dobri. Letos spomladi smo fotografom v Impulsu poslali vabilo, da bi - razstavljali na Jesenicah." Dogovorjeni sta bili izmen-jalni razstavi. Češka fotografija se v razstavnem salonu Jesenice • s predstavitve Češke fotografije v Doliku. Dolik predstavlja že avgusta, dela jeseniških fotografov pa bodo njihovi češki kolegi razstavili v oktobru. Prav tedaj namreč v Hradec Karovem poteka mesec fotografije z vrsto razstav. Češki fotoama-terji imajo že ustaljene stike tudi s francoskimi foto klubi, tako da se prav lahko zgodi, da se bodo v oktobru ali pa morda ob kaki drugi priložnosti na razstavi "pomerili" fotoamaterji iz omenjenih treh dežel. Vse kaže, da ne bo ostalo pri tej prvi razstavi. Jeseniški fotoklub je že predlagal češkim kolegom, naj bi prihodnje Fotografije za medklubsko razstavo na Jesenicah sta odbrala Janko Krmelj (KMF, FZS) in Franc Ferjan (A 1. st. FZS) med razstavljenimi deli pa sta najzanimivejše posnetke tudi pohvalila. Avtorji le teh so pri gostih: Jiri Platenka, Aneta Maclova in Petr Balicek, pohvale za jeseniški del razstave pa veljajo Olofu Ledardiču, Jani Novak, Jaku Čopu, Justi Fink in Mariji Malenšek. leto pripravili na Češkem razstavo fotografij, ki bi jih pripravili mladi fotografi stari do petnajst let, kar bi bila seveda možnost za predstavitev dela otrok v fotokrožkih po osnovnih šolah. "S tem pa seveda še ni konec idej. Prav gotovo imamo v našem klubi, pa tudi pri Impulzu tako dobre fotografe, da bi lahko pripravili tudi kakšno samostojno razstavo. Skratka možnosti je obilo, samo upamo lahko, da se bo to začeto sodelovanje nadaljevalo in da se bomo sčasoma tudi bolje spoznali." To, da bi se bolje poznali, je očitno tudi želja organizatorjev fotografske razstave v Hradcu Karlovem. Jeseniške fotografe so namreč naprosili, naj za razstavo v oktobru odberejo fotografije, ki bi predstavile tako mesto Jesenice kot tudi življenje ljudi v njem. Ni razloga, da tej želji ne bi ustregli, so dejali v jeseni*' kem klubu in zbrali najzaniinj' vej še posnetke o Jesenic3.11' Najbrž pa bodo v prihodnje, če se bo sodelovanje tak dobro odvijalo še naprej, Pr0. skupna nota zgodnja glasba. Radovljica, staro ^1°" oIiiji renesančno in baročno mesto bo tako zvenela v n starih besedil in glasbenih napevov, razen ene same sa izjeme (tenorist Marjan Trček in lutnjar ter arhilutnjar jj, Šinigoj, ml.) izključno po zaslugi izvrstnih tujih 'zv^anceftne seveda glasbenega motorja vsega tega procesa, KOf»£ agencije Klemen Ramovš Management iz Ljubljane. co (0 > >co 8 O) T- (0 4«» (0 3 O) > (d .* 2> o ò LÜ ; É ^ yj ž ;gom m :q«oo m* IlSfs í°Sògo < o •d Si, £: Ü Ul ffl oz o I o S > a) c: o c a p o >o "P ' CD E £ Cl (0 O O UJ Z K/) O _l a (/) tt cc o tli E c = .p p -9, o S S p D p co — tO 3 ni U CM .Ç Ijfl8 _ CO ca .52. E - o Ï »fij co •— P 5.S.& 1 £ti fi CD— .E C ca co t; = £» B 5 co O C CO CL >N CD _ co cz .2. S cd cd co Sto . CO *i i o?5 o J2c5g ca ^ ^ N to cd'Ï..E ca cd = > — z > < c?>1o ca o co z tla: ci co ca ca o o > "S o o TJ TJ ca ca cc cc CO 0) o fl E o n "D o ca §1 co ® N >ü CO rn S M f a ca _. N *- O Bsf II • CO CD ._-_ O C 0 •=» CD o J2 — 2 ca o O CC c 4= C CL |o »S o w fl) T O Cfl >N o o o E S©-P 0) o E o) ' «ic"8 o > .?J =. co iS -fj > Ji s o o O fl> 1? 12 == CO X3 (O °<= lili 8II m K JO co t >o ca c ca I ca TJ o o LO 2§ > is > t- ca >o 2 t: ca Q_-eE >o c jO o ca ■c >o co C ca O) CD C k3 -g o i ca ç ca o p ca 15 o. > > o CD CD CO o a Si 'c C0 f Z3 ca P) a> j* co s ç K o TJ . - ČJ > ca SI ca -a 0 ÇP cd 1 i S C N O - J3 > O CO C co o > >co a. co C TJ lil CD 2 N CD , o .2.® P K co O p C CD iS- p > CD ±; C p a p TJ c p ca — c c c-'»o S2 _. ca E ça cd CD C O ECO C "o CD P jD o 9>N • C w o 0,8.eS 10 o « ^ ° p o co TJ TJ CVJ 00 P r- O) — 1 T- coco fi, sli S C p X) CD co o .9 N 2 ==" 5 aiS| x: tj cd co ca «o o CC ou?? c P P - > O. TJ 'Ü ro P -Q -s TJ cc O ca -Q E CD E CL CD CD -£> _ .Ç0 CD .£2, č? c C C0 CD i'f.s 5 3 ca ~ ca çp £ ca « E g ^ 2 § > CLJ* CD CD P TJ TJ p o a) a) P) O) D) p co .ça 11 E p ■5 p - P :=• > O CD 0 O 9 t5 O" O O §.§.§. > > p ca C O) C C N (D •— P P *• >N ca P .9 E 1-1 co Ç2 P c p —■ ça^ ^CD^TJ 0)O£ O 3 U O nT >n jx: " 2 CD CO CD 4» "CJ > > cu x: ca cd coč |.| fl) cOC E J= iü .-: CD c -O V> ÏI|| t? co O. /n £ C0 3 ■h O C > i c w co C > . > p P gf :t! c c — 51 o E? c 5| °5 II C C CD >S 5 x: ca co p C CL co O o. tj * .Ç0 c £ ça ^ ca .£1 p «5 fl >0 CD >co p g "§ jO v_ P CD C0 m It J3 > P 2 č co co p >CJ P JD co O OBČINA BLED, OBČINA BOHINJ, OBČINA RADOVLJICA (občine) in HRANILNICA LON, d.d., KRANJ (Hranilnica) objavljajo RAZPIS ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA (proizvodna dejavnost, storitvena dejavnost, gostinstvo in turizem) 7 znesek razpisanega posojila znaša 100.000.000,00 SIT j50.000.000.00 SIT za kratkoročne, 25.000.000,00 SIT za dolgoročne do 3 let in 25.000.000,00 SIT za dolgoročne kredite do 5 let) in sicer po občinah: Bled 40 milj. SIT, Bohinj 20 milj. SIT in Radovljica 40 milj. SIT. prosilci za posojila so lahko: * majhne gospodarske družbe * samostojni podjetniki posamezniki 6cl©Ž prosilca in kraj investicije morata biti na območju ene od treh občin. ^' Kogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: " Posamezni kreditojemalec lahko pridobi praviloma največ 3.000.000,00 SIT kot dolgoročni kredit oziroma največ 1.000.000,00 SIT kot kratkoročni kredit za obratna sredstva * kreditna sposobnost po pravilniku Hranilnice * odplačna doba: kratkoročni krediti do 12 mesecev dolgoročni krediti od 36 do 60 mesecev * fiksna realna letna obrestna mera za vse kredite znaša 5,9 % " dolgoročna posojila do 36 mesecev lahko pridobe prosilci, ki med viri financiranja investicije ugotavljajo najmanj 35 % lastnih sredstev oziroma 50 % lastnih sredstev za dobo kreditiranja do 60 mesecev * 2a pridobitev dolgoročnega kredita morajo kreditojemalci predložiti: predračun za nakup opreme; gradbeno dovoljenje v primeru novogradnje oziroma priglasitev gradbenih del v Primeru adaptacije gradbenega objekta oziroma kupoprodajno pogodbo v primeru nakupa ^premičnine; nakazilo na osnovi dokumentacije ~ obresti se plačujejo mesečno na osnovi obračuna, posojilo se vrača v mesečnih obrokih in se ^valorizira s temeljno obrestno mero * ^varovanje kredita: v skladu s Pravilnikom o kreditiranju Hranilnice * broški odobritve posojila 1 %. 4 uj* 2a oddajo vlog za odobritev kreditov je 10 dni po objavi tega razpisa oziroma do popolne ^oriščenosti kreditnega potenciala. Popolne vloge bodo prosilci lahko oddali v tajništvu ^orriočne obrtne zbornice Radovljica v petek, 9. avgusta, in 16. avgusta od 10. do 12. ure, v Ponedeljek, 12. avgusta, od 9. do 14. ure in v sredo, 14. avgusta, od 12. do 16. ure. ' ?eznam potrebne dokumentacije in dokazil za pridobitev kredita ter navodila dobijo prosilci v 'ajništvu Območne obrtne zbornice Radovljica, Šercerjeva 18 (tel. 714-187 in 714-770) ali v pr°storih Hranilnice Lon v Kranju, Bleiweisova 2 (tel. 223-777). t>vi0snovi predloženih vlog z vso potrebno dokumentacijo, po strokovni obdelavi v hranilnici ter pridobitvi soglasja Območne obrtne zbornice Radovljica, prosilec sklene s Hranilnico kreditno Po9odbo. OBČINA BOHINJ Triglavska cesta 35 4264 Boh. Bistrica telefon: (064) 721-861 telefax: (064) 721-864 V skladu z Odredbami o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (UL RS 28/93 in 19/94)objavlja JAVNI RAZPIS za nabavo vodovodnega materiala 1. INVESTITOR: OBČINA BOHINJ Triglavska cesta35 4264 Boh. Bistrica 2. PREDMET RAZPISA Dobava vodovodnega materiala za potrebe skupinskega vodovoda STARA FUŽINA -RIBCEV LAZ - BOH. BISTRICA. Oskrbovalna veja Ukane 3. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so na voljo na sedežu KOMUNALE RADOVLJICA, Ljubljanska cesta 27, Radovljica, do dne- va oddaje ponudb, v času med 8. in 10. uro ali po tel. (064) 715-109, pri mag. Darku Lukanu, dipl. ing. 4. PREDMET RAZPISA - VSEBINA JAVNEGA NAROČILA Nabava vodovodnega materiala za oskrbovalno vejo Ukane. Izbrani dobavitelj bo moral material dostaviti na gradbišče na lastne stroške. 5. VREDNOST DELA Orientacijska vrednost cca. 7.000.000 SIT. 6. ROKI Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Rok za dobavo materiala je 8 dni po podpisu pogodbe. 7. MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA 1. Ponudbena cena in pogoji plačila 2. Druge ponudbene ugodnosti 8. ODDAJA PONUDBE Ponudbe je potrebno vročiti na naslov občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Boh. Bistri-ca. Upoštevane bodo ponudbe, vročene do dneva odpiranj, najkasneje do 10. ure. - IME IN NASLOV PONUDNIKA - JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo javno in bo izvršeno 8. dan po objavi v sejni sobi občine Bohinj, Triglavska cesta 35. Pri odpiranju ponudb morajo imeti navzoči predstavniki ponudnikov pisna pooblastila za zastopanje. 10. OBVESTILO O IZBIRI PONUDNIKA Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 10 dneh po odpiranju ponudb. OBČINA BOHINJ GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 ura ob nsdal|ah od 9.00 do 14.00 ura ŽUPNIJSKI URAD CERKLJE TRG DAVORINA JENKA 14 4207 CERKLJE in OBČINA CERKLJE UL. FRANCA BARLETA 23 4207 CERKLJE na podlagi določil odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS. št. 35/93) objavljata JAVNI RAZPIS za izbiranje najugodnejšega Izvajalca del za izvedbo rekonstrukcije dela gospodarskega poslopja v prostore za otroški vrtec 1. PREDMET ZBIRANJA PONUDB IN OBSEG DEL: Izvedba rekonstrukcije dela gospodarskega poslopja v prostore za otroški vrtec (v skladu z določili zakona o graditvi objektov) 2. ORIENTACIJSKA VREDNOST DEL: Orientacijska vrednost del je 25.000.000 SIT. 3. PREDVIDENI ROK ZAČETKA IN DOKONČANJA DEL: Rok začetka del je 31.8.1996. Rok dokončanja del je 1. 10. 1996. 4. ODDAJA PONUDB: Ponudba z oznako: NE OPIRAJ! PONUDBA REKONSTRUKCIJA GOSPODARSKEGA POSLOPJA V VRTEC je treba dostaviti v zapečatenem ovoju na naslov: Župnijski urad Cerklje, Trg Davorina Jenka 14, 4207 Cerklje. Rok za oddajo ponudb je 14. 8. 1996 do 10. ure. 5. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo 14. 8. 1996 ob 10. uri v prostorih Župnijskega urada Cerklje. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo vse udeležence komisija obvestila v 7 dneh po odpiranju ponudb. 6. RAZPISNI POGOJI: Razpisne pogoje in vse ostale podatke z zvezi z javnim razpisom lahko dobite v prostorih Župnijskega urada Cerklje. Potrjeni razpisni pogoji so sestavni del te ponudbe. Komisija bo upoštevala le ponudbe, ki bodo zadostile vsem pogojem tega razpisa. ŽUPNIJSKI URAD CERKLJE in OBČINA CERKLJE Dve noči pod zvezdami (in oblaki) v Kranju Klasično rajanje za Gorenjce Kranjska noč je bila, vsaj kar se policijskih poročil tiče, v znamenju travice', občasnih kršitev miru in brez reševalnih avtomobilov na prizorišču. ^ranj, 2., 3. in 4. avgusta - Zgodila j* je Kranjska noč. Kot vsako leto tudi letos na kranjskih mestnih p'cah zbralo staro in mlado. Letos J* bilo vreme vsaj delno naklonje-p° bolj ali manj rajajoči množici. r°licisti so imeli več dela s pre-*entivo kot s kurativo, izvajalca Prireditve so opozorili na nekatere Tgove pomanjkljivosti. Na kranjs-ulicah naj bi po ocenah izvajalca £1*0 noč rajalo 10, drugo noč pa 5 in 7 tisoči ljudi. Prva pomanjkljivost, na katero so ?fs na redni ponedeljkovi novinars-*l konferenci opozorili kranjski Policisti, je bila, da izvajalec ni poskrbel za prisotnost zdravstvene službe na kraju samem. Ko smo se o vsej stvari pozanimali tudi pri direktorju kranjskega zdravstvenega doma dr. Petru Stularju, nam je dejal, da na prireditvenem prostoru res ni bilo nobene njihove zdravstvene ekipe. V začetku prejšnjega tedna so se na kranjski Upravni enoti pozanimali o tem, ali Kranjska noč bo. Tam so izvedeli, da bo, da je njen izvajalec že dobil odločbo, ki pa predpisuje obvezno prisotnost zdravniške ekipe na kraju dogajanja. Vodja prireditve Alojz Grmovšek se je nekaj kasneje tudi sicer oglasil pri njem, dr. Peter Štular mu je pripravil predračun, gospod Grmovšek pa naj bi po izjavi dr. Petera Štular dejal, da raje plača kazen kot pa povrne stroške dežurni ekipi. Kaj ima o tem povedati gospod Grmovšek, smo sicer poskušali izvedeti, vendar pa z njim do zaključka redakcije nismo uspeli govoriti. Policisti trdijo, da reševalnih ekip niso videli ne v petek in ne v soboto na nobeni od treh morebitnih lokacij (hotel Crei-na, Trubarjev trg, občinska hiša), če pa je že kje morebiti kakšna bila, Mitja Grmovšek sicer Alojzov sin trdi, da je v soboto menda zagotovo bila, pa ni bila iz kranjskega zdravstvenega doma. Policisti so poleg tega izvajalca Kranjske noči Družbo Design opozorili na nezadovoljivo prometno signalizacijo ob zapori, prav tako ni bilo obvestilnih Nočna gneča na zaprti Koroški jeseniško Družbo Design (vodja prireditve je bil takrat žal nedosegljiv), so nam povedali, da so bih s prireditvijo kar zadovoljni. Program so lahko v celoti izpeljali, zaradi slabega vremena so morali skrčiti edinole OPUSov računalniški kviz. Pri Družbi Design so se najbolj pritoževali čez Kava bar Magma, saj jim njegov lastnik nikakor ni hotel plačati tistega, kar naj bi jim kot izvajalcem pripadalo. In za taoel o parkiriščih na Gorenjskem polno mero so na na črno postavl- sejmu, prvi dan pa so po.icisti jen oder povabili Rika in njegovega opazili tudi ne preveliko učinkovi- prijatelja, ki sta na črno zabavala tost redarske službe. (kar lepo množico ljubiteljev ročka Ko smo v ponedeljek dopoldne - opomba pisca). In še čisto čisto poklicali izvajalce Kranjske noči, polno mero je v neposredni bližini nekdo prerezal žice centralnega ozvočenja, ki je glas Gamsov prenašalo po vsem Kranju. Na črno sta gostovala tudi dva južnoameriška indijanca, ki pa zaradi svoje prisotnosti na črno nista mogla igrati, lahko pa sta prodajala vse tisto, kar sicer prodajata. Policisti so v vročici kranjske noči intenzivno iskali prepovedane opojne substance ter jih pri njihovih ljubiteljih tudi kar nekaj našli - v glavnem marihuano in konopljo, kot smo bili poučeni novinarji. Sicer je noč minila mirno, brez večjih pretresov in brez žrtev. Pardon, dve sta bili očitno nujni, tisti dve, ki iu je zadela s strehe padajoča opeka. Pa kaj hujšega kot nekaj šivov na glavi ni bilo potrebno storiti. Poškodovanca so v zdravstveni dom odpeljali policisti. Za povsem običajnega obiskovalca Kranjske noči pa bi dogajanje lahko povzeli takole: Pivo, pa Gamsi v zvočnikih, vonj po ražnju. Poleg krofov, zavitkov in štrukljev še kup čokolade, pa sladkorne pene, piva, piva in še enkrat piva. Gneča ljudi, znanci in neznanci. In noč. Skratka vse tako, kot mora biti. Gostinske kapacitete so polno izkoriščene, edinole pri stoječih šan-kih se je še našel kak prostor za žejna grla. Za tiste velike je bilo zabave dovolj, za one male pa tudi -poleg 'ringlšpila' še kup kiča in plastike. Vsega tistega, kar pač sodi na tako prireditev. Ali pa morda tudi ne? • U. Špehar Če nimaš pretiranih zahtev so tudi počitnice na Bledu lahko zanimive Ha kopališču v Zaki bolj nevarno kot na poti okoli sveta „ Tako pravi svetovni popotnik Zvone Šeruga, ki počitnice preživlj Itd 4. avgusta - Res si ij^anje blejskega turistič-% utnpa nismo izbrali pra-tJ* konca tedna, čeprav so "ii ?.^nev* v avgustu tisti, ko y.bi se turistični kraji kar EJ> od vrveža. Bila je deli^* sobota, ko so se oblaki lis?po nebu. Bil ie dež,bilo W°Q.Ce> Pa sPet dež in tako fjej do konca nedelje. 5u JeQienu primerno ni bilo Pa»L?.ne na kopališču, ne na je JJ^šČih, ne na ulicah. Več (JJ11? ljudi po lokalih, v ^ih n) trgovinah, pa tudi v ie jjPüvZakije bilo slutiti, da ža^rnorda sezona vendarle Sotjjjkcrtj veselo je bilo ob H(wru in kombiju z baldahi-biv .'.kjer smo odkrili začasno ka y cc svetovnega popotni-Seruge, njegove jane'n| in prijateljev iz Ljubl-i«Hn Zvone, vedno pripravlja ua Pogovor, je hitro pristal, ^ičn ^0ve 0 blejskem tur-k ^ein življenju: "Prvič smo Ofil^vPočitnikovanje na Bledu l%\ Y "vojnem" letu, ko Vnttf^ tu^ ^et0 dm stare8a vetj *Ka in smo želeli preži- tajjP^itnice kje blizu doma. in .P v Zaki nam je bil všeč Po{ii5° smo se odločili na m ed bHzu porodnišnice, y naraščaj pričakujemo bqjbrt i01 rnesecu. Sicer pa Pled • etos ne bi prišli na r^aln111 dvomim, da bomo ki Se V spet tu," pravi Zvone, °koii V dol8in letih potovanj P0(j s.Veta privadil življenju Sem tneno streho: "Pre-^HiDi nam je všeč, ker ob Flranju spoznaš veliko Svetovna popotnika Zvone in Romana Šeruga počitnice na Bledu preživljata tudi zato, ker morata biti blizu porodnišnice, saj že konec meseca pričakujeta naraščaj, ki so ga prinesli s Kitajske. ljudi, skupaj zakurimo na "pobirajo" 1.000 tolarjev par- ražniu, se "povabimo na kirnine, sem zelo razočaran. V zajtrk" ob enajstih.... Čez zadnjih petih letih se tu ni življenje v kampu nimam popolnoma nič spremenilo, pripomb, čeprav bi se kaj Ljudje, ki plačajo parkirnino, seveda še dalo spremeniti na tu nimajo ne stranišča ne boljše, lahko pa rečem, da sem kabine, kjer bi se preoblekli. že drugo, tretje leto začel Če hočejo v vodo, je pristop spoznavati, da se tukaj na tako nevaren, da naprimer Bledu nič ne spremeni. Če sam moram peljati hčerko v pogledam naprimer samo ko- vodo za roko (bolj brez skrbi pafišče tu ob kampu, kjer sem jo peljal okoli sveta), da a v Zaki na Bledu se med kamni, strebri in progami za veslače ne zaplete in (kot mnogi) ne poreže. Nihče ne pomisli, da bi morda naredili pomol, uredili obalo, kjer ležijo veje. To ie očitno stvar, ki tu na Bledu nikogar ne moti.... Če pa prideš na drugo stran jezera, Ea hitro ugotoviš, da je to kraj, i živi na starih lovorikah in stari slavi. Ugotavljam, da bi bili domačini še nekako najbolj zadovoljni, če bi lahko jezero "zabetonirali" in spremenili v parkirišča. Seveda se tukaj na Bledu pogovarjam z domačini, s pletnarji, lastniki restavracij,... očitno pa za vse pomanjkljivosti nihče ni nič Kriv. Vsak pravi, da bi delal, če bi se splačalo, vendar se ne, ker občinski možje na čelu z županom samo čakajo, da bo vse propadlo in da bodo vse poceni pokupili. Takrat bodo šele začeli zares delati. Včasih si pravim, da bi o vsem tem začel pisati, pa si mislim, da sem tu le na dopustu," razmišlja Zvone Šeruga, ki tudi ne more verjeti, da je sredi sezone zaprt edini bife v kampu, ker lastnik menda ni uspel dobiti potrebnih "papirjev", da je celo trgovina s sadjem in zelenjavo zaradi neznanega vzroka zaprta in še in še: "Edino, ko smo šli v mesto prejšnji konec tedna, lahko rečem, da sem bil presenečen, saj so bile stojnice postavljene zelo okusno, opremljene z domaČimi izdelki od gorjuških pip, vezenja, ni bilo navlake. Vendar pa bi to moralo biti sredi sezone v središču Bleda vsak dan, saj ko naprimer gremo na sprehod sredi tedna, se nikjer nič ne dogaja." Seveda vsi blejski gostje Drage parkirnine jezijo dnevne obiskovalce niso enako kritični. Ko smo približno polovica gostov tuj- se sredi mesta pogovarjali z cev, ostali, ki parkirajo, so Nemcema srednjih let, sta domačini. Dnevna parkirnina navdušeno pripovedovala o tukaj stane 500 tolarjev, če pa naših hribin, o Postojnski tisti, ki parkira, pove, da bo jami, o tem, da prav gotovo ostal mani kot uro, ga pošljem nista zadnjič v Sloveniji, da so na brezplačno parkirišče na ljudje prijazni, hrana dobra, drugo stran ali na parkirišče, več pa tako ali tako ne potrebujeta. Tudi 14-letna Kranjčanka Nataša Kuštrin je bila s počitnicami na Bledu zadovoljna: " Sstarima staršema, mami in bratom vsako leto prihajamo na počitnice na Bled. Všeč mi je v kampu, kjer je veliko možnosti za šport, igramo namizni tenis, košarko, odbojko. Zvečer gremo na sprehod okoli jezera, na kremšnite. Tukaj vsako leto spoznam tudi prijateljice in ničesar ne pogrešam." kjer je parkiranje le 200 tolarjev. Seveda se mnogi pritožujejo, celo tisti z najboljšimi avtomobili, toda pravila Nataša Kuštrin Tisto, na kar so najbolj jezni obiskovalci Bleda, pa so prav gotovo parkirnine: "Gneča na Mateja Pogačnik so za vse enaka," je povedala Mateja Pogačnik, študentka iz Radovljice, ki letos že drugo leto pobira parkirnine, hkrati pa turistom rada da tudi informacije o Bledu, jim svetuje, kaj naj si ogledajo. Seveda bi o Bledu lahko napisali še marsikaj. Da je pijača pač draga, kot se za turistični kraj spodobi, da so nekatere gostilne in trgovski parkiriščih je največ odvisna lokali sredi sezone zaprti dru- od dogajanj na Bledu in od gi odprti, da ie pač večinoma vremena. Tukaj, ob športni tako, kot je (navadno) bilo.... dvorani, lahko rečem, da je • V. Stanovnik Sobota in nedelja v znamenju Gorij in Gorenjskega glasa Bilo je res Naj, Naj, Naj!!! V soboto so delavni gorjanski gasilci pripravili veselico s Triglavskim kvintetom, v nedeljo pa so se na prireditvi Gorje in Gorenjski glas ot> gorenjskih harmonikarjih in prvaku Dejanu Raju (kot je povedal na prireditvi direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec tudi uradno Gorenjcu meseca) najprej predstavili domačini z Godbo Gorje in Folklorno skupino Gorje Bled ter ansamblom Blegoš. V nadaljevanju pas prišli na svoj račun tudi ljubitelji Alpskega kvinteta in ta prave gasilske veselice z ansamblom Blegoš. Zgornje Gorje, 5. avgusta -Gorje in Gorenjski glas z NAJ, Naj, Naj!!! je bila minuli konec tedna prireditev, ki je, če ne drugega, potrdila, da gorjanski gasilci, kar zadeva delo in organiza- cijo zaslužijo vzdevek Naj. Potrdili so se godbeniki in plesalci folklorne skupine, oba popkrovitelja prireditve -gorenjska banka Kranj in Zavarovlanica Trgilav, d.d., Območna enota Kranj pa sta Podelili smo tudi priznanja Alpskemu kvintetu. Srečanje Gorje in Gorenjski glas je v nedeljo začela Godba Gorje, ki bo prihodnje leto praznovala 90 let. Godbeniki pod vodstvom dirigenta Andyja Arnola se ie pripravljajo na turnejo po Franciji. Folklorna skupina Gorje Bled pa beleli 50-letnico obstoja in nastopov. Sestavlja jo deset parov. Predstavili so se tudi v Gorjah, sicer pa radi nastopajo na različnih turističnih prireditvah Z leve proti desni: vodja Alpskega kvinteta Jote Antonič, vodja PE Gorenjske banke Kranj v Radovljici Stane Košnik in župan občine Bled Vinko Gole Gorenjska^? Banka Banka nj, Zoisova 1 do petka, 9. avgusta. io*' Kupon z 4000 Kranj, nagrade prispeval Gorenjski glas. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 46. Gorenjski sejem v Kranju Potrditev prek poltisočletne tradicije ^ petek bodo v Kranju odprli tradicionalni avgustovski sejem, ki bo tudi letos največja kgovina na enem mestu na Gorenjskem. Skoraj 800 domačih in tujih razstavljavcev. qJ^J) 5. avgusta - V petek, 9. avgusta, dopoldne se bodo na ^'cnjskem sejmu v Kranju odprla vrata največje trgovine Pri ,°^enJs*iem' k' DO potem, kot vsako leto, deset dni ubijala obiskovalce m kupce na sejmu do vključno e'je, 18. avgusta. Vsak večer pa bo na sejmu v Kranju O^no z ansambli, ki so med najboljšimi na slovenski nozabavni sceni. Letošnji avgustovski oziro-5*. velikošmarski sejem bo J* sicer potrditev več kot poletne tradicije sej marelic Kranju. Na okrog 60 tisoč JJdratnih metrih zunanjih in Jf^njih površin se bo prebilo in ponudilo obiskovalci1 in kupcem v prodajo J°raj 800 domačih in tujih ^tavljalcev. ^ ponudbo lahko ugotovijo" da bo v Kranju v sejems-J1 dneh največja trgovina na 5eto mestu. Od solate do J °mobila, od tekstila do Je tehnike, od gradbenega ^eriala do hiše. Takšnih erjav bi lahko našteli še Jnekaj. KAa vseeno naštejmo malo r^obneje letošnjo sejemsko gnudbo. V programu Vse za ^111 >n vse, kar bo predstavl-'"to- bo tudi naprodaj, bo izbira izdelkov bele pohištva, akustike, M Rlike Wi ' Ponislva> aKusiiKe, ^g'. koles, tekstila, kuhinj, 'Uterije, usnja, prehrane Posebno velika bo izbira najsodobnejše opreme za kmetijstvo in gozdarstvo ter ponudba avtomobilov. Raznovrstna in bogata bo tudi oprema za vrtičkarje, za šport in razvedrilo. Pri vozilih oziroma avtomobilih pa posebej omenimo ponudbo poltovor-nih avtomobilov, motornih koles in koles. Organizator pa še posebej opozarja na zanimivo ponudbo kvalitetnih in oblikovno zanimivih zlatarskih izdelkov obrtnikov in Zlatarne Celje. Že sedemindvajseta pa se bo na letošnjem sejmu predstavila Avstrijska gospodarska zbornica. Zvest tradiciji zabavnih večerov zadnjih let z brezplačnim vstopom ostaja tudi zabavni program. Ob pestri gostinski oziroma prehrambeni ponudbi na zunanjem prostoru na sejmu bo vsak večer skrbel ob različnih zanimivostih za zabavo drug narodnoza-bavni ansambel. Tudi vstopnina za sejem bo nižja od trenutno povprečnih vstopnin na sejmih v Sloveniji. Veljala bo 500 tolarjev. Organizator Gorenjski sejem pa bo tudi tokrat znižal vstopnino za obiskovalce starejše od 60 let, za najmlajše do sedem let starosti pa bo vstop prost. Poleg obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije, posebno 15. avgusta na cerkveni in državni praznik, pričakujejo veliko poslovnih in prijateljskih srečanj v sejemskih dneh tudi iz tujine. Med tujimi razstavljala bodo tokrat iz Avstrije, Nemčije, Italije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, večerni zabavni program v zabaviščnem parku na sejmu pa se bo začel ob 19. uri in bo trajal do polnoči, ob sobotah pa še uro dlje. • A. Žalar ^skovna konferenca v Iskri Holding Pogodba z SKB še ni podpisana ^ušan Šešok je ovrgel trditve Zmaga Jelinčiča in ga pozval, da dokaže svojo trditev. Ljubljana, 6. avgusta - Zrna-*° Jelinčič je pred dnevi J°stavil poslansko vpra-Jnje. Vprašal je, ali je !'*òa seznanjena s tem, da *e|' Iskra Holding, d.d., j!{jeti visoko posojilo pri JKB. Jelinčič je še povedal, :? namerava Holding zasta-JJ1 vse svoje deleže v 29 J^rinskih podjetjih, kar naj J vnašalo 62 milijonov ^k. zaradi takšnega poslanske-f vprašanja so v Holdingu Ja"es sklicali novinarsko J°nferenco, na kateri je prednik uprave v podjetju rjkn Sešok pojasnil nastali 5?'ožaj v Holdingu. Po bese-Dušana Šešoka so na J!]aŠnjo konferenco pov-hv tudi poslanca Zmaga simčiča, ki pa se vabilu ni Predsednik uprave v Holdingu je povedal, da ima podjetje 28 hčerinskih podjetij, in da združuje vsega skupaj 77 podjetij. Leta 1995 so imeli 650 milijonov mark prometa, za naslednja tri leta pa načrtujejo še 10-odstotno rast, ki naj bi potekala ne glede na stopnjo rasti ostalega slovenskega gospodarstva. Lani so dosegli 18,2-odstotno rast, v Sloveniji je bila ta stopnja le 2,1-odstotna. V prvih letošnjih petih mesecih se je v Holdingu proizvodnja dvignila za 12,8 odstotka. Kljub izgubi nekdanjih trgov so v podjetju povišali izvoz, ki ga letos nameravajo še zvečati, je dejal Šešok. V nekaterih podjetjih, ki sodijo v okrilje Holdinga, pa je vseeno prišlo do težav. Zato se je Holding tudi začel dogovarjati z SKB, saj so želeli razrešiti težave v nekaterih svojih podjetjih. Na osnovi pogovorov, opravljenih 29. maja, so naredili tudi osnutke pogodbe, vendar se v Holdingu z njimi niso strinjali in so zato pogodbo v celoti zavrnili. Šešok je dejal, da mora take vrste pogodbo med Iskro Holding in SKB potrditi nadzorni svet podjetja, njegova skupščina in še agencija za privatizacijo. Rekel je, da teh dejstev Jelinčič v svojih navedbah ni upošteval. Zmago Jelinčič je tudi izjavil, da je iz Holdinga denar odtekal v tujino. Šešok ga je pozval, naj dokaže, kam in kateri denar je odtekal. Povedal je še, da je bilo celotno poslovanje podjetja večkrat pregledano. S tem zagotovilom, da je s poslovanjem Holdinga vse v redu, je želel Šešok pomiriti devet do deset tisoč prihodnjih delničarjev, ki bodo postali lastniki podjetja z notranjim odkupom zaradi neplačanih plač. Notranji lastniki bodo imeli tako 26 odstotkov premoženja, kar pomeni, da jim bo pripadalo 40 milijonov mark. Hčerinska podjetja si bodo lastila 5,5 odstotka, pokojninski sklad 30 odstotkov, 8 odstotkov odškodninski sklad, 16 investicijske družbe in 14,5 odstotka sklad za razvoj. Dušan Šešok je zanikal tudi Jelinčičevo izjavo, da je Iskra Commerce 46-odstotna lastnica Holdinga. Po njegovih besedah ima Iskra Commerce v Holdingu le 0,8-odstotni delež, kar pomeni 14,3 odstotka od 5,5-odstot-nega premoženja hčerinskih podjetij. • Š. Žabkar ^animiva novost Knjižnica ïa podjetništvo kji*VMiana, 6. avgusta • V Sloveniji za zdaj še ni centra, **red J2oirau literaturo s področja malega gospodarstva. Univ ^ "eti se ie Gea College začeli dogovarjati z knj-j ^ v Stirlingu na Škotskem in sedaj je prva SniDom maJo gospodarstvo odprta. Knjižnica ima 'Na ^men: Posredno povečati poslovno učinkovitost za ^ednaroHSrei Je velika podjetja, obenem pa tudi dročja ra^ ? konkurenčnost, pospešiti dejavnosti s po-rayen rvSr ? podjetništva in menagementa ter zvišati Jelovala Jw,ške kulture v Sloveniji. Knjižnica bo ^ odnrt V mformacysko dokumentacijskem centru, ki reviiVZa J3.™051- Na voljo bodo učbeniki, specializir-Čnc- Na v C^očniki in podjetniška literatura s konfer-Ueratur»k J0 bo Pnbhzno tisoč enot literature. Del wc bo tudi iz Amerike, iz Babson Collegea. • J.K. Združenje za trgovino Pripravljeni na nov davek Ljubljana, 6. avgusta - Slovenija mora ob vključevanju v Evropsko unijo prilagoditi tudi davčne predpise. Obvezna je uvedba davka na dodano vrednost. Večina držav članic OECD (razen Avstralije in Združenih držav Amerike) ima ta davek že uveden. Tüdi pri nas ga bomo. Združenje za trgovino ima k zakonu nekaj pripomb. Način obdavčevanja prometa blaga in storitev v Sloveniji je treba uskladiti z dogovorjenim davčnim sistemom v Evropski uniji, hkrati z zakonom je treba sprejeti vse spremljajoče izvedbene predpise, za uvedbo pa je treba določiti enoletno pripravljalno obdobje. Združenje za trgovino predlaga izobraževanje davčnih zavezancev, za kar je zadolžena država, davčna stopnja za promet blaga in storitev pa bi morala biti diferencirana. Enotna 20-odstotna stopnja bo vplivala na povečanje cen, predvsem tam, kjer velja sedaj nižja davčna stopnja. • J.K. Slovenija, uspešna država Kakovost je naša priložnost Pri tem moramo posebej opozoriti na vlogo, ki jo imajo managerji pri uvajanju in spremembi miselnosti. Če delavcem ne izkazujemo zaupanja, ne nudimo priložnosti ter izzivov, da s svojimi sposobnostmi ustvarjajo, potem rezultatov ni, pravi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Ljubljana, 6. avgusta - in etiki. Gre za prvine celo- Pretekli teden so na Gospo- vite kakovosti poslovanja, ki darski zbornici Slovenije pre- presegajo zgolj izpolnjevanje dstavili javnosti promocijski tehničnih predpisov in stan- katalog Slovenija na poti h dardov kakovosti. Slovenska kakovosti. V njem so pre- podjetja so se s filozofijo dstavljena prizadevanja za kakovosti resno soočala že slovensko kakovost, posebej vrsto let pred osamosvojitvi- pa je predstavljenih 50 podje- jo. V mislih imam predvsem tij s certifikatom kakovosti, podjetja s področja avtomo- Katalog je najprej izšel v bilske industrije in farmacije, slovenščini, kmalu pa bo je dejal predsednik mag. Jožko Čuk. V Sloveniji je šel razvoj kakovosti najhitreje zunaj tudi angleška in nemška verzija. Minister za znanost in tam, kjer so bila podjetja tehnologijo dr. Andrej zaradi poslovnih povezav s Umek je na predstavitvi ka- tujimi partnerji prisiljena taloga dejal, da je v razmerah, uvajati nove metode poslo- ko ponudba presega povpra- vanja. Število certificiranih sevanje, kakovost odločilnega podjetij je v Sloveniji glede pomena za uspeh, kakovost na število podjetij in število pa temelji predvsem na teh- prebivalcev na evropsko nološkem razvoju. Predsed- ravnjo. Certificiranih je že nik Gospodarske zbornice nad 150 podjetij. V glavnem Slovenije mag. Jožko Čuk so to proizvodna podjetja s pa je v nagovoru dejal, da področja elektronske indus- bo končan proces lastninjen- trije, kemije, tekstila ter lesne ja, v katerem bo vzpostavljen in živilske industrije. Imamo trikotnik med lastniki, man- tudi že primere v trgovini in agerji in delavci oziroma turizmu, je povedal mag. Čuk sindikati, pomemben dejavnik razvoja, ni pa edini. in dodal, da bo v prihodnje veljala posebna skrb malim Najmanj toliko pomembna proizvodnim in storitvenim sta razvoj in kakovost, ki podjetjem. V poseben pro- temeljita na človeku in razvi- jekt je sedaj vključenih 60 janju njegovih zmogljivostih, malih podjetij z od 5 do 50 na inovacijah, komunikacijah zaposlenimi. • J.Košnjek Odpadki postajajo slovenski problem Nesnaga je lahko tudi koristna Prav kmalu bo treba dopolniti tudi zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, predvsem predpise za gradnjo prostorov za odlaganje odpadkov. Ljubljana, 6. avgusta - V Sloveniji se grmadijo odpadki. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor imamo v Sloveniji 53 legalnih komunalnih deponij, ki pokrivajo 365 hektarov f>ovršine, na njih pa se etno zbere okrog 2,8 milijona kubičnih metrov ali okroe 850.000 ton odpadkov. Ce bo količina odpadkov tako naraščala, bodo deponije polne v petih ali najkasneje v sedmih letih. Legalne deponije se hitro polnijo. Tudi zato, ker v Sloveniji končno le odstranjujemo črna odlagališča, po ocenah pristojnih med 50 in 60.000, kjer se v različnih količinah valjajo odpadki. Na Krasu je na primer z odpadki zasutih okrog 500 kraških jam. V organizirano odvažanje odpadkov je vključenih okrog 1,5 miliiona ali 75 odstotkov prebivalcev Slovenije. Razmere so kritične, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Za sanacijo, vzdrževanje in ureditev komunalnih deponij bi bilo treba do leta 2000 vložiti 1,1 milijarde mark, za izgradnjo regijskih deponij, ki bi dolgoročno rešile ta problem, pa še dodatno milijardo mark. Po zgledu Evrope bo treba spremeniti ravnanje z odpadki nasploh. Količino odpadkov bo treba zmanjšati že na izvoru, predvsem pa jih bo treba več predelati in odpadke spremeniti v donosen posel. Predvsem gre za indus-trijsko predelavo in toplotno obdelavo odpadkov. Za postopno vzpostavitev celovitega sistema za ravnanje z odpadki bo treba letno vlagati okrog 16 milijard tolarjev. J.K. V Gorenjski banki pozorni na varnost poslovanja Uspešno prvo polletje Kranj, 6. avgusta • Polletni rezultati kažejo, da Gorenjska banka, d.d., Kranj še naprej povečuje obseg poslovanja. Umik odkupljenih lastnih delnic v juniju letos je sicer vplival na višino bilančne vsote, todà bil je načrtovan, zato nikakor ni zmanjšal varnosti poslovanja. Bilančna vstota je konec junija znašala 754 milijonov nemških mark (67.699.455 tisoč SIT). Banka še naprej posluje po principu podjetništva, kar se odraža v pozitivnem finančnem rezultatu ob zagotovitvi vseh potrebnih rezervacij za potencialne izgube. Rizike poslovanja banka uspešno obvladuje in sicer z zagotavljanjem optimalne likvidnosti, z usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev, z zmanjševanjem deviznega ravnovesja, z razpršenostjo naložb, z ustreznim zavarovanjem naložb. V slovenskem bančnem prostoru banka vseskozi nastopa kot neto upnik. V Gorenjski banki, d.d., Kranj je posvečena posebna pozornost varnosti poslovanja in s tem tudi kvalitetnemu zavarovanju terjatev. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak _ <** NA ŠTIRIH KOLESIH Vozili smo Dvakrat obilje prostora prosim! Minuli teden so pri slovenskem zastopniku avtomobilov Mazda MMS predstavili dva nova Mazdina modela - velikoprostorsko limuzino MPV ter dostavnik B 2500 s štirikolesnim pogonom MMS, zastopnik avtomobilov turbodieslom s 116 konjskimi udarcem na vseh vratih in šest Mazda bo v začetku jeseni slovenskim voznikom ponudil dva nova Mazdina modela, ki ju odlikuje obilica prostora. Mazda MPV se lahko pohvali s prostorno salonsko notranjostjo, pick up B 2500 pa z velikim tovornim prostorom in, kar ni zanemarljivo, tudi s štirikolesnim pogonom. In ker tistim nekoliko bolj prestižnim pritiče čast, da jih najprej predstavimo, si zato v začetku oglejmo Mazdino velikoprostorsko limuzino za vse priložnosti. Velikoprostorske limuzine so se v devetdesetih letih že dodobra udomačile. Mazdina MPV po japonskih močmi ali 3,0-litrskim šestvalj-nikom z neposrednim vbrizgom goriva. Oba motorja temeljita na triventilski tehniki, ki omogoča iz motorja iztisniti velik navor pri nižjem številu vrtljajev. Turbodiesel z vmesnim zračninf hladilnikom tako že pri 2000 vrtljajih doseže 277 Nm navora, kar je najboljša dosežena vrednost v tem avtomobilskem razredu. Notranjost avtomobila uporabniki lahko poljubno preoblikujejo. Osnova je sedem sedežev, zmanjševanje njihovega števila pomeni povečevanje prtljažnega prostora in seveda obratno. A čeprav s višinsko nastavljivih naslonjal za glavo dobite serijsko, uslišane pa so tudi nekatere dodatne želje. Tisti drugi avto, ki vam ga želimo predstaviti, pa že dolgo ni več samo delavec in tovorni konj. B 2500D ima po novem tudi pogon na vsa štiri kolesa. Zaradi svojega velikega in uporabnega tovojnega prostora ni več edinole in samo gospodarsko vozilo. B 2500 je postal tudi avto za prosti čas, za v službo, za na dopust in nenazadnje seveda tudi za prevoz 950 kilogramov tovora. B 2200 se je nekoliko pomladil, polepšal in nastal je B Mazda MPV Prav štirikolesni pogon avtomobilu omogoča, da svoj tovor dostavi zares tja, kamor ga mora dostaviti - oziroma da voznika pripelje tja, kamor si le ta želi priti. Premagovanje ovinkov precej olajša serijsko vgrajeni servo volan, pa tonirana stekla, nastavljiva osvetljitev instrumentov, stopenjska ventilacija, digitalna ura. Če se odločite za štirikolesni pogon, lahko izbirate še med po višini nastavljivem volanu, centralnim zaklepanjem, električnim pomikom stekel, električno nastavljivimi zunanjimi ogledali, merilnikom vrtljajev, lakiranim odbijačem, stranskimi zaščitnimi letvami, pripravo za radijski sprejemnik z anteno in dvema zvočnikoma in še čim. Oba nova Mazdina modela bosta na voljo jeseni, prvi kupci naj bi svoje avtomobile dobili v letošnjem septembru ali najkasneje oktobru. In cena - od 370 avstnA tisočakov za MPV ter od i pa do 239 avstrijskih tisoča*1' za različne modele B 250°- • u. ŠpeM Nov alarmni sistem Ultranet postopoma, v celoti pa naJ5 SloveiüJ sisteit> Telekom Slovenije se je odločil, da dosedanji sistem za prenos protipožarnih in protivlomnih alarmov TUS 35 švicarskega proizvajalca Autophone, ki obratuje že 15 do 20 let, zamenja z novim bil v uporabi v vsej do 1. februarja 1997. mora, kot to določa za*wjjj zagotoviti popolno tajno*1 ^ varnost prenosa govornd1^ podatkovnih informacij f dotrajanosti in vedno težav s servisiranjem, naj bi novi sistem, ki je bil izbran z razpisom (ponudil ga je VTZ d.o.o. v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan), uvajali in ameriških cestah vozi že sedmo leto, v evropske prodajne salone pa je prišla letošnjega maja. Izboljšana verzija vozila, ki bo pri nas na voljo predvidoma septembra ali oktobra, ima sedem sedežev, kupci pa lahko izbirajo med dvema pogonskima agregatoma - 2,5-litrskim sabo 'vzamete' vse sedeže, vam v zadku avtomobila še vedno ostane dovolj prostora za nujno prtljago. Poleg oblike avtomobila, obilice prostora in udobja pa mazdo odlikuje tudi bogat izbor opreme. ABS, zračno blazino za voznika in sovozni-ka, stransko zaščito proti Pri nakupu 4 avtoplaščev §£in5XoiB vam podarimo majico Polo in operemo avto. BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO 2500. Odslej ima novo armaturno ploščo, nov pokrov motorja, elegantne kromirane maske hladilnika ter okenske okvirje. Njegovo srce je dva-najstventilski dieselski motor z velikom navorom, v dveh litrih in pol delovne prostornine pa se skriva 86 konj. Tista glavna novost pa je vklopljiv pogon na vsa štiri kolesa, ki kot dodatno možnost predvideva možnost avtomatičnega izklopa prostega vrtenja koles. SERVIS IN PRODAJA VOZIL Iua: KIA MOTORS SERVIS: Hrastje 145, Kranj, tel.: 064/327-926 AVTO SALON: Sejmišče 5, Kranj, tel.: 064/223-857 SUPER PONUDBA • novi clarus z bogato opremo že za 29.890 DEM sodobnejšim Ultranet. Zaradi zajamčeno nedotakljivost večjih očnikove integritete. V z* ku julija je Telekom Slove™ organiziral predstavitev s» ma Ultranet za ministrstv ^ obrambo, ministrstvo za p tranje zadeve, ministrstv promet in zveze, za v podjetja za varovanje p'e fl ženja ter Zbornico za ose varovanje, v začetku sep' bra pa načrtujejo str0rLjif predstavitev za vse strok°j delavce iz vseh poslovnih in uprave Telekoma, nafl» ^ nih centrov večjih podpLj d.o.o. KRANJ SUPER POPUST ZA JEEP SPORTAGE, cenejši za 2.500 DEM Super PRESENEČENJE za sephio Vprašajte pri prodajalcu tel.: 223-857. PREPISI - KREDIT - LEASING - STARO ZA NOVO člane komisije za tehni varovanje pri Ministrstvu * notranje zadeve. Na tej dstavitvi naj bi tudi Vxt v izdelane rešitve in jih pri^ dili ter dopolnili potre»*J, uporabnikov in izvajalcev? ničnega varovanja. • §• 1 STARI DVOR PUICILO Njj VCC ČCKOV Bg€Z POIOGH FEM ^s^Émm éisrn&t vijaki imttiisrmrcxt SVETILA V**" TELEVIZOR)1 SAMOKOIMCE SENČNIKI PRALNI STROJI TEHTNICE ÇMPEm UM*«* nesec mqusi v mn&m sejemskih nmwj NEMOGOČE JE MOGOČE! m-mSZ KM€ČKI STROJI 47/ kovin Otehna KRANJ, Staneta Žagarja 58c Telefon:064/331-639, 331-662 VREME Vremenoslovci nam za prihodnje dni napovedujejo Ponovno postopno poslabšanje vremena. Danes bo večinoma jasno, občasno bo oblačno. \*Jutri bo večinoma oblačno, le tu in tam bo občasno Posijalo sonce. V četrtek se bo popolnoma pooblačilo. Deževalo bo. LUNINE SPREMEMBE £>anes je zadnji krajec nastopil ob 7.25, kar po Herschlovem vremenskem ključu riapoveduje spremenljivo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR Kiki band je sladek kot... ... ne smemo povedati, ker nam neka tovarna bonbonov ne bo plačala čisto nič za reklamo. Pa vendar bi kakšen bonbon prav prišel. Zakaj? Zato, ker smo Kiki band klicali, pa klicali, nanje že malo pozabili in spet klicali... ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE , Prejšnji torek smo tule objavili starejšo razglednico, na Kateri je bil videti del sedaj nove občine, namreč Gorenja vas, £rugi del te občine pa so Poljane. Gorenja vas je bila nekaj psa znana predvsem po rudniku urana v Zirovskem vrhu, pa fUdi po nekaterih industrijskih obratih. V zadnjem času pa se 12 tega kraja vse bolj uveljavljata tudi dve kmetiji, ki se ^kvarjata s sirarstvom, Pustotnik in Leskovec. Prav težkega aela očitno niste imeli, saj smo prejeli veliko, večinoma Pravilnih, odgovorov, žreb pa je nagrade razdelil takole: 1. Marija Jereb, Trata 12, Gorenja vas; 2. Martin Oblak, fabrežnik 5, Žiri; 3. Dragica Habjan, Zminec 78, Skofja ^°ka; 4. Majda Peternel, Studor 3, Gorenja vas; 5. Marija Bogataj, Gorenje Brdo 16, Gorenja vas. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo razglednico iz časa druge svetovne v°jne, na kateri je neko gorenjsko mesto. Katero mesto je to, [Jajbrž ne bo težko uganiti. Zato sprašujemo, kateri dogodek °o ta konec tedna tako značilen za to mesto. Odgovore Pošljite do petka, 9. avgusta, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih reševalcev bo prejelo na9rade v vrednosti po 1.000 tolarjev. A fantje so se očitno pretrdo držali svojih inštrumentov in nikakor niso mogli dvigniti telefonske slušalke. In zgodilo se je, da je za nedeljo prišel ponedeljek in z njo zaključek redakcije. In prav zato danes in samo še danes - OBLJUBIMO - pregled tistih najbolj izvirnih vprašanj. Hja, enaintrideset dopisnic in skoraj dvajset vprašanj. Takole se glasi kratka inventura dopisnic glasovnic za Kiki Band. Tokrat bom prelistal samo tiste z vprašanji. TOREJ... Ker se v glasbenem svetu obrača tudi kar nekaj denarja Anjo Rakovec iz Selc zanima, kdo je njihov sponzor, če kakšnega seveda premorejo. V kupčku vprašanj seveda ne moremo brez tistih klasičnih - kdo so in koliko jih pravzaprav je. Pa seveda od kdaj pravzaprav igrajo. Leta pri glasbenikih so vendarle tako pomembna kot pri vinu - starejše je, boljše je. So pa seveda tudi izjeme. Tiste svetle... Pa o tem kakšno kdaj drugič. Katarino Kožuh iz Voklega pa zanima predvsem to, kako je bilo pri vojakih. Verjetno to sprašuje točno določeno osebo in prav točno določeno osebo, Katarina, bomo to tudi povprašali. Obljubim! Gabi Suvad očitno že močno srbijo pete, saj bi rada zaplesala ob glasbi kikijevcev. Pa zaenkrat še ne ve, kje bodo kaj igrali. Seveda pa ni vseeno, na kakšno glasbo bomo plesali. Treba je točno vedeti, da vemo izbrati pravilno garderobo. Boštjan Le-ben zato sprašuje, ali igrajo tudi narodnozabavno muziko. Če jo, bo menda zagotovo oblekel tisti nov zeleni gvant. Če ne pa kavbojke. Pa šalo na stran, saj je čas za povsem resno vprašanje -koliko so stari. To zanima Janka Šolarja, mene pa ne, saj vem, da se dam in gospodov ne sprašuje po letih. Moram pa priznati, da pa tudi mene silno zanima, kako je z oboževalkami. Gospod Jože Demšar, verjetno vas zanima, koliko jih imajo, kakšne so, če imajo kakšno odveč tudi za vas... Premeteno, ni kaj! Za konec še vprašanje, kdaj bodo na televiziji, pa vam zaupam, da kmalu, saj če imajo oboževalke, jim televizija zagotovo ne uide. Torej, za danes naj bo na kratko (ampak res zares na kratko) dovolj. Prihodnjič ne bom napisal več kot naslova (in podpisa, jasno), ampak bom za računalnik enostavno posadil ki-kijevce pa naj oni pišejo. Se bodo naokrog hvalili z oboževalkami. Jaz jih pa na telefon nikakor ne morem priklicati!! GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENIKE MESECA - Kl/POiV Za glasbenike meseca predlagam: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Ste se te vrnili z dopusta? Z Malte, Sardinije, Korzike, Grčije, Karibov? Je bilo fajn? Krasno. Fajn je bilo. Res Prima. Pravijo srečni in vsi zgoreli dopustniki, ki so spet Prileteli pod domači krov in se sveti in polni elana posveti domačim opravilom. in ker Slovenec rad potuje in P°% svetu navezuje tesne in Prijateljske stike z domačini, ^e pač spodobi, da svojim £°Wm prijateljem pošlje tudi K kje je prestolnica Gor-tnfe: Kranj. fc'n je na prodajnih mestih Vanja dobila, kar je dobila. " drek - je rekla po domače, rostodušno in Jezno! Le kakšne p*ne razglednice prodajajo! list°nma Kranja, zraven pa bi [,osov vodnjak in to naj Kaki° Vse! SaJ ne moreS veneti! simr Sa ■ turizem> leP° vas Pf°m ™- A je mar za Kranj značilen 0/2 VodnJaček ali ka!? Meri nka lma Posneto prav. Še v m *° mai° turistični kraji .___r*du razglednice, je z mesti v notranjosti en velik krit. Tako imenovani kontinentalni turizem, kakor smo mu lepo rekli nekdaj in je obsegal tudi turistično ponudbo Ljubljane, Škofje Loke, Kranja in drugih krajev smo kratkomalo odpisali! Ja kdo ga pa sploh še omenja? Razglednice dobiš take, da te je groza -kakšen amater spleza na eno točko na vrh hriba in poslika mesto, kakor mu pač pade v objektiv. Ponavadi je spredaj kakšna smreka, zadaj pa se naš slavni grad Kamen, na katerega smo tako zelo ponosni? Ali pa se poišče kakšna izba v kakšni Prešernovi hiši, poslika miza in prtiček pa okenček pa zibka pa srčki na lesenem stolu -in kaj si turist o tem posnetku misli? Lahko tudi, da to ni etnografija, ampak... Ampak da tako pač tivimo, kajti predstave o našem standardu so seveda lahko silno različne. Po drugi strani pa smo seveda krivični do vseh, ki se še trudijo Glosa Lepe pozdrave iz... kamna Turistične razglednice, ki jih prodajajo po krajih v notranjosti države, so take, da te je sram, da bi jih poslal znancem ali prijateljem v tujino. Komu pa še mar razglednice in prospekti! nekaj dviga v nebo in sploh ne veš, ali so stolpnice ali pa kakšen opuščen fabrški dimnik. Nakar se poišče še kakšen vodnjak ali obok, kakšen razpadajoči grad in imaš na razglednici en kup nametanega kamenja. Lepe pozdrave iz ...kamna! Le kdo v tujini pa ve, da je to, recimo in izdajajo razglednice mest, kajti čisto sami in brez sleherne driavne pomoči se trudijo, da bi turistom ustregli. Potem pa -kakor pade, tako pač izpade. Drtavi je seveda eno figo mar, s kakšnimi razglednicami se kraj predstavlja, ker ta driava v turizmu cilja po visokih ciljih, ne pa po nekih razglednicah in prospektih. Ta driava res visoko leta, kadar gre za turizem. In kakor vidimo po obisku, tudi nizko pade. Ta drtava zapravlja davko-plačevalski denar za neke turistične reorganizacije - te pa so katastrofa. Ob vsaki novi vladni garnituri turistična baza na terenu nekaj novega faše: zdaj reorganizira oziroma ukinja Turistična društva in ustanavlr ja neke lokalne ali občinske Centre za promocijo turizma. Jejhata, jejhata! Ne zdaj zavpiti - kva pa ti veš, kaj je prav in kaj narobe! Ti Centri so ja nekaj krasnega, perspektivnega, organizacijsko učinkovitega in sploh ah in oh! Nič niso ah in oh! Nova obleka še ne naredi človeka oziroma nova organizacijska struktura sama po sebi še ni garancija, da bo pa zdaj v turizmu vse kot po maslu. Meni je samo tal za stare turistične mačke, ki jih bodo na lep ali grd način zlifrali iz turističnih društev - če novim Centrom ne bodo všeč. Ti stari turistični mački so praktiki, imajo turista v malem prstu, novodobni ljudje v novodobnih Centrih za promocijo pa bodo spet začeli pisati neke leporečne turistične programe in cilje, od katerih te zaboli glava, na koncu pa seveda nič ne bo. Oziroma bo turistov toliko, kolikor nam bodo naklonjeni bogovi: če se bo kaj v sedanjih svetovnih turističnih trendih obrnilo na glavo in bomo čisto po naključju fasali kakšen dober kontingent tujih turistov... • D. Sedej Veselo po domače Jutri zvečer na Bledu ansambel Franca Miheliča Večeri na Bledu vsako sredo pod naslovom Veselo po domače, ki sta jih julija organizirala Turistično poslovni center Bled in Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje, s.p., v sodelovanju z občino Bled, se bodo nadaljevali tudi v avgustu. Jutri zvečer bo na terasi Trgovskega centra ob 20. uri koncert ansambla Franca Miheliča (na sliki). Večerov ob sredah na Bledu, ki so se že utrdili in postali priljubljeni med domačimi in tujimi gosti ter Blejci in Blejčani, ne moti slabo vreme, saj so takrat prireditve v Kavarni - Bistroju - Hotela Toplice. TRIJE ANSAMBLI IN TRIJE HARMONIKARJI - Na Naj, Naj, Naj prireditvt v Zgornjih Gorjah minuli JcoM+r tedna na srečanju Gorje in Gorenjski glas predstavili kar trije ansambli: v soboto Triglavski kvintet (slika zgoraj), v nedeljo pa so poleg Alpskega kvinteta in ansambla Blegoš nastopili tudi trije harmonikarji iz Besnice (Dejan Raj, Štefan Arn in Bojan Jerič) z Burnikovo polko Razigrani Besničanl in valčkom V Besniški dolini (slika spodaj). TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEEHING D.O.O. KRANJ NI KOLE TESLE 2, P.P. 181, 4001 KRANJ SLOVENIJA TELEFON: 064/32-73-13,33-11-59 TELEFAX: 064/32-73-13, 33-12-31 MERITVE, PROJEKTIRANJE, MONTAŽA, GRADNJA VZDRŽEVANJE, SERVISIRANJE IN OPERATERSTVO SODOBNIH SISTEMOV KABELSKE TELEVIZIJE NAJVEČJA IN NAJSODOBNEJŠA LOKALNA TELEVIZIJA NA GORENJSKEM PRODUKCIJA TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA IN POROČIL GORENJSKE VSAK DAN OD 19. DO 23. URE OB NEDELJAH OO 9. DO 15. URE SREDA, 7. AVGUSTA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.55 Mladi Picasso, 6. del španske nadaljevanke 11.25 Roka ročka, ponovitev 12.15 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.00 Dlan v dlani 15.10 Dosje: Nasilje italijanskega fašizma nad Slovenci 16.15 Ljudje in zemlja 17.05 Gimnazija strtih src, 13. del avstralske nanizanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Pod klobukom 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška nanizanka 20.30 Film tedna: Nevarni človek, angleški film 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 Dnevnik 3 22.55 Sova Pravične razsodbe, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 1.00 TV jutri, Vldeostrani TV 3 9.00 Noč Ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.30 TV prodaja, ponovitev 16.00 Boston Pops, ponovitev 17.00 Otroški program: Vdihni globoko 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 19.30 Salty -lahka malica, 2. del 20.00 Avto 3, avtomobilistična oddaja 21.00 Braco Koren s skritim gostom, ponovitev 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Drugačen moški, 3. del 1.00 TV prodaja 1.15 Video kolaž TVS 2 9.00 Euronews 14.55 Tedenski izbor 15.55 Ženske z obale 17.50 Erikini cilji, angleška nanizanka 17.50 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 2. oddaja 19.15 V rvtincu 20.05 Športna serda 22.45 Paveč Šivic: Cortezova vrnitev, opera 0.10 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. HTV1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Deklica iz prihodnosti 10.35 Polna hiša, ameriška humoris-tična serija 11.00 Narnijske kronike 11.30 Hanibal Lucič in njegov čas, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Balada o Dingusu Mageeju, ameriški film 14.10 Otroški program 15.40 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 16.25 Poročila 16.35 Giulia, kljub vsemu, nadaljevanka 17.45 Kolo sreče 18.20 Dokumentarna oddaja 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Ekran brez okvirja 21.45 Sein-feld, humoristična serija 22.15 Mojstrovine v svetovnih muzejih 22.35 Dnevnik 22.55 Kronika puljskega festivala 23.20 Holmesovi nasprotniki, serija 0.15 Poročila HTV2 16.50 Cahillo, zvezni šerif 18.30 Dokumentarna folklorna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Končno tista prava, britanski film 21.50 Walker, teksaški ranger, serija 22.40 Kontakt, glasbena oddaja 23.10 Jazz KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Živeti danes 17.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 čez morski zaliv, ameriški film 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Dokumentarna oddaja iz serije Transtelova obzorja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 ITV magazin 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Nerodni čuvaji, ameriška akcijska komedija 21.30 Divja avantura na vodi 22.00 Obraz tedna 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 1 9.05 Salve smeha 9.10 Alf 9.35 Kdo je tukaj gospodar? 10.00 Knight Rider 10.45 Šuperman 11.35 Indija 13.00 Mila Superstar 13.25 Dogodivščine bremenskih muzikantov 13.50 Niklaas, deček iz Flandrije 14.15 Capitan Planet 14.40 Ugankarska trdnjava 15.00 Arteflx 15.10 Bugs Bunny 15.35 Mini ZIB 15.45 Superman 16.30 Knight Rider 17.20 Močna družina 17.45 Kdo je tukaj gospodar? 18.10 Polna hiša 18.35 Alf 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki 30.00 Šport 20.15 Šport 20.30 Policijski klic 0.00 Čas v sliki 0.05 Nenavadni svetnik 1.45 čas v sliki 2.15 Schiejok vsak dan AVSTRIJA 2 12.10 Univerzum, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 1Ç.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Vatikan 0.15 Divje jagode 1.45 Pogledi od strani 1.50 Santa Barbara TUDI DRUGE JE LEPO Vsak četrtek na Radiu Tržič - avtor Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. KROPA Nedaleč od Tržiča, po zelenih poteh Gorenjske, nas pot popelje v Kropo, nekdanje železarsko naselje v kotlinlci nekoliko razširjene soteske potoka Kroparica pod izredno strmim, slojevltim skalnim pobočjem Zidana skala. Najstarejša talilna peč, ki so jo odkrili v Kropi, izvira iz 13, stoletja. Zadnjo so ugasnili v 19. stoletju. V okviru fužin so delovala težka kladiva (narci) na vodni pogon. Z njimi so kovali večje kose železa (caglje), te pa v manjše železne palice (čajne). Končni izdelek so bili okolul 500 let žeblji, ki so jih izdelovali v vigenjcu (koroškem ognjišču). Ob potoku Kroparica se je vrtelo v razdalji 1200 metrov nekdaj 50 vodnih koles. Žeblje so tovorili v Italijo, najprej do Tolmina, Trsta, Trbiža In Benetk. Ko je Žebljarstvo propadlo, so začeli v Kropi spodbujati umetno kovaštvo {svečniki, lestenci, pohištveno okovje). Srebrnik Iz Krope so izdelali Kelti, kiso sloveli kot kovači. V zatrepu Zidane skale je ohranjena In muzejsko predstavljena slovenska peč za taljenje železa Iz 14, stoletja. V Mazzolijevem gradu je urejen še kovaški muzej (zbirke orodja, izdelkov, maket, pisni dokumenti nekdanjega železarstva). Zanimiva je zbirka Joža Bertonclja (1901 - 1076), v kateri so zbrani izdelki koparskega kovaštva. V nad kraj dvignjeni župnijski cerkvi sv. lenarta so slike L Laverja in J.Potočnika. In kam se odpravimo na izlet: na Jamnik (934 m), zaselek na vzhodnem pobočju Jelovice nad Kropo (cerkev sv. Primoža), proti Radovljici v Grad Podvin in v vas Mošnje. Prijeten izlet vam želi Janja Budič. P.S.: Želite spoznati nov kraj? Pišite oddajo Tudi drugje je lepo. Radio Tržič, Balos 4, za TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.05 EPP: Sejemski utrip; Glasbeni spot 19.10 Poročila 282. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.05 EPP: Sejemski utrip; TOP spot 20.10 Veseli Kekčev dan 20.30 5. avgust -občinski praznik občine Radovljica -pogovor z županom Vladimirjem Černetom 20.55 Utrip Radovljice 21.10 Poročila 282 21.25 EPP blok -3 21.28 EPP: Sejemski utrip 21.32 Glasbeni spot 21.35 Glasbena skrinjica 1996 22.10 13. festival Radovljica 95: Otvoritveni spektakel, ponovitev 22.40 Spominskji dan borcev Tržiča -5. avgust 1995 22.55 Poročila 282 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani narski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ LOKATV Program je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19.«ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url. 19.00 Pojemo, plešemo, igramo... prof. W. Schmitz in Richard iz ZRN z mladimi iz Sorice 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Vldeostrani... 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.49 Gailska parada v Podkorenu, ponovitev 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Sredin program iz našega studia bo potekal v znamenju dobre glasbe in številnih zanimivosti. Najprej bomo potešili vse gorenjske potrošniške žilice. Ob 14.30 pripravljamo oddajo Potrošniški barometer. Osrednja informativna oddaja, polna lokalnih informacij, bo na vrsti ob 15.30, ko bomo Spremljali in komentirali. Žalostne vesti so zbrane v Osmtni-cah po Obvestilih ob 16.10, poročila Radia Deutsche Welle, ki nam prinašajo vesti z vsega sveta, pa bodo sledila ob 16.30. Ob 16.45 Govorimo o filmu, ob 17.30 pa o Novostih s knjižnega trga. Točno ob 18.00 se bo oglasil Radijski Juke box, po vedno pestri Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18.25 R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.30 Telegraf 10.30 Domače novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila RŽIRI TVSISKA ... Vldeostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe, izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Vlrgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 0.39 Telemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Vldeostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenjja - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novi- 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ vsako soboto ob pol treh na frekvenci 88,9 in 95,0 MHz. Led smo prebili, na imenu pridobili. To velja za vse nas, dragi prijatelji Ta dobr'h 10. Za nami je 10. oddaja, pred nami pa nova lestvica s svežimi predlogi. Korajža velja, pridružite se nam in pišite. Naš naslov pa ni novost: Radio Tržič, Balos 4, 4290, Tržič. Pošto pričakujemo do 10. avgusta. Pa srečno pri izbiri in žrebu! Letsvica: 1. CORADO IN BRENDI - Venček ljudskih (3) 2. ANJA RUPEL - Življenje je kot igra (2) 3. GIMME 5 - Ko ugasnejo luči 4. ČUKI - Sreča me le zapustila (3) 5. ALEKSANDER JEŽ - Naj lučka gori (4) 6. FARAONI - TI nisi sam (2) 7. PATROL - Cecilija (2) 8. NAPOLEON - Ti (novost) 9. PEPEL IN KRI - Na vrhu nebotičnika (novost) 10. BABILON - Sandra (novost) Nagradi sobotnega pokrovitelja PAPIRNICE LARA iz TC DETELJICA prejmeta POLONA MATKO iz ŠKOFJE LOKE in TANJA KOLARIČ iz KOVORJA. Nagrado izbranca pa dobi ANDREJA MEGLIC iz TRŽIČA, ki jo je "doletela" ta čast, da je izbrala novosti Ta dobr'h 10 po lastnem okusu (in to dobrem). Isrene čestitke!II Mojca, Rok in Dušan Kupon št 10 Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER Kino je zaprt zaradi zamenjave stolov! STORŽIČ ameriška kriminalka HUDIČEVKI (i: Sharon Stone, Isabelle Adjani) ob 19., 19. in 21. uri; ŽELEZAR JESENICE ameriška komedija BILKO DE BILKO (i: Steve Martin, Dan Aykroyd) ob 18.30 in 20.30 uri KINO SORA SKOFJA LOKA Zaradi prevaljanja dvorane ni kinopredstav! KINO OBZORJ ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film ZADNJI PLES ob 20.30 uri ČETRTEK, 8. AVGUSTA 1996 3 TVS 1 11.00 vldeostrani 10.30 Otroški program 11.30 Samo za punce, ameriška nanizanka 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica ' 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.56 Šport 20.05 Seinfield, ameriška nanizanka 20.35 Spomini Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 21.25 Moški, ženske 22.20 Nikar!, oddaja o prometu 22.35 Dnevnik 3 22.55 Šport 23.00 Sova Pravične razsodbe, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.15 Poročila 0.20 Videostrani cije, ponovitev 14.00 Družinski sW dio, ponovitev filma 15.30 TV prodaj 15.50 Avto 3, ponovitev 16.50 Ta nor» leta - otroški in mladinski profl^ 18.00 Pot v Avonleo, 18. deMWg Dnevnik 19.30 Salty, 3. del 20.00 m izterjevalec, film 21.45 Poročila TV» TV prodaja 22.15 Noč ima TV moc slovenski nokturno 23.45 Po«*"* 0.00 Drugačen moški, 4. del 1.0" " prodaja 1.15 Video kolaž HTV1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila t J Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10« Poročila 10.05 Deklica iz prihodno» 10.35 Polna hiša, ameriška humon» tična nanizanka 11.00 Izobraževa« program 12.00 Dnevnik 12.20 Lli*^ _zen, nadaljevanka 12.45 Bratje %rožju, ameriški film14.25 Rlsajf 15.30 Dr. Quinnova, ameriška tm zanka 16.40 Poročila 16.50 Ggj klub vsemu, nadaljevanka 17.50 Jw sreče 18.25 Moč denarja 18.40 KJj D.D. 18.55 Hugo 19.30 PoroÇ» 20.05 Malo misto, 6. del hrvas* nadaljevanke 20.55 Smrt apartheio* dokumentarni film 21.50 Skrivnj TVS 2 9.00 Euronews 12.00 Nacionalni parki: Divjina; Za vedno?, kanadska dokumentarna oddaja 12.45 Šport 14.45 Mavrični reporter, švicarski film 16.30 Seinfield, ameriška nanizanka 16.55 Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka17.50 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 20.50 Podoba podobe 21.35 Stoletje filma: Skandinavski film, švedska dokumentarna oddaja I TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. braževačna oddaljj spomenar 22.15 Hrvatski spomenar 22J Dnevnik 22.45 Kronika pulsk« festivala 23.10 Triler 0.10 Poročila HTV2 16.55 Za prgišče dolarjev 17fn. Ekran brez okvirja 18.25 Dokum0' tarna folklorna oddaja 19.20 Ris?.n5p 19.30 Dnevnik 20.05 Klic v sili 21«£ Izenačevalec, serija 22.00 Dokler " smrt ne loči, ameriški film AVSTRIJA 1 KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Dokumentarna oddaja 17.30 Dance session, ponovitev 18.00 Hondo, ponovitev 13. dela nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: Gorsko kolesarstvo, 2. del 20.30 Pot flamingov: Neurejene zadeve, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji Zahod, ameriška nadaljevanka 23.15 !ez morski zaliv, ponovitev ameriškega filma 0.45 Spot tedna 0.50 TV prodaja 1.10 CNN poroča iS*! 8.30 Bugs Bunny in divji lov, arnej1^ risani film 9.00 Salve smeha 9.1° ht 9.35 Kdo je tukaj šef? 10.00 rW. Rider 10.50 Superman 11-35 pri šefovemu sinu 13.00 Mila SUPJ» star muzikantov 13.25 Dogodivščine bremena*' Jkantov 13.50 Niklaas, dečeK^ Flandrije 14.15 Capitan Planet IJ-Jj Grad ugank 14.-45 Smrkci j&H Artefix 15.10 Bugs Bunny 15.35 W> ZIB 15.40 Superman 16.25 KJJB Rider 17.15 Močna družina 1'£ Kdo je tukaj gospodar? 18.05 P°%, hiša 18.30 Alf 19.05 Roseanne 0 POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, angleška nanizanka 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Obraz tedna, ponovitev 74.30 Nerodni čuvaji, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, ameriška nanaizanka 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 Argument 22.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 20.15 Alarm za Cobro 11, nem> serija 21.05 Walker, teksaški grar«c 22.00 Katastrofalni polet 232, iški film 23.30 čas v sliki 2*$ Zadnje poletje v Tangerju, franc0 film 1.30 Čas v sliki AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00j% v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev ifyj Vreme 10.15 Umor, je napisala J Tj y Zvezna dežela danes 12.00 v? m sliki 12.10 Poročilo - posebna o0° '„ 13.00 Čas v sliki 13.10 Pog'*U vedenje živali13.40 Umor, je nap"^ 14.25 Santa Barbara - Kalif °r™n|, klan, serija 15.10 Bogati in sl°0(ri serija 16.00 Vsak dan s Schiejcj,, „ 17.00 Čas v sliki 17.05 DobrpÇ*oO Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji.1* y Zvezna dežela danes 19.30 sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 r „ gledi od strani 20.15 21.05 PriCj par 22.00 Čas v sliki 22.30 »' gospodarski magazin 23.00 rvM watch 23.50 Čas v sliki 0.00 v f. vojskovodje 0.35 BRat John, ^ iški film 2.05 Šport TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.15 Genera- TV 3 20.00 NITTI IZTERJEVALEC ... Film; igrajo: Anthony LaPlagia, Vincent Gustaferro, Trlni Alvarad ^ Ljubeči mož, oče in uspešen poslovnež je bil dolga leta desna r^j Al Caponar Celo razvpiti Eliot Ness ni mogel priti do živega Fra i Nittiju. Preživel je masaker na valetninovo, preživel Al oapon ^ popeljal organizirani kriminal v nova osvajanja: od organiz8^ sindikatov do filmske industrije. To je potret kontradiktorn i(l človeka; pozornega in ljubečega do družine in brezrčneg8^ krutega do sovražnikov. Portret človeka, ki je svojo pot zac01 brivec in postal eden najpomembnejših ljudi prve polovica stoletja. EH2ZE ©064/22-11 BRDO PRI KRANJU Lm KINO KINO CENTER Kino zaprt zaradi zamenjave stolov! STOj^ ameriška komedija BILKO DE BILKO (i: Steve Martin, Dan AykrofflUl 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE ameriška kriminalka HUDIMA fl: Sharon Stone, Isabelle Adjani) ob 18.30 in 20.30 uri KINO »^0 ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane nI kinopredstav! OBZORJE ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! ČETRTEK, 8. AVGUSTA 1996 TELE-TV KRANJ &*5 Test slika 18.55 TV napovednik l^-E-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP S* - 1 19.05 EPP: Sejemski utriš; S^benl videospot 19.10 Poročila Í** 19.25 Miha Pavliha - otroška Jufaja. ponovitev 19.55 Danes na Sjeostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 blok - 2 20.10 Živimo zdravo, flrno zdravo, 3. oddaja 20.30 Kul-5a: Restavratorske delavnice 20.52 Sfškl muzej - Kolovrat 21.10 Por-cS"a 283 21.25 EPP blok - 3 21.28 Y sejemski utrip 21.32 Glasbeni P?t 21.35 Družinski pohod na i'Casti hrib 96 22.00 Glasbeni spot §•05 iz sveta glasbe: Monroe band S« poročila 278 23.00 Z vami smo nasvidenje 23.01 Odpovedni JJrt programa TELE-TV Kranj 23.02 Jft>?strani S?ELUJTE v KONTAKTNIH OD-^AH TELE-TV KRANJ - POKLI-m. pO TELEFONU: 33 11 56I R TRŽIČ LOKATV ^9ram je objavljen na videostra- TV ŽELEZNIKI PROSTRANI TV Železniki preko ^MPUTER od 17. do 19. ure ob ?>benl podlagi Radia Žiri. VI-JOSTRANI TV Železniki preko |H| ob 18., 19.15 in 21. url. ^50 Utrip občine Železniki 19.00 'iski film 20.00 Glasbena oddaja ATM TV KR. GORA M, Videostrani 18.08 Test 18.15 I^Povednik 18.17 Praznovanje 50-.'niče Lovske družine Kranjska Gora j?-59 Risanke 19.15 Videostrani u!,00 Satelitski program Deutsche »eile 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA jiy·Çteostrani 19.50 Napoved spor-sTm Telemarket ... Telemarket spoved sporeda ... Videostrani RA KRANJ Začetek programa, uvodna ffpved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 fjr 7 druga jutranja kronika 7.20 plitka presenečenja 7.40 Pregled ^6vnega tiska 7.50 EPP 8.20 Ozlr-a2S Se 8.30 Hov, ne znam domov ič0 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 dhlen'ska včeraj, danes 9.20 Tema SJV« 9.50 EPP 10.20 Novinarski fcSPevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 rvT 11.20 Kdo bo koga 12.30 K^rtnice, zahvale 12.40 Novinarski tJPevek 12.50 EPP 13.00 Pesem 13dr» 1^.20 Novinarski prispevek Éf>d° Novinarski prispevek 13.50 14.00 Gorenjska danes 14.30 l8oftSko š.Portni kotiček 14.50 EPP Šp'p -Novinarski prispevek 15.25 uJL 15.30 Dogodki in odmevi RS Vftir «Epp 16-20 Novinarski prispe-16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 tiarJiska danes. Wr\ 18.20 Music (Whlne 18.50 EPP 19.30 Večerni StaJTarT1 " glasba po izboru Irene Ci n'k 24.00 Zaključek programa 'a Kranj Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja ter 95 MHz Iz Tržiča. Kot vsak dan bo tudi četrtkov program pripravljen posebno za Vas. To dejstvo bomo še poudarili z oddajo Za vas smno izbrali ob 13.45. čeprav se zavedamo krajevnih lepot tržiške dolin'ce, pa vseeno priznavamo: Tudi drugje je lepo. Oddaja s tem naslovom bo na sporedu ob 14.40. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo Spremljali in komentirali ob 15.30, Osmrtnice in Obvestila pa bodo na vrsti ob 16.10. Poročilom Radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16.30, ljubitelji narodnozabavnih viž pa se bodo lahko ob svojih melodijah sprostili z Jekico Gaber, v oddaji Pod kozolcem ob 17.30. Skratka, zabavni in aktualni bomo tudi tokrat. Pridružite se nam! R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC novice, Osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - Občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja In pobude 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.20 Predstavlja se ZLSD 18.00 Od svečke do volana 18.30 V ritmu valčka in polke 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli sporeda! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf.« oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih nedeljo na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu KlluKnaroclnozabavne glasbe, pozdravljeni! 4 'r5 dopustom smo za vas, zvesti poslušalci, še vedno z vami. V nedeljo, J avgusta, smo vam na valovih Radia Tržič, na frekvencah 88.9 FM - in 95.0 FM - stereo, predstavljali: teiVTAR - JUVELIR TATJANA RANGUS - ŽEROVC, Prešernova 13, Kranj, kW' °64/222-337 in PODJETJE za trgovino In storitve NADI - JM d.o.o., Sjtenda. W*irna " iuve,lr - Rangus Žerovc; damskl prstani, moški prstani, zlate Poci ' kravatne priponke, unikatni izdelki okrašeni z dragimi kamni, ^pravilo pri njih kupljenih izdelkov. Popust pri vsakem naslednjem rui^Pu. NOVO! 15 različnih vrst novih unikatnih prstanov in verižic. vS^Vnl čas: 8.30 -12.00 in 15.00 -18.00, sobota 8.30 -12.00. Obiščite jih Nao?U Gorenjskega sejma. Z ZLATOM IZ ZLATARNE RANGUS - ŽEROVC! ^Sfadno vprašanje: Katere so novosti v Zlatarni Rangus - Žerovc? 81 VL" JM d.o.o. Komenda. Trgovina Nada, Tirava 1, Jesenice, tel.: 064/ •vatLl'■ Boutique Nada, Murova 91, Jesenice, tel.: 064/861-500; majice Od S* rekav že od 360 SIT dalje, bluze 2000 SIT, obleke 3000 SIT, kopalke «Del* SIT- trenirke od 1490 SIT, spodnje hlače - 6 kosov - 1.000 SIT, OrnSS 8ra*ce 1600 S,T- Pižame 1990 SIT... ^niri art'kle lahko kupite v obeh prodajalnah ali pa vsako soboto na *0 v trenju. NašH jih boste tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju. NaoTL Po|etno znižanje oblačil - vabljeni k nakupu! «radno vprašanje: Kolikšno je znižanje poletnih oblačil? NADI & JM a.*.*. KOMINDA Podjetje za trgovino In storitve MOBITEL: 0609/618-501 &aio°Vore, Pošliote najkasneje do 20. avgusta na naslov: Radio Tržič, tW..7'.l290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". ^ODiTcf'i290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih" HUStniški pozdravi Voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 9. AVGUSTA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.40 Učimo se ročnih sutvarjalnosti 10.55 Pasje mesto, kanadska nanizanka 11.55 Pločevinke za barvo, ponovit-zev kanadskega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.25 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.20 Kaj pa ti vruiskaš: Portret Frana Gerbiča 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Lingo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.35 Trdnjavske igre, francoski kviz 22.05 Včeraj, danes, jutri 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.45 Dan, ko se je ohladilo sonce, hongkonški film 0.20 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka 0.45 Brane Rončel izza odra 2.05 Poročila 2.10 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 11.15 Podoba podobe 12.05 Stoletje filma, ponovitev 13.00 Nevarni človek, ponovitev filma 14..45 Moški, ženske 15.45 Sorodne duše, angleška nanizanka 16.45 Veliki dosežki slovenske kirurgije 17.15 Lahkih nog naokrog 18.00 Sova, ponovitev 18.50 Pasje poletje 19.30 Pasje mesto, kanadska nanizanka 19.55 Včeraj, danes, jutri 20.05 Forum 20.20 Festival Lent 96 - Stephane Grappelli, posnetek koncerta 21.20Tropski vetrovi, ameriška nadaljevanka 22.05 TV avtomagazin 22.35 Novice iz sveta razvedrila 23.00 Zavrtimo stare kolute, 12. oddaja 23.30 Euronews Televizija Slovenija si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programa! TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Pot flamingov 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Igra moči, nanizanka 21.00 Kraljevska poroka, ameriški glasbeni film 22.35 Count Base, glasbeno-dokumentarna oddaja 23.35 Spot tedna 23..40 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodnozabavnl glasbi 14.00 Avtodrom 14.30 Fantastično potovanje Billa in Teda, film 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Brisco County ml., nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Piranha, ameriška grozljivka 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Živali -ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 15.00 TV prodaja 15.30 Nittl izterjevalec, ponovitev filma 17.00 Klub teater, otroški in mladinski program 18.00 Pot v Avonleo, 19. del 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Salty, 4. del 20.00 Umor v Newhapshiereu, film 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 Drugačen moški, 5. del 1.00 TV prodaja 1.15 Video kolaž HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Otok Largo, film 14.30 Šolski program 15.40 Dr. Quinn, serija 16.35 Poročila 16.40 Kljub vsemu Giulija, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Besede, besede, besede 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Festival Bar '96 21.45 Modra kri, dokumentarni film 22.30 Hrvaški spomenar22.45 Poročila 23.05 Kronika dubrovniškega festivala 23.30 Naravni svet, dokumentarna serija 0.20 Poročila HTV 2 16.50 Triler 17.50 Dokumentarna folklorna oddaja 18.45 Morje 19.30 Dnevnik 20.05 Korak za korakom, ameriška nanizanka 20.30 Filmski večer: Princ in plesalka, ameriški film 22.25 Laurence Olivier, britanski dokumentarni film 0.25 Time space, ameriški film AVSTRIJA 1 8.30 Bugs Bunny in divji lov, ameriški risani film 9.00 Alf 9.20 Kdo je tukaj šef? 9.50 Kinght Rider 10.35 Superman 11.20 Ljubezen žensk, ameriška komedija 12.55 Šport 14.05 Smrkci 14.15 Capitan Planet 14.40 Confetti na poti 15.10 Bugs Bunny 15.35 Mini ZIB 15.40 Superman 16.25 Knight Rider 17.15 Močna družina 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.05 Roseanne 19.30 Cas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Oddelek za nujne primere 21.05 Pogledi od strani 21.15 Kot smola in žveplo 22.05 Nevestin otrok, ameriška komedija 23.35 Čas v sliki 23.40 Otroška igra, ameriška grozljivka 1.00 Čas v sliki 1.25 Schiejok 2.25 Dobrodošla, Avstrija! 4.25 Brat John AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.10 Schiejok vsak dan 10.10 Pogled na vreme 10.15 Vedno kadar je pisala krimjnalke 11.05 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Ko igra glasba 13.00 Čas v sliki 13.10 Alpe - Jadran 13.40 Vedno, kadar je pisala kriminalke 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat In lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi s strani 20.15 Derrick 21.15 Vsakdanja zgodba 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Temnejša stran črnine 0.00 Party on 0.25 Okno v podzemlje 1.10 Pobeg, nemško-jugoslovanski film 2.30 Pogledi od strani 2.35 Santa Barbara 3.20 Bogati in lepi TELE-TV KRANJ 18.45 Test slika 18.5« TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 Kažipot 19.02 EPP blok - 119.05 EPP: Sejemski utrip; Glasbeni spot 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 284 19.25 Iz arhiva 19.40 Sprehod po Gorenjski: Cerklje 19.55 Danes na videostraneh 20.02 EPP blok - 2 20.05 EPP: Sejemski utrip; TOP spot 20.10 Odprti ekran, kontaktna oddaja; voditelj: Jure šink, v živo, pokličite po tel.: 33-11-56 20.20 Kamera presenečenja: Helena Blagne v Te-netišah 20.35 Streetball 21.15 Poročila 284 21.30 EPP blok - 3 21.33 EPP: Sejemski utrip 21.40 Otvoritev 14. festivala stare glasbe Radovljica 1996 22.30 Glasbeni spot 22.35 Moda in ml: Kopalke 22.43 Sašo Hribar gost oddaje Strel, ponovitev 23.45 Poročila 284 0.00 Glasbeni videospot 0.03 Erotični film; distribucija Alteka d.o.o. Kranj 1.33 Z vami smo bili... nasvidenje 1.34 Odpovedni spot programa TÉLE-TV Kranj 1-35 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV Spored je objavljen na videostraneh. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kasetl ob 18., 19.15 In 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (vokalna skupina Strune) 19.10 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO 104.$ H A I0S.» 107.1 CTmTU I0T i OGNJIŠČU nI. iit n 16 tu ni n it ; VAŠA PESEM TEDNA -PREDLOGI ZA 12. 8. 96 POPEVKE: 1. RANJENO SRCE - BIG BEN 2. SEM TAKŠEN (ker sem živ) - FARAONI . 3. KAM SI NAMENJENA - AVTOMOBILI NZ - VIŽE: 1. TAMO NA TRŠKI GORI - ans. FRANCA POTOČARJA 2. CELJE MIRNO SPI - HMELJARSKI INŠTR. KVINTET 3. LJUBEZEN SAMA ZAGORI - GAŠPERJI ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA. 1. ŽIVLJENJE JE KOT IGRA - ANJA RUPEL 2. NA ŽEGNANJU - ans. NIKA ZAJCA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narpdnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 1B.OO Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program - glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali ogla si 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Dobra radijska postaja mora zabavati, informirati, pa tudi izobraževati. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo 17. lekcije tečaja nemščine Deutsch - warum nicht ob 13.40. študentske barve bosta zastopali oddaji študentske Informacije ob 14.00 In Študentski kviz ob 14.35. Ob 15.30 bo na vrsti regijska informativna oddajaa Kratko In jedrnato, ob 15.50 pa boste lahko sodelovali pri izboru Gorenjke/ Gorenjca meseca. Obvestila in osmrtnice spadajo v čas 16.10. Radio Deutsche Welle bo poročal on 16.30 Vsem, ki človeka brez kulture ne priznavajo, bo ustregla Nataša Sedminek z oddajo Kulturni babllon ob 16.45, da pa kultura prinaša tudi nagrade, boste izvedeli v nagradni igri Mini kino kviz okoli 17.05. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Blejski tednik 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč Ima svojo KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program POP TV 22.00 PIRANHA Ameriška grozljivka, 1978; igrajo: Bradford Dillman, Heather Menzies in drugi; Poleg zapuščenega vojaškega taborišča izgineta dva najstnika. Na pomoč pokličejo raziskovalko za pogrešane osebe Mag-gie McKeown. S samotarjem Paulom odkrijeta, da sta mladoletnika izginila v ogromnem bazenu. Da bi našla trupli, začne Maggie kljub nasprotovanju dr. Roberta Hoaka prazniti bazen. Ta ji razloži, da je s svojim dejanjem v bližnje jezero spustila na tisoče mutantskih piranh. Da bi popravila škodo, se s splavom spustita proti jezeru. Na jasi ob jezeru stoji dekliški kamp in piranhe so pred vstopom v jezero naredile grozljiv prizor. foto bobnar KINO SORA ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav! KINO OBZORJE ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! KINO BLED komedija ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC ob 20. uri KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film POSNEMOVALEC ob 20.30 uri Otroške prireditve v radovljiški knjižnici Srečanja s pravljičnimi junaki, glasbo, plesom LITERARNA DELAVNICA V knjižnici A. T. Linharta v Radovljici že nekaj let pripravljajo otroške kulturne prireditve. Od oktobra do maja se otroci vsak četrtek popoldne zbirajo v njihovi dvoranici in nestrp no pričakujejo nove dogodivščine svojih pravljičnih junakov. Prireditve obiskujejo otroci, starejši od štirih let, sami, nekatere mlajše pa na katere prireditve pa so sooblikovali tudi mali obiskovalci sami. Kulturne prireditve v radovljiški knjižnici so zares lepa priložnost za starše, da svoje otroke na njim primeren način vpeljejo v svet umetnos- prvih obiskih spremljajo star- ti, v katerem se sprostijo in si, stari starši, starejši bratje zaživijo s svojimi pravljičnimi in sestre. Mnogi, ki so stalni junaki, glasbo, plesom. Ravna- obiskovalci teh igric, lutkov- teljica radovljiške knjižnice nih predstav, pravljičnih ur, glasbenih in plesnih uric se že dobro poznajo med seboj. V minulem šolskem letu so Rezka Šubic jih vedno znova s prijazno uvodno besedo pripravi na nova doživetja in jim tako pomaga, da se vživijo v dogajanje na odru. Na koncu si tako lahko ogledali kar 26 predstave pa jim lutkarji do-predstav. Pravljične ure so volijo, da pobožajo "prijazne večinoma pripravljale prijazne in hudobne" lutke, skupaj z knjižničarke same in gostje igralci še enkrat zapojejo pes-Tatjana Pintar, Irena Potoč- mice iz igrice in celo sami nik, Metka Dulmin in Bernar- nastopijo kot junaki iz pravda Gašperšič, Melita A. kar gledanih igric... Osojnik. Posebno so se otroci veselili lutkovnih igric, s katerimi so v knjižnici gostovali Lutkovno gledališče z Jesenic, Metka Dulmin in Bernarda Gašperšič, vzgojiteljice iz radovljiškega otroškega vrtca. Nekajkrat so v dvoranici nastopili tudi posebni gostje, ne- Četrtkove otroške prireditve so vedno dobro obiskane, otroci in starši smo se jih navadili in bi jih pogrešali, če bi jih ne bilo več. Zato upamo, da nas bodo v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici še naprej razveseljevali s podobnimji dejavnostmi. Jožica Škofic REKLI SO REKLI SO REKLI Najbolj nora noč je Kranjska Kranj - Ko prebirate sledeče vrstice, ste že zdavnaj preživeli najbolj nori noči v Kranju - Kranjsko noč. Ko pa smo mi v petek hodili po Kranju in ustavljali mimoidoče, se Kranjska noč še ni dobro začela. Kaj neki si mladi obetajo od nje? Petra Glažarin - "Sem Ljubljančanka in sem v Kranj prišla prodajat za stojnico. Tako bom Kranjsko noč preživela delovno. Upam pa, da bo ta noč čim bolj nabita z energijo, ki je Kranjčanom še kako manjka." Husmir Deljanin - "Pravzaprav sploh še ne vem, če bom šel na Kranjsko noč. Odvisno, če me bodo starši pustili. Sicer ne vem, kdo bo igral, vendar mislim, da bo danes zvečer v Kranju zelo zanimivo." Ana Lazovič - "Na Kranjski noči sem bila že velikokrat in še vedno sem se zelo dobro imela. Zato bom šla na to prireditev tudi danes skupaj s prijatelji. Upam, da bo tudi letos v redu. Zunaj bom gotovo do polnoči, če bom prišla tudi v soboto, pa še ne vem." Anja Oblak - "Seveda bom šla danes na Kranjsko noč. Dosedaj so se mi še vse Kranjske noči zdele v redu. S prijatelji se najprej sprehodimo skozi mesto, nato pa gremo tja, kjer je zabava najboljša. Verjetno bom šla na prireditev tudi jutri, v soboto." • S. Šubic, slika: T. Doki Z nagradnim izletom tokrat razveseljujemo Angela Oblaka, ki je takole popisal svoje sanje. Pastirica s Špika Ura je pozna in počasi zlezem v posteljo. Premišljujem. Glavo mi obsede misel, ki jo že dolgo poznam: kopanje v bajerju pod slapom Sovpat. Po zaprašeni poti sem se odpravil k slapu na potoku Brebovščica. Kmalu se je pojavil pred menoj. Voda je v veliki količini padala v globino in ustvarjala prečudovito zavesto. Hitro sem se preoblekel in skočil vanjo. Brž ko sem pristal na dnu bajerja, se mi je zazdelo, da me nekdo potrebuje. Vedel sem, kdo je to. Vrtinec me je ta čas že požrl v mulj in blato. Vse nižje sem tonil in vse bolj meje zeblo. V mislih sem si rekel: še duša mi bo umrla. Ne, to ni res, duša je neumrljiva. Vseeno me je bilo strah. Oziral sesm se naokrog in iskal rešitve. Nasproti sebe sem opazil ležati lepo deklico, ki je bila videti v glavo kot živa. Oči je imela vodene. Spomnil sem se stare mame, ki mi je nekoč pripovedovala o pastirici, ki je na Špiku pasla ovco. Obe sta padli v brezno. To je še pripomnila mama, da so v Brebovnici videli ostanke ovce, dekleta pa nikjer. Vedno bolj sem se bal. Najraje bi se zakopal v pesek. Takrat so se tla pod menoj zrušila in padel sem skozi odprtino v močan objem svetlobe in prijetne toplote. Kot bi se pozibaval na valovih vsemirskega morja, sem se počutil, poleg mene je vilo vse živo, pastirica z ovco pa je živela svojo legendo, ki mi je bila na dosegu roke. To so bile sanje, ampak tako resnične, da je še ura, ki me je klicala za dvig iz postelje, bila prijetna motna glasba z otoka, na katerem je pastirica pasla svojo ovco. Ko sem se zares prebudil, je bilo sonce že visoko, ura pa je kazala že krepko čez deseto. Nadaljeval sem dan, kot da bi bile sanje resnične. • Angel Oblak, 5. d r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Četrti dan v Libeličah V četrtek me je zelo zgodaj prebudilo zlato sonce. Prijatelji so še spali, ogledal sem skozi okno in zagledal vzhajajočo kroglo. Nekaj časa sem jo opazoval, potem pa še malo legel in zaspal. Ob sedmih nas je zbudil alarm na uri. Vsi smo se hitro oblekli in pospravili sobo, ki je bila razmetana še od večernih iger s copati. Po pospravljanju smo imeli telovadbo, tekli smo približno petsto metrov. Potem pa je Denis kazal gimnastične vaje. Imeli smo še toliko moči, da smo se tudi malo zafrkavali. Po končani telovadbi smo odšli na zajtrk. Za zajtrk smo imeli kremo viki. Zelo sem se najedel, saj sem pojedel kar nekaj kosov kruha. Učiteljica nam je povedala ocene sob. Tisti dan smo dobili devet za pospravljanje, za disciplino pa deset točk. Petnajst minut do devetih smo se zbrali pred domom Ajda. Z učiteljico smo se podali na pot po gozdu. NeL·j časa smo hodili in si ogledali grobnico, potem pa nadaljevali proti Dravi. Pri Dravi smo zagledali 'nekaj ribičev in prostor, nalašč za piknik. Na travniku so zakurili ogenj, na katerem smo potem pekli hrenovke. Vozili smo se s kanuji. Prva sva bila v kanuju z Anžetom. Z Dušanom sva se peljala po avstrijski strani Drave navzgor, po slovenski pa navzdol. Na obali smo igrali razne igre z žogo. Nekajkrat smo se še vsi popeljali s kanujem, potem pa se je naš čas iztekel. Utrujeni smo se vrnili proti domu. Kljub temu smo večer popestrili s plesom. Klemen nam je vrtel glasbo. Po pol dvanajsti uri pa smo vsi zaspali, saj je bil za nami naporen dan. To je bil moj najlepši dan v Libeličah. • Jakob Milovanovič, 5. c r. OŠ Staneta Žagarja, Kranj ttàiiwMi) JbotykiJ tobf utaj /vwWt> JrA&ftdu, W /WCV §MAw ifc^JW /rt* /d/+xt>. rtvctltrúfl. faMjUr..*yx,%ài> JrvtffctjUu' kjer vas že od daleč ujamejo dišave 00 dobrot, ki jih na prijetnem otočku za ias pripravlja gostilna Joštov Hram. J^e želite iti na bolj divji spust, ni Probiema> Obe Savi sta kot nalašč tudi *«take vožnje. Da ne bi omenjali vseh, |e ustavimo le pri vožnji po Savi gohmjki. Ta spust se začne pri HE ^oteska, se nadaljuje mimo Češke .,*a'e in najbolj deročega dela reke Jjfbraltar", kjer vam bo adrenalin kar torn - iral' Vožn)a-se konča P°d mos" 2.000 pri Bohinjski Beli. Cena voženj od do 3.000 tolarjev na osebo je praktično zanemarljiv glede na užitke, ki vam jih rafting lahko ponudi. Kdor želi okusiti dosedaj še neznano, naj poskusi povsem nov šport -canyoning. Canyoning je doživetje, kjer človek odkriva, kaj vse je "šila vode izdolbla v gorskem svetu. To so pogosto korita - zelo ozke in globoke, v skalo vrezane soteske, kamor malokrat stopi človeška noga. Alter Šport Club Podnart pa vam ob ustrezni opremi, ki vam jo priskrbi, nudi prav to. Verjetno veste, da voda že sama po sebi nudi nešteto čarov, Alter Šport Club Podnart jih samo odkriva namesto vas. Zato jih pokličite in se naročite na rafting, canyoning ali ostale športne dejavnosti, ki vam jih nudijo. KOTJKO JE VREDEN TOLAR NAKUWI/mODAWI |NAKUPNVHlODArNI|NAinjPNl/reODAÍNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trt«, Jesenice) 88,30 89,35 12,24 12,72 8,40 8,90 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora tt 1-039 BANKA CREDITANSALT d.d Lj 88,80 89,60 12,53 12,70 8,60 9,00 EROS(Staií Mayr), Kranj 88,90 89,15 12,57 12,65 8,55 8,70 GEOSS Medvode 88,90 89,30 12,60 12,70 8,60 8,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,00 89,50 12,12 12,72 8,30 9,06 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 88,95 89,40 12,58 12,68 8,60 8,85 HKSVigred Medvode 88,40 89,40 12,40 12,70 8,40 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 89,10 89,30 12,58 12,63 8,60 8,70 HRAM ROŽICE Mengeš NI PODATKOV IURIKA Jesenice 88,80 89,40 12,56 12,66 8,60 8,90 INVEST Školja Loka 89,10 89,35 12,60 1165 8,71 8,77 LEMA Kranj 88,80 89,40 12,56 12,64 8,60 8,75 MIKEL Stražišče 88,80 89,30 12,62 12,66 8,65 8,85 NEPOS (Šk. Loka. Trata) 89,15 89,35 12,59 12,62 8,70 8,75 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 88,80 89,80 12,49 12,88 8,55 9,13 PBS d.d (na vseh poštah) 86,30 89,10 11,00 12,55 7,85 8,65 ROBSON Mengeš 88,80 89,40 12,60 12,70 8,65 8,90 SHP Slov. hran. in pos. Kranj 88,90 89,30 12,55 12,63 8,60 8,73 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 87,70 89,30 12,30 12,70 8,35 880 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,00 12,12 8,30 . SLOVENIJATURIST Jesenice 88,80 89,40 12,56 12,65 8,55 890 SZKB Blag. mesto Žiri 88,00 89,55 12,15 12,73 8,55 8,99 SUM Kranj 211-339 TALON hipa** Trata, SKLoka. Zg. Bitrp 89,10 89,39 12,58 12,64 8,65 8,85 TENTOURS Domžale 88,50 89,50 12,60 12,90 8,50 890 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,05 89,39 12,60 12,67 8,65 8,78 UKB Šk. Loka 88,50 89,80 12,45 12,78 8,45 890 WILFAN JESENICE supermafat UNION 362-696 WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tri« 53-316 POVPREČNI TEČAJ 88,51 89,42 12,43 12,69 8,52 8,86 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Telekom Slovenije se lastnini Po skoraj dveh letih priprav je v Telekomu Slovenije steklo lastninsko preoblikovanje, po katerem bodo 40 odstotkov vrednosti tega našega največjega telekomunikacijskega podjetja prenesli na sklade, 20 odstotkov družbenega kapitala je namenjenega interni razdelitvi ter 40 odstotkov za notranji odkup. Lastnini se 26,09 odstotka celotnega kapitala ugotovljenega z otvoritveno bilanco stanja. Pravila notranjega odkupa (ta poteka le za gotovino in brez popusta) je določil upravni odbor 18. julija, pri interni razdelitvi pa lahko s certifikati in potrdili o premalo izplačanih plačah po kolektivni pogodbi sodelujejo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, pri čemer imajo 50-odstotni popust. Zbiranje certifikatov se je začelo 1. avgusta in bo trajalo do 30. avgusta. ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union 8.600 SIT, Pivovarna Laško 1.520 SIT, Lek 8.600 SIT, Krka 4.700 SIT, Petrol 9.000 SIT, Sava 2.100 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska, Mercator, Etol... Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel. 061/125 10 14, 125 70 56 ODKUP v Kranju: INFICO, d.o.o., Maistrov trg 7, tel. 212-167 in 211-680 ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI ^WttMMM KRČN1M ŽILAM Medicinski in ortopedski pripomočki • PROGRAM IN KO TI N EN C E POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA Kidričeva 47 a, 4000 Kranj, tel.: 064/ 21 87 87 ZA UDOBNO IN SPROŠČENO HOJO ORTOPEDSKA OBUTEV fu berkemann (D> berkemann Delovni čas: 8-19, sobota: 8.-12, KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Večina držav ima "vinsko" zakonodajo Vino je hrana in narodov ponos Slovenija sprejema zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Vino je v njem opredeljeno kot kmetijsko prehrambeni izdelek. Ljubljana, 6. avgusta - Predlog zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki so ga pripravili v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prihaja v drugo parlamentarno obravnavo. Slovenija bo tako kot večina vinorodnih evropskih držav dobila svojo "vinsko" zakonodajo. Zakon bo urejal posebnosti varstva geografskega porekla grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina. V njem je vino opredeljeno kot kmetijsko prehrambeni pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja plemenite vinske trte. Zakon predvideva nujnost geografskega porekla vina, ki temelji na kraju, kjer je bilo pridelano grozdje. Slovenija naj bi se razdelila na pridelovalna območja: na vinorodne dežele, vinorodne okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege. Dežele so Primorska, Posavje, Štajerska in Prekmurje, vinorodni okoliši so v predlogu zakona Maribor, Radgona - Kapela, Ljutomer - Ormož, Haloze, Lendava - Goričko, Srednje Slovenske gorice, Šmarje - Virštajn, Bizeljsko - Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipava, Kras in Koper. Predlog zakona načrtuje razvrstitev vin, tudi po kakovosti. Vina v ožjem pomenu besede so mirna vina, biser vina, peneča vina in gazirana vina, posebna vina pa so naravna sladka iz sušenega grozdja, aromatizirana vina, alkoholizirana vina in druga posebna vina. Po barvi se vina delijo na bela, rdečkasta ali rose in rdeča, po vsebovani količini neprevretega sladkorja pa na suha, polsuha, polsladka in sladka (mirna vina), pa tudi na posebno suha, suha, polsuha, polsladka in sladka. Po kakovosti naj bi v Sloveniji vina delili na mirna vina (razred namiznih vin in razred kakovostnih vin), na peneča vina, na biser vina, na gazirana vina, po času trgatve in načinu predelave oziroma nege pa se mirna vina delijo še na mlada vina in vina barrique. Pred prometom je obvezna ocenitev vin in mošta, prav tako pa mora biti ocenjeno tudi uvoženo vino. Ocenjevalce in pokuševalce imenuje kmetijski minister, sploh pa bo za vinarstvo skrbel posebni javni zavod z ustreznimi komisijami. Naš zakon bo tudi evropsko primerljiv. • J.Košnjek Slovenski lovci tudi na svetovni razstavi Slovenski paviljon z razstave Narava, divjad, lovstvo bo od 14. avgusta do 5. septembra tudi na svetovni lovski razstavi na Madžarskem. Kranj, 5. avgusta - S paviljonom, ki so ga pripravili že za slovensko lovsko razstavo na začetku leta v Kranju, se bodo slovenski lovci iz lovskih družin predstavili tudi na Madžarskem. Predstavili bodo predvsem naravne lepote, dvijad v naravi in nekaj primerkov trofej. Izbor za predstavitev v slovenskem razstavnem paviljonu na svetovni razstavi so v Kranju ponovno predstavili konec julija in ga potem tudi strokovno potrdili. Ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja Lovske zveze Slovenije, ki so jih dobili Jože Sever iz Škofje Loke, Vlado Eržen iz Kranja, Matjaž Erzar iz Gorenj in sekretar Lovske zveze za Gorenjsko inž. Branko Galjot, ki je dobil red prve stopnje (najvišje priznanje) za lovske zasluge. Plaketo razstave Narava, divjad, lovstvo pa so podelili tudi predsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Francu Avberšku. V Solčavi pa je bil pred dnevi podpisan dogovor o gojitvi gamsa, petelina in ruševca na območju Karavank in Kamniških Alp. Na tem območju ugotavljajo, da je štiri tisoč gamsov, v predelu Begunjščice pa so se spet pojavile gamsje garje. Preveč pa je pri nas zaradi posplošene zaščite tudi že ruševca m velikega petelina. Na skupnem srečanju z avstrijskimi lovci so tudi ugotovili, da imajo lovci v Avstriji in drugje po Evropi petelina in ruševca v programu odstrela, na nekaterih območjih, kjer je strokovno ocenijo, pa je zaščiten. • A. Žalar Obvestili Orači, prijavite se Danes poteče rok za prijave za sodelovanje na gorenjskem tekmovanju oračev, ki bo v nedeljo, 11. avgusta, od 9. ure dalje na zemljišču posestva Srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju. Tekmovalo se bo v oranju strnišča, lahko z dvo ali tribrazdnim plugom. Dva najboljša tekmovalca se bosta uvrstila na državno prvenstvo, ki bo med 5. in 7. septembrom na Srednji kmetijski šoli Grm pri Novem mestu. Izlet na Bavarsko Blejska enota Kmetijske svetovalne službe sporoča, da bo 20. avgusta izlet na Bavarsko, v Berchtesgaden, kjer je rudnik soli in med drugo vojno Hitlerjev stan, in Koenigsee. Avtobus naj bi se ustavljal tam, od koder bodo izletniki, iz Bohinjske Bistrice pa naj bi odpeljal ob 5,30. Za 24. avgusta načrtujejo izlet na Grossglockner, novembra pa v Dobrno. Sadjarstvo v Podbrezjah spet pridobiva na veljavi Sprva le delo, potem tudi sadeži in zaslužek Družina Jeralovih ima že dolgo sadjarsko tradicijo. Star sadovnjak je pred štirimi leti zamenjal plantažni nasad nizkostebelnih jablan poznih sort. Podbrezje, 6. avgusta - Družinska kmetija, po domače pri Markovcu, je ob poljedelstvu in govedoreji našla nekaj zaslužka s sadjem. Mlad, plantažni nasad jablan, že v četrtem letu obeta dober pridelek. Kot sta prepričana gospodar France in njegov sin Aleš, je za kupce pomembna kvaliteta sadja, zato so se odločili za integralno varstvo drevja z manj nevarnimi škropivi. Na osmih hektarih lastne zemlje in treh hektarih najetih zemljišč pridelujejo Jera-lovi največ krompirja, okrog 90 ton na leto. Približno 40 ton je tudi zelja, pred štirimi leti pa so dva hektara površin namenili spet za pridelavo Ešenice in ajde. Ker je v levu 15 govedi, vsako leto namenijo nekaj polja tudi silažno koruzo. Zaradi zmanjševanja donosnosti mlekarstva, sedaj oddajo okrog 18 do 20 tisoč litrov mleka na leto, vse bolj razmišljajo o preusmerjanju k plemenski živini in prireji mesa. > "Hišna tradicija je tudi sadjarstvo. Prej smo imeli visokodebelne jablane, pred štirimi leti pa smo na pol hektara zemlje zasadili nizko-debelne jablane. Med šestimi poznimi sortami je največ mm Oče France in sin Aleš se z veseljem posvečata mlademu nasadu jablan. idareda in jonagolda, sledijo pa gloster, kosmač, carjevič in elstar. Že prvo leto smo za pokušino obrali tri zabojčke jabolk. Potem se je rodnost iz leta v leto povečevala. Lani smo pridelali okrog 7 ton jabolk, letos pa pričakujemo med 10 in 12 ton pridelka. Potrebno bo še leto do dve, da bo drevje doseglo polno rodnost, ko naj bi imeli blizu 20 ton pridelka. Naš nasad namreč ni tako gosto zasajen, kot so najnovejši plantažni nasadi," je povedal Franc Jerala, 56-letni gospodar Markovčeve kmetije. Od izkušenega sadjarja smo med drugim izvedeli, da sadovnjak zahteva skrb skozi vse leto. Veliko je dela z obrezovanjem, upogibanjem in privezovanjem vej, pomembno pa je tudi pravočasno varstvo pred škodljivci in boleznimi. Pri njih so se odločili za tako imenovano integralno varstvo, ki je naravi prijazno. Uporabljajo namreč manj nevarna škropiva, predvsem za bolezni, nekaj žuželk pa odstranijo nevarni sovražniki. "Marsikaj o takem sadjarstvu sem izvedel pri Jegli-čevih v Podbrezjah, večkrat sem si ogledal sadovnjak y Resjah, prebiram pa tudi razno literaturo. Vsako leto nas obišče tudi strokovnjak iz svetovalne službe za sadjarstvo, ki nam daje praktične nasvete za oskrbo dreves. Pred saditvijo drevja smo opravili založno gnojenje, sedaj pa na osnovi analiz zemlje dodajamo, kar je potrebno. Največja nadloga sadjarjev je še vedno škrlup, voluhar pa nam zmanjša pridelek kar za okrog deset odstotkov," je opisal dose; danja spoznanja 25-letni Aleš, ki je končal kmetijsko šolo. Jeralovi se zavedajo, da je pri vsaki panogi pomembna intenzivnost. Pri sadjarstvu so začetni stroški veliki, pridelek pa majhen. Pozneje so tudi sadeži in zaslužek obilnejši, vendar morajo sadjarji sami poskrbeti za prodajo pridelka. Zaradi kakovosti sadja se stalne stranke redno vračajo k njim, nekaj jabolk pa prodajo tudi izven doma-V Podbrezjah imajo plan; tažne nasade jablan že tri kmetije, kar spominja na razširjenost sadjarstva v Pir-čevem času. • Stojan Saje Kmetijski nasvet Premija za krave dojilje in drobnico Lani je bilo v Sloveniji uvedenih več spodbud z namenom povečati prirejo mesa govedi in drobnice ter spodbuditi preusmeritve iz mlečne reje v prirejo mesa. Posredno se želi s tem ohraniti travnate površine v funkciji proizvodnje. Naj tokrat predstavimo premije za rejo krav, ovac in koz dojilj. Pod tem nazivom so zajete vse krave, ovce in koze, ki jih redimo le za vzrejo telet, jagnjet in kozličev, oziroma mleka ne prodajalmo na domu ali v mlekarno. Lani so rejci lahko prvič uveljavljali premijo za rejo teh živali, ker pa mora med dvema zahtevkoma preteči najmanj 9 mesecev, prihaja čas, ko se premija za leta 1996 lahko uveljavlja. Splošni pogoji za uveljavljanje premij: - Vse živali, za katere se uveljavlja premija, morajo biti oštevilčene v skladu s predpisi. - Stalež živali v hlevu se ne sme zmanjšati najmanj 9 mesecev po prejemu sredstev. - Rejec se obveže, da ne bo prodajal mleka in mlečnih izdelkov na domu niti v mlekarno. Krave dojilje: Višina premije je v nižinskem območju 15.000 SIT/kravo, v hribovskem 18.000 SIT in v gorsko-višinskem območju 20.000 SIT. Rejec mora rediti najmanj 3 krave, ki morajo biti osemeniene ali pripuščene pod licenciranega bika. Kopijo zadnjega osemenjevalnega listka je potrebno predložiti zahtevku. Drobnica za prirejo mesa: Višina premije za mesne pasme ovac in koz znaša v nižinskem območju 1.000 SIT/žival, V hribovskem območju 1.500 SIT in v gorsko-višinskem območju 2.000 SIT. Premija se lahko uveljavlja le za drobnico, ki je vsaj 5 mesecev v letu na paši. Uveljavljanje premije: Rejci, ki so premijo uveljavljali že lafl,j so že ali pa bodo v teh dneh preje'1 obrazce za uveljavljanje (z navodili).P Eošti na dom. Posebej opozarjamo rej#» i nimajo oštevilčene živine, da *~ čimprej sporočijo svojemu kmetijske^1" svetovalcu. Selekcijska služba bo P° zbranih prijavah oštevilčila živali. Izp°1D' jene obrazce nato čimprej vrnite svetovalno službo oziroma kmetija zadrugo, ki ste jo pooblastili, da v vašen1 imenu uveljavlja pFemijo. Če uveljavljate premijo prvič, oziroma ne boste prejeli obrazca, dobite v* informacije na najbližji enoti Kmetij5* svetovalne službe. . Premijo za krave, od katerih se mle* prodaja v mlekarno (hribovsko in g°rS „ višinsko območje), so rejci večinom letos že uveljavili, zamudnike pa op°zaJ jamo, da je v avgustu zadnji čas, da* storijo. Kmetijska svetovalna sluzD* Franc Pa",,n Podaljšan rok za odkup govedi Vlada republike Slovenije je na četrtkovi seji sklenila, da čas interventnega odkupa govedi podaljša še za mesec avgust. To je storila zaradi majhnega števila doslej odkupljenih govedi (le 1063) in dejstvo, da je še vedno precej prezrele govedi, ki je ni mogoče na drug način prodati. Hkrati je vlada dopolnila doslej veljavno uredbo o tem, da se za govedi rjave in črno-bele pasme lahko upošteva odmik minimalne odkupne teže v višini do 15 odstotkov. To je bilo potrebno dopolniti zaradi sorazmerno visoke določene odkupne teže, ki je pogoj za interventni odkup, in ki ga navedene pasme težje dosegajo. Vlada Republike Slovenije je tudi določila besedilo predloga zakona o kmetijskih zejnljiščih in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejemanje po hitrem postopku, ker začne 13. 10. 1996 učinkovati uveljavitev veljavnega zakona na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Gozdovi so naše bogastvo Ljubljana, 6. avgusta - Svet za varstvo okolja Republike Slovenije je izdal knjigo Pogledi na naravo in varstvo okolja. V publikaciji je nakaj zanimivih podatkov. Okoljskla politika ni več samo varstvo okolja, ampak tudi gospodarjenje z naravnimi dobrinami in vrednotami. Glede narave je Slovenija pomembna, veliko pomembnejša od njenega deleža po prebivalstvu in površini. Slovenija obsega le 0,014 odstotka kopne Zemlje, vendar živi na tako majhnem delu zemlje skoraj 2 odstotka vseh znanih vrst rastlin in živali. Rastlinskih in živalskih vrst je v Sloveniji popisanih okoli 23.000-Gozdovi so naša glavna genska banka, pravi knjig?-Vendar moramo biti hudo zaskrbljeni ob podatku, da Je skoraj 22,5 odstotka dreves očitno poškodovanih. Na to vplivajo podnebne spremembe, upadanje ravni podtalnice, onesnaženosrt ozračja in kisle padavine. Svoje prispevajo tudi žuželke in nestrokovno ravnanje * gozdovi. Najbolj ogroženi so jelka, bor, smreka, hrast in domači kostanj. • J.K. KOLESA RO LLEU JI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema fio//erj/ ROCES, BAUER, ULTRA - WHEELS Preselili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! VALY-2AGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Lefence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 0.0. SYSTEMS. *j mM m mm___ mm m Včeraj zgodaj zjutraj so se z zaključno slovesnostjo končale letošnje olimpijske igre v Atlanti JUTRI BOSTA DOMA TUDI OBE SLOVENSKI KOLAJNI zaenkrat srebrni odličji Andraža Vehovarja in Brigite Bukovec v šefu v Atlanti še hrani vodja slovenske odprave dr. Marko Ilešič, jutri nekaj po dvanajsti uri pa olimpijce, ki so danes se "Čez lužo", že pričakujemo doma Kranj, 6. avgusta - Z zaključno slovesnostjo, na kateri so Predstavniki 197 držav udeleženk prinesli zastave svojih držav ?a osrednji olimpijski stadion, so se končale letošnje olimpijske *8re v Atlanti. Ni naključje, da je bil nosilec slovenske zastave srebrni kajakaš Andraž Vehovar, ni pa tudi naključje, da so zadnji komplet medalj podelili kar na štadionu, kamor so Pritekli maratonci. . Maratonci, ki so po tradiciji ln zgledu iz Aten tekmovali 2adnji dan olimpijskih iger, so Prejeli zadnji komplet letošnjih olimpijskih kolajn, že prej pa je °ilo jasno, da je najuspešnejša jjfžava udeleženka na olimpijs-igrah ZDA. Ameriški šport-J^ki so namreč v Atlanti osvojili *ar 44 zlatih, 32 srebrnih in 25 jronastih (skupaj kar 101) me-Jjalj. Na drugo mesto po *lahtnosti" medalj so se uvrstili športniki Rusije, ki so ?svojihf 26 zlatih, 21 srebrnih jn 16 bronastih medalj (skupaj tretja pa je reprezentanca Nemčije, ki ima sicer dve Medalji več kot Rusi, vendar s° te manj žlahtne. ..Sicer pa so odličja na olim-P'jskih igrah osvojili športniki iz *ar 79 držav, med državami oobitnicami medalj pa je Slovenja na 55. mestu z dvema srebrnima odličjema. 26. olim- Eijske igre moderne dobe si orno zapomnili po množici lepih in tudi žalostnih dogodkov. Kot pravijo športniki in ljubitelji športa, se bodo Atlante radi spominjali po nekaterih izredno zanimivih športnih podvigih, po odličnih tekmovališčih in izredno polnih tribunah. Po drugi strani pa se bodo Atlante spominjali po izredni komercializaciji, po tem, da so bile igre preveč posvečene Ameriki in domaČim športnikom ter seveda po bombnem atentantu na civiliste. Zato tudi ni čudno, da je v tradicionalnem duhu miru, ki naj bi simboliziral največje druženje športnikov na svetu, predsednik OK Juan Antonio Samaranch na zaključni slovesnosti na prepolnem štadionu v Atlanti vse pozval k trenutku VATLANTO TUDI INVALIDI Kranj, 6. avgusta - Jutri bo na X. Paraolimpijske igre v Atlanto odpotovala tudi slovenska reprezentanca invalidov, ie je minuli petek predstavila v hotelu Canu v Valburgi. V naši reprezentanci bo 14 športnikov in športnic, ki bodo nastopili v atletiki (Jernej Hudej, Franjo Izlakar, Dragica zapornik, Janez Roškar), golbalu (Erlend More, Miran Nimac, Drago Potočnik, Pavle Ribič, Ivan Vinkler, BoStjan vogrinčič), plavanju (Danijel Pavlinec) in strelstvu (Ernes Jazbinšek, Franci Pinter, Srečko Majcenovič). Našo odpravo °o spremljal vodja reprezentance dr. Aleš Vest, zdravnica reprezentance dr. Helena Burger, trenerji Branko Klun, Ooran Kabič, Edvard Krejač, Boris Gorianc, Polonca Sladic, spremljevalec slepih Svitan Ferfolja in sodniki Patricija Fras, Peter Končnik in novinar Franek Trefalt. Skupaj bo na Paraolimpijskih igrah nastopalo kar 3500 yortnikov invalidov iz 122 držav, igre pa bodo trajale od 15. «° 26. avgusta. • V.S. TENIS ÜRH IN OREŠIČ ZMAGALA V DVOJICAH kn^xanJ' 4. avgusta - Gorenjski del Opel slovenskega satelita je li k slovenski predstavniki pa so po uspehih v Portorožu in poljani delno razočarali, saj se ni nikomur uspelo prebiti v .Iztok Božič, očitno še pod vplivom poškodbe, je že v prvem . °gu gladko izgubil s Hrvatom Dumančičem z 1 : 6 in 2 : 6, f ^ači adut Žiga Janškovec pa z Blažem Trupejem z 0 : 6 in 4 :6. tJrPeJ je tudi v nadaljevanju turnirja pokazal dobro formo in se 52 V Çetrtfinalu zelo močno upiral prvemu nosilcu Gomezu -Su> imel celo možnost za zmago, a v ključnih trenutkih je $J?entinec pokazal več in zmagal s 6 : 1, 5 : 7 in 6 : 4. Italijan aiola se je pokazal kot "smrt" za naše igralce, saj je najprej Urh agal Gre8orJa Krušiča s 5 : 7, 7 : 6 in 6 : 2, nato pa še Boruta 2rtia t 6 : 2, 1 : 6 in 6 : 2. Ko pa je Slovencev zmanjkalo, je 2 anjkalo sape tudi Scaioli, saj ga je v polfinalu gladko s 6 :3 in 6 reír?13^ Gomez " ^iaz. * finalu se mu je pridružil Hrvat ^esič, ki mu tudi s svojimi močnimi servisi in igri na mreži ni Uvrstitve slovenskih športnikov v Atlanti: PLAVANJE Alenka Kejžar: 19. mesto na 200 m mešano in 20. mesto na 200 metrovprsno Metka Sparovec: 28. mesto na 100 metrov prosto in 25. mesto na 50 m prosto Jure Bučar: 34. mesto na 200 m prosto, 20. mesto na 400 m prosto Peter Mankoč: 36. mesto na 100 m delfin, diskvalifikacija na 200 m mešano Igor Majcen: 20. mesto na 1500 m prosto STRELSTVO Rajmond Debevec: 6. mesto z zračno puško, 2 x 9. mesto malokalibrska puška - leže in malokalibrska puška - trojni položaj LOKOSTRELSTVO Samo Medved: 14. mesto posamezno Matej Krumpestar: 54. mesto posamezno Peter Koprivnikar: 64. mesto posamezno Ekipa je osvojila 5. mesto ATLETIKA Brigita Bukovec: 2. mesto, 100 m z ovirami Ksenija Predikaka: 22. mesto, skok v daljino Alenka Bikar: 13 .mesto, tek na 200 metrov Britta Bilač: 10. mesto, skok v višino Renata Strašek: 21. mesto, met kopja Gregor Cankar: 6. mesto, skok v daljino Igor Prime: 27. mesto, met diska Helena Javornik: 52. mesto v maratonu Miro Kocuvan: izpadel v prvem krogu na 400 m z ovirami Jerneja Pere: izpadla v prvem krogu teka na 100 m VESLANJE Iztok Čop: 4. mesto, enojec Sadik MujkiČ, Denis Žvegelj, Milan Janša, Jani KlemenČiČ: 4. mesto, četverec brez krmarja Erik Tul in Luka Špik: 14. mesto, dvojni dvojec KAJAK - KANU Andraž Vehovar 2. mesto, kajak enosed - slalom Jernej Abramič: 7. mesto, kajak enosed - slalom Fedja Marušič: 26. mesto, kajak enosed - slalom Gregor Terdič: 24. mesto, kanu enosed - slalom Simon Hočevar: 28. mesto, kanu enosed - slalom JADRANJE Mitja Margoni in Tomaž Čopi: 15. mesto, razred 470 Vesna Dekleva: 18. mesto, razred Evropa Alenka in Janja Orel: 19. mesto, razred 470 KOLESARSTVO: Robert Pintarič: 70. mesto - cestna dirka, 32. mesto -kronometer molka z upanjem, da bomo v do olimpijskih iger leta 2000 v drugem stoletju olimpijskih iger Sydneyju v Avstraliji..... živeli v miru. Ali pa morda vsaj VStanovnik O^^agal Gómez - Diaz. V finalu se mu je pridružil Hrvat Tiop i ^ mu tudi s svojimi močnimi servisi in igri na mreži ni kran" i5° ^ve8a- Tako je Gomez - Diaz po ljubljanskem osvojil še Jijski turnir, čeprav po izenačenem»boju s 4 : 6, 6 : 4 in 6 : 3. »t»?aYa zmagovalca po dvoboju: "Prvi niz i mpijsko •j,«- 6"i, tu neveljž sem'i" t,luaBuvaica P° uvodoju; rrvi niz sem bil še zaspan, ker tret- 1 olimpijsko nogometno tekmo Argentina - Nigerija. ÇJ1 gol je bil neveljaven!" sat ,m se bo namreč odvijal zadnji turnir Opel slovenskega "*»»,!.*. Obema kranjskima finalistoma pa bodo poskušali Peti • 5trene" tudi Borut Urh kot tretji, Gregor Krušič kot Kra«ln ztok Božič kot sedmi nosilec, poleg njih pa še Andrej «evec, Blaž Trupej, Žiga Janškovec in Marko Tkalec, finali jicah sta si zmago priborila Borut Urh in Orešič, ki sta v 1U Premagala češko dvojico Čermak - Hanak s 6 : 4 in 6 : 1. M. Urh VATERPOLO SLOVENIJA DRUGA NA TURNIRJU TRISTAR Ljubljana, 4. avgusta - Na letnem kopališču Štern se je v nedeljo s tekmami v zadnjem petem krogu končal mednarodni turinir TRISTAR Ljubljana 96, na katerem je sodelovalo le pet reprezentanc, saj se reprezentanca Belorusije na turnirju ni pojavila. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Slovaške, ki bo tudi na evropskem prvenstvu v Carigradu v konkurenci reprezentanc, ki bodo kanidatke za kolajne. Veliko za njimi pa ne zaostaja reprezentanca Slovenije, kije prvič po pripravah v Dubrovniku zaigrala na letnem bazenu. Tretje mesto je pripadlo reprezentanci Češke, četrto Švici in zadnje, peto, Gruziji. Vrstni red je realen, saj so na prvih treh mestih reprezentance, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu, ki bo v Carigradu od 17. do 25. avgusta. Po končanem tekmovanju so delegat LEN Maltežan Berti Muscat, predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenšterle in predsednik Olimpijskega odbora in predsednik VK Tivoli Aleksander Bassin najboljšim trem reprezentancam in posameznikom vročili pokale. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Petr Nižny, ki je bil s 16 zadetki tudi najboljši strelec, najboljši vratar pa je bil član slovenske reprezentance Uroš Čimžar. Do odhoda na EP v Istambul je ostalo le še deset dni. Naša reprezentanca bo ta čas zapolnila še s pripravami v Komarnu (Slovaška), kjer se bo pripravljala skupaj s slovaško reprezentanco. - Rezultati turnirja: Švica : Gruzija 10 : 8, Slovenija : Češka 10 :8 (2:2,3:1,2:4,3:1), Gruzija : Češka 7 : 8, Švica : Slovaška 3 :19; Češka : Slovaška 3 :18, Slovaška : Gruzija 23 : 7, Češka : Švica 11: 2, Slovenija: Gruzija 17:8 (7:1,1:2,4:3,5:2); Slovenija: Švica 16:4 (4:1,2:1,4:1,5:1); Slovenija: Slovaška 7:16 (3:3,1:4,2 : 5,1: 4). • J. Marinček STEGNAR ZMAGOVALEC POKALA KRANJ Kranj, 3. avgusta - V skakalnem centru na Gorenji Savi Kranjčani nadaljujejo tradicijo in vsako leto pripravijo tekmovanje smučarjev skakalcev za Pokal Kranja. Tokrat so se pomerili za 25. pokal na skakalnici s kritično točko K 62 metrov, skakalo pa je 45 tekmovalcev iz slovenskih klubov. Zasluženo je zmagal Matija Stegnar Tržič Trifix, ki je bil v obeh serijah najdaljši z 59,5 in 60,5 m. Triglavani Primož Peterka, Rok Polajnar, Primož Delavec in Uroš Peterka so v drugi seriji poskušali premagati Stegnarja, vendar jim to ni uspelo. Kranjčani od svojih skakalcev pričakujejo dobre uvrstitve na GRAND PRIXU, kjer bosta nastopila Primož Peterka in Urban Franc, poleg njiju pa še Tržičan Robi Meglic in Ljubljančan Samo Gostila. • J.B. PETERKA Z INNTALOM IN URHOM Kranj, 5. avgusta - V domu skakalcev na Gorenji Savi je bila tik pred sobotnim tekmovanjem v smučarskih skokih za 25. pokal Kranja tudi krajša tiskovna konferenca, na kateri je novi manager Primoža Peterke, Bojan Urh, predstavil najnovejšega pokrovitelja našega najuspešnejšega skakalca. Kot je povedal, so minulo sredo v Petrovčah s podjetjem Inntal, tovarno montažnih hiš, podpisali sponzorsko pogodbo, ki Primožu Peterki zagotavlja štipendiranje (slavnostni podpis bo predvidoma meseca septembra). Ob prisotnosti glavnega trenerja reprezentance Jelka Grosa in predsednika SK Triglav Jožeta Javornika je Primož povedal, da upa, da bodo v novi sezoni skakalci ponovno dokazali, da so vredni zaupanja sponzorjev in številnih Slovencev, ki kupujejo kartice Podarim - dobim, čestital pa je tudi obema dobitnikoma srebrnih medalj iz Atlante: Andražu Vehovarju in Brigiti Bukovec. V.Stanovnik LEP USPEH KRANJČANOV Garmisch, 31. julija - 4. avgusta - Na tradicionalnem, že osmem FIS Grand prixu v smučarskih skokih za dečke in od letošnje sezone tudi za deklice do 15. leta starosti so naši tekmovalci dosegli odlične rezultate. Barve Slovenije je zastopalo devet skakalcev iz Stola Žirovnice, Ilirije Center in Triglava. Tekmovanja se je udeležilo 10 deklic in 62 skakalcev iz trinajstih držav Azije, Amerike in Evrope. Tekmi sta bili dve in sicer posamična in moštvena. Poleg tekem v skokih so se tekmovalci pomerili še v drugih športih. Tekme so potekale v slabem in hladnem vremenu. Naši skakalci so imeli poleg dobrih uvrstitev možnost še za boljše uvrstitve, saj sta kar dva tekmovalca padla, s tem pa je Marko Šimic zapravil premočno zmago med dečki do 15 let. Na ekipni tekmi, na kateri so nastopili vsi štirje Kranjčani, pa so dosegli odlično tretje mesto. Lep uspeh je dosegla edina deklica Janja Volčjak, ki je na prvem tekmovanju v tujini dosegla drugo mesto. Tekmovanje se je odvijalo na skakalnici s kritično točko pri 43 metrih. Rezultati: deklice 12 in 13 let: 1. Van Lindsey (ZDA), 2. Tanja Volčjak (Slo - Stol Žirovnica). Dečki 12 let: 1. Maxime Laheurte (Francija), 4. Jure Bogataj (Slo - Triglav). Dečki 13 let: 1. Štefan Thurbichler (Avstrija), 8. Matic Zelnik (Slo -Triglav). Dečki 14 let: 1. Nikile Bartolomiej (Poljska), 3. Gašper Čavlovič (Slo - Triglav), 6. Uroš Vrhovec (Slo - Ilirija Center). Dečki 15 let: 1. Jiri Parma (Češka), 2. Primož Gostič (Slo -Ilirija Center), 14. Marko Šimic (Slo - Triglav). Ekipno: 1. Avstrija, 2. Češka, 3. Slovenija (Matic Zelnik, Marko Šimic, Gašper Čavlovič in Jure Bogataj). • Janez BeŠter JAPONCA TRENIRATA V KRANJU To je za naš klub veliko priznanje in obenem mednarodna promocija, pravi kranjski trener Bogdan Norčič. Kranj, 6. avgusta - Kranjski skakalci, najboljši skakalni klub v državi, nameravajo tudi to sezono zadržati naslov v Kranju, čeprav so člani Zupan, Komovec in Polajnar nehali skakati, v članski kategoriji pa so ostali samo Urban, Štefančič in Rakovec. Mladi s Primožem Peterko naj bi nadomestili člansko vrzel, sicer pa ima kranjski klub nad 20 vrhunskih skakalcev, v čemer v državi nima primerjave. Trenerja Jani Grilc in Bogdan Norčič skakalcem ne dovoljujeta počitka. Trenirajo šestkrat tedensko, saj se najboljšim že bližajo poletne tekme Continental in OPA pokala, pa tudi do zime ni več daleč. V skakalnem središču na Gorenji Savi so uredili novo 20 - metrsko skakalnico za začetnike. S Kranjčani trenirata tudi dva japonska skakalca, kar je prvi primer, da bi tekmovalec skakalne velesile treniral v Sloveniji. Slovenski trener na Japonskem Vasja Baje je izbral Kranj, saj dobro pozna in ceni Norčiča in Grilca. Noritaka Kasarna in Masayuki Sato sta se dobro vživela v novo okolje, skupaj s kranjskimi skakalci pa pridno pilijo tudi za vse pogovorni jezik: angleščino. V četrtek so kranjski skakalci opravili kolesarski test vzdržljivosti z vožnjo na Krvavec in s treningom na turistični kmetiji Ambrož pod Krvavcem ter okrepčilom na cilju. Tura je pošteno oznojila sodelujoče, tudi trenerja Grilca, ki je s kolesom prišel do vrha. J. Košnjek ODBOJKA Blejski odbojkarji in odbojkarice so začeli s treningi KJE DOBITI SPONZORJA? To je ob začetku priprav na novo sezono eno glavnih vprašanj v blejskem odbojkarskem klubu, saj bo tudi od sponzorjev odvisno, kakšne okrepitve si bodo lahko privoščili Bled, 4. avgusta - Začetek avgusta tudi za blejske odbojkarje in odbojkarice vsako leto pomeni nov začetek sezone. Prav minuli Četrtek, 1. avgusta, so se tako fantje kot dekleta zbrali na prvem kondicijskem treningu, ki zaenkrat poteka še pod vodstvom skupnega trenerja Staneta Ferjana. "Glede na to, da še ni dokončno odločeno, kateri trener bo prevzel katero selekcijo, trenutno potekajo kondicijski treningi tako ženske, moške kot mladinske ekipe pod vodstvom moškega trenerja Staneta Ferjana. Treningi bodo sedaj potekali praktično vsak dan, saj se lige letos začenjajo nekaj prej, že okoli 20. septembra in zato bo treba dobro poprijeti za delo. Prav tako pa se v klubu zelo trudimo, da bi dobili novega sponzorja ženske ekipe, saj Bank Avstrija ne bo več sponzor. Prav od denarja pa bo odvisno, kakšno ekipo bomo sestavili. Zaenkrat moška ekipa ostaja podobna kot lani, v ženski ekipi pa še ni nič odločenega glede igranja tujk. Ostanejo domače igralke, ekipo pa bomo okrepili tudi s tremi mladinkami. Več o sestavi obeh ekip bo znanega konec meseca," je ob začetku letošnjih priprav povedal Gregor Humerca in dodal, da se v klubu zavedajo, da bo letos konkurenca tako v moški kot ženski ligi še močnejša od lanske in da tako igralke in igralce kot vodstvo kluba, čaka precej težko delo. • V.Stanovnik HO IC E J Jeseniški hokejisti so že v Moskvi ZA OGREVANJE Z "ZVEZDAMI" NHL Hokejisti Acronija Jesenic so v nedeljo odpotovali v Rusijo, kjer se udeležujejo močnega Spartakovega turnirja Kranj, 6. avgusta - Do začetka alpske hokejske lige je še natanko mesec dni, še prej pa bo na Bledu poletna hokejska liga. Najboljše gorenjsko moštvo, Acroni Jesenice, pa je v nedeljo odpotovalo na v tem času enega najmočnejših hokejskih turnirjev na svetu, Spartak cup v Moskvi. "Prvo tekmo igramo 6. avgusta z ruskimi profesionalci (tako imenovanimi zvezdami NHL), naslednji dan igramo s Sparta-kom, na turnirju pa bodo še ekipe CSKA, Lada Tolglatti in Metalurg iz Magnetogorska. Ker ne računamo, da bi na tako močnem turnirju lahko prišli v finale, smo se dogovorili, da v Moskvi odigramo tudi tri prijateljske tekme, kar pomeni, da bomo igrali najmanj petkrat. Domov pridemo 11. avgusta, takrat pa bo v Podmežakli že ledena ploskev in predviddoma se bomo prvič na domačem ledu predstavili 16. avgusta, ko se bomo pomerili s celovškim KAC - jem. Sledila bo tekma z VSV Beljakom 19. avgusta, nato pa nas že čaka nastop na poletni ligi na Bledu, ki se začne 22. avgusta. 3. septembra igramo še z ekipo Spartaka, vmes pa bo naše drugo moštvo igralo tekme tudi z rusko ekipo Tehnolog iz Uhte, ki k nam prihaja na priprave," je na zadnjem treningu na Bledu tik pred odohom v Moskvo povedal tehnični vodja Acronija Jesenic Brane Jeršin. Nastop tako na moskovskem turnirju kot na blejski poletni ligi in na prijateljskih tekmah pa bo za "železarje" (v Moskvi bodo dobili tudi letošnje Ruske okrepitve) dobro ogrevanje pred alpsko ligo, ki se bo predvidoma začela 6. septembra. Kot je tudi povedal Brane Jeršin, naj bi alpska liga po zadnjih informacijah vendarle potekala štirikrožno in to vse do konca januarja. Kdaj pa se bo začelo državno prvenstvo, pa se zaenkrat še ne ve. • V. Stanovnik CRONI PREDVIDENI SPORED HOKEJSKIH TEKEM NA JESENICAH V MESECU AVGUSTU Petek, 16. avgusta 1996, HK Acroni: HK KAC Celovec 1. moštvo ob 19.00 Nedelja, 18. avgusta 1996, HK Jesenice : HK UHTA Rusija 2. moštvo ob 19. uri Ponedeljek, 19. avgusta 1996, HK Acroni: HK VSV Beljak 1. moštvo ob 19. uri Torek, 20, avgusta 1996, HK Jesenice : HK UHTA Rusija 2. moštvo ob 19. uri HOKEJSKI KLUB ACRONI JESENICE v sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM in turističnimi društvi organizira PRODAJO CELOLETNIH VSTOPNIC ZA HOKEJSKE TEKME NA JESENICAH V SEZONI 1996/97! Pred nami jè zanimiva hokejska sezona, zato izkoristite možnost nakupa celoletnih vstopnic! V sezoni 1996/97 bo na Jesenicah predvideno odigrano naslednje število tekem: 1. moštvo Alpska liga 20 tekem Državno prvenstvo 16 tekem Prijateljske tekme 10 tekem 2. moštvo Državno prvenstvo 20 tekem Prijateljske tekme 10 tekem Gostovala bodo znana evropska moštva: SPARTAK Moskva, Milano, Feldkirch, Bolzano, KAC Celovec, VSV Beljak in drugi. CENE VSTOPNIC: STOJIŠČE 27.000,00 SIT; SEDIŠČE 36.000,00 SIT Novost: Dijaška vstopnica s 25 % popusta. Veljajo samo z dijaško izkaznico, ki ima sliko. Možnost plačila na 8 čekov! Prodajna mesta: Kranj: Gorenjski glas - mali oglasi (upravna stavba) Tržič: Pisarna Turističnega društva Tržič Škofja Loka: Pisarna Turističnega društva Škofja Loka Bled: Pisarna Turističnega društva Bled Cerklje: Pisarna Turističnega društva Cerklje Radovljica: Pisarna Turističnega društva Radovljica Kranjska Gora: Pisarna Turističnega društva Kranjska Gora Bistro "FRIDA" Jesenice: Turistična agencija MERIDIAN HK ACRONI vsak delovni dan od 6. do 14. ure 12., 13., 14., 16., 18., 19., 20. avgusta od 17. do 19. ure. STOPIMO SKUPAJ V JUBILEJNO LETO! Plavalni klub Radovljica Park hotel Bled je bil konec tedna organizator odprtega prvenstva Slovenije V TREH DNEH ŠTIRJE REKORDI Dva nova državna rekorda je postavil "nesojeni" olimpijec Marko Milenkovič, dva pa domača ženska štafeta v postavi Nataša in Alenka Kejžar, Tanja Blatnik in Špela Potočnik Radovljica, 2. do 4. avgusta -Kar 157 tekmovalcev in^ tekmovalk iz 13 slovenskih klubov ter gostje iz Madžarske, Italije, Rusije in Češke so sodelovali na letošnjem odprtem prvenstvu Slovenije, ki je konec tedna potekalo na letnem bazenu v Radovljici. Tekmovanje je v petek popoldne slovesno odprl slovenski predsednik Milan Kučan. Še pred začetkom tekmovanja je bila priložnostna tiskovna koferenca, na kateri so se predstavili tudi mladi slovenski plavalci, ki jutri potujejo na mladinsko evropsko prvenstvo v Kobenhaven. V naši izbrani vrsti je edina Gorenjka, članica kranjskega Triglava, Alenka Sušnik. Sicer pa sta bila te dni v Radovljici najimenitnejša gosta Rusa Vladimir Kulikov, ki je v Atlanti osvojil bronasto kolajno na 100 metrov delfin (in bil na koncu seveda najboljši med tekmovalci v Radovljici) ter Stanislav Lopuhov, član ruske mešane štafete, ki je v Atlanti osvojila srebrno kolajno, v Ra- Kranjčan Marko Milenkovič, član PK Radovljica Park hotel Bled je z dvema novima državnima rekordama dokazal, da tudi v Atlanti ne bi bil brez možnosti za nastop v finalu. Foto: T. Doki dovljici pa je bil najboljši prvi tekmovalni dan, ki je na 100 metrov prsno s časom 1:03,44 priplaval prvi rezultat dneva (na koncu je imel drugi najboljši rezultat). Poleg Rusa Kulikova na 50 metrov prosto in Lopuhova na Alenka Sušnik, plavalka kranjskega Triglava PRVIČ NA RES VELIKO TEKMOVANJE V desetčlanski slovenski reprezentanci, ki danes potuje na mladinsko evropsko prvenstvo v Kopenhagen, je kot edina Gorenjka tudi dijakinja prvega letnika kranjske gimnazije Alenka Sušnik iz Besnice. Z njo smo se pogovarjali na tekmovanju v Radovljici. Kako se je začela tvoja kariera plavalke? "Plavati sem začela pri šestih letih, kar pomeni, da sem plavalka že osem let. Začelo pa se je podobno kot pri večini mladih. Zdravniki so ugotovili, da imam krivo hrbtenico in so kot način zdravljenja predlagali čim več razgibavanja, najbolje plavanja. Plavanje mi je bilo vedno bolj všeč m tako so se začeli tudi redni treningi, tekmovanja..." Se kdaj naveličaš, kaj te spodbuja, da vztrajaš? "Gotovo se včasih tudi naveličan, mislim, da se skoraj vsi vsaj kdaj. Vendar pa se vedno najde kaj, kar te "žene" naprej.... To so rezultati, ali pa velika tekmovanja, kot je naprimer letos evropsko prvenstvo." Je to tvoje največje tekmovanje doslej? "Ja, prvič potujem na tako veliko tekmovanje, kot je evropsko mladinsko prvenstvo, vendar pa najbrž ne zadnjič, saj bom imela tudi drugo leto še možnost nastopati na evropskem mladinskem prvenstvu. Potem pa se bo videlo, kakšni bodo rezultati in kako se bom odločila za vnaprej." Kateri rezultat v osemletni karieri ti do sedaj največ pomeni? "Na državnih prvenstvih v disciplinah 400 in 800 metrov kravi se navadno uvrščam na drugo ali tretje mesto in tako bo tudi na evropskem prvenstvu moja prva disciplina kravi in sicer na 200 metrov. Poleg tega bom nastopila še na 200 metrov mešano in v štafeti 4 x 200 metrov kravi. Rada bi dosegla čimboljŠi rezultat, osebni rekord, o uvrstitvi pa ne morem govoriti." Kdaj premišljuješ tudi o tem, da bi nastopila tudi na olimpijskih igran? "Seveda so olimpijske igre želja vsakega športnika, tako tudi moje in morda mi bo kdaj uspelo nastopiti tudi na tako velikem tekmovanju. Vsi, skupaj s trenerji, pač delamo na tem in nikoli se ne ve...." Ti uspeva združevati šolo in plavanje? "Sem v športnem razredu kranjske gimnazije in profesorji malo vendarle upoštevajo naše potrebe. Tako ni težav pri učenju in zaenrat mi kar uspeva združevati šport in šolo." V.S. 100 metrov prsno je prvi tekmovalni dan v Radovljici zmagal tudi Jure Bučar na 400 metrov prosto, prvi na 100 metrov hrbtno je bil član Neptuna iz Celja Matjaž Kolčan, na 200 metrov mešano pa je bil najboljši član domačega kluba Marko Milenkovič. v tekmovanju moških štafet 4 x 200 metrov mešano so bili najhitrejši Ilirijani. V ženski konkurenci«je prvi tekmovalni dan na 50 m prosto zmagala Nataša Kejžar, na 400 metrov prosto Čehinja Hana Černa , na 100 metrov prsno ponovno Nataša Kejžar, na_200 metrov mešano Alenka Kejžaii na 100 metrov hrbtno Italijanka Marialuisa Taverni, najbolje štafeta na 4 x 200 metrov prosto pa je bila štafeta ekip* Radovljice Park Hotel Bled, Ü je s časom 8: 52.18 postavila tudi nov državni rekord. Ra" dovljičanke so naslednji rekord postavile tudi drugi dan, soboto zvečer, na 4 x M| metrov prosto in sicer: 4:01,38-V soboto so zmagovalci posamičnih preizkušenj postali »c Jure Bučar in Čehinja Olg* Splichalova na 200 mçtroV prosto, Marko Milenkòvü (postavil je nov državni rekord) in Italijanka Tavernijeva na 200 metrov hrbtno, RuS Kulikov in Čehinja Šimakova na 100 metrov delfin, ter moška prosta štafeta Ilirije. V nedeljo je še drugi državni rekord postavil Marko Mil?' nkovič na 200 metrov delfin (bil je sicer drugi za Čehorfl Horkyem), v ženski kategoriji pa je na 200 metrov delft° zmagala Hana Černa, na 4 X 100 metrov mešano je spej slavila štafeta Radovljice, na 4 x 100 metrov mešano za moške pa štafeta Ilirije. Zmagovalci nedeljskih preizkušenj pa s0 bili še: Olga Splichalova "a 800 metrov prosto, Jure Bučar in Tanja Blatnika na 100 metrov prosto ter Alenka Kejžar w Stanislav Lopuhkov na 20" metrov prsno. • V.Stanovnik GOLF DEŽ PREGANJAL GOLFARJE Bled, 4. avgusta • V sončnem vremenu se je v nedeljo po«10 popoldne končal tako imenovani Golf teden, ki ga je s pomočjo pokroviteljev organiziral Golf & country cluu. Zaradi množice golfarjev, saj jih je vsak dan igralo okoli dvesto, je tekmovanje potekalo na starem in novem igrišču. Vreme pa golfarjem te dni ni bilo najbolj naklonjeno, saj so morali organizatorji v soboto turnir Procom celo odpovedati in ga skupaj s Factor turnirjem pripraviti v nedeljo. Po štirih dneh tekmovanj (turnir Pivovarne Union, DHL turni r, Procom Bosch Telekom Hotel Ribno turnir in Factor turnir) 1 skupni zmagovalec med moškimi postal Aleš GregoriČ, me ženskami Karmen Breskvar, med seniorji Daniel AnžiČ, rne juniorii do 18 let pa Miha Studen (vsi Bled). Podjetje Procom Bosch Telekom, ki je bilo v soboto sP°n£ol ga) turnirja na igrišču za golf na Bledu, je » zastopnik Boscha Telekom na Bled povabilo tutj1 (prestavljenega) turnirja na igrišču za golf na Bledu, je * slovenski zastopnik Boscha Telekom na Bled povabilo tuo» generalnega direktorja Walterja Schmitza iz Frankfurt a, ki je 01 navdušen nad Bledom: "Pred 25 leti sem bil prvič in zadnjič n Bledu in danes ugotavljam, da se je marsikaj spremenilo. Ima čudovito igrišče za golf, zelo lepo je v mestu in na gradu, od kode smo si včeraj ogledovali jezero in okolico. Tudi povezava » Nemčije je prek karavanškega tunela sedaj veliko enostavnejša i zato se bom v Slovenijo gotovo vrnil prej kot čez 25 let. Da smo s pri Boschu odločili za sponzoriranje tega turnirja na Bledu, pa J. glavni vzrok, da dobro sodelujemo z našimi tukajšnjimi zastopnik1' podjetjem Procom." • V.Stanovnik GORSKO KOLESARSTVO le Uie: Pre; i 0 h v loi ti 'P< ar :ov°J ter, tos W rjo k K ton 8 k j v » "ju TENIS SAŠO ROBIČ KRANJSKOGORSKI PRVAK Mojstrana, 4. avgusta - Na teniških igriščih v Mojstrani so organizirali prvenstvo občine Kranjska Gora v tenisu. Pri moških je naslov prvaka osvojil Sašo Robič pred Jankom Legatom, Mihom Hladnikom in Branetom Rabičem. Pri ženskah sta nastopili le dve tekmovalki. Zmagala je Jana Brojan pred Anico Hladnik. • J. Rabič Gorski kolesarji na Jezerskem • Kljub slabemu vremenu . minulo nedeljo na Jezerskem organizirali VI. cross country tdfl za pokal Jezerskega. Tekmovanja se je udelelilo več kot dv*5* kolesarjev in kolesark, ki so se spopadli z močno razmočeno■ zato zelo teiko progo. V mlajših kategorijah so bili najbo'h kolesarji Zavrinice, pri mladincih kolesarji Unija iz Ljubljane, m I rekreativci so bili najboljši Jezerjani (zmagal je Tine Zupaflh:j najmočnejši katetegorije elite pa je slavil Ukrajinec An10^ Varvaruk, pred najboljšim slovenskim kolesarjem Marjafl? s Jaukom. V kategoriji do 23 let je bil najhitrejši Aleš BoŠkri^ Črnega vrha, med ienskami pa Špela Pere (Stop team). fjM fotoreporterka Tina Doki pa je med voljo "ujela" MirosV Cvijetičanina iz ekipe Šport & fitness team. • V.Stanovnik Železnikih v Selški dolini bodo spet imeli svojo rokometno ekipo CE BO DVORANA, BO VSE DRUGAČE '•ten po tradiciji najbolj rokometnih krajev na Gorenjskem, Železniki, je pred leti ostal najprej brez Nke ekipe, nato pa še brez ženske, ki je v bivši Jugoslaviji dosegala lepe rezultate - Od prejšnjega naprej, ko so dobili sponzorja, se rokomet spet vrača v Železnike boja vas, 6. avgusta • Da je gtainet šport, ki je v Železniki 'n okolici res veliko pome-S (in očitno še pomeni), je I'dokaz tudi petkova tiskov-■konferenca "Pri Zalogarju" "Olenji vasi, kjer so predniki kluba in podjetja ■}P'es pod budnim očesom Nia Lojzeta Čufarja podpi-' sponzorsko pogodbo. Ta Wdbja je namreč ključ do oživitve rokometa v Selš-■ dolini, saj je danes pač tudi v Wu denar vedno večjega Pena. l.^nano je, da smo imeli pred J*v Železnikih močno moško .k močnejšo žensko rokomet-■jtipo. Pred dvajsetimi leti je **1 zamirati moški rokomet, j! let kasneje se je razšla ^ka ekipa in dekleta so se Preselila" v Škofjo Loka ali ehala z igranjem. Toda na "tiet v Žleznikih vsa ta leta BJBo pozabili. V šoli so vzga-^wilade rokometaše, ki danes penijo jedro nove ekipe, ki r sezoni 96/97 igrala v II. B Večina so stariod 18 do 20 Generalni sekretar rokometnega kluba Srečo Rehberger in direktor Alplesa pohištvo Marko Tršan sta ob prisotnosti župana občine Železniki Lojzeta Čufarja podpisala sponzorsko pogodbo. "Upam, da bodo rokometaši pošteno zastopali našo občino in sponzorja, mi pa se bomo trudili, da jim z dvorano čimprej zagotovimo delo v boljših pogojih," je ob slovesnem trenutku obljubil župan. ^ Poleg njih pa imamo tudi °cno kadetsko ekipo," je Ntno j,--yi«j stanje v "rokomet-r. Železnikih opisal nekdanji sedanji trener Jože Sveč. J,Železnikih so se o ponovni Syityi igranja rokometa sicer ^°Čili Že pred tremi leti, ko so l. daljšem času spet sestavili §Po in ustanovili ŠD Laguna. Ijfr dvakrat zapovrstjo smo i°jili naslov gorenjskih prva-v in smo imeli možnost Ptedovanja, vendar pa se do l°s za to nismo odločili, saj za Ropanje v višjem rangu tekanja nismo imeli denarja. rf° pa je vedno več mladih Ncev in prav zaradi njih smo r*»ali narediti vse, da najdemo Igorja, ki bi nam omogoča f^je in nadaljnje napredo-,T» " pravi generalni sekre-j kluba Srečo Rehberger. .-•j1 kje bi v Železnikih začeli z Nem sponzorja, če ne prav imetju, ki je bilo nekoč glavi ^ovitelj domačega rokome-W Alplesu. Res, da se je »■ s Pre0- Perimi leti razdelil, k Pa je tudi, da je sedanji uPfes pohištvo, največje pod-Je v sistemu Alples. V pod-'u je zaposlenih 250 ljudi in prav domačini, ki še niso pozabili "zlatih" časov rokometa v Selški dolini, so po besedah direktorja Marka Tršan« eden od dveh glavnih vzrokov, da so se v Alplesu pohištvo odločili, da podprejo mlado domačo rokometno ekipo. "Res je, da po številnih krizah tudi sedaj v podjetju še nismo povsem brez težav, vendar pa je najhuje mimo in tako smo se lahko odločili, da podpremo domač rokometni klub. Glavni razlog za to je, poleg navezanosti domačinov na rokomet, seveda komercialni, saj se naše ime, ime Alples pohištvo, mora pojavljati. Sprva bo to predvsem doma, nato pa upamo, da tudi v tujini, saj imamo tudi tam veliko kupcev," je ob petkovem podpisu pogodbe povedal Marko Tršan, ki so ga ob ustanovitvi novega Rokometnega društva Alples pohištvo prejšnji teden izvolili tudi za prvega predsednika kluba. S podpisom sponzorske pogodbe med klubom in podjetjem Alples pohištvo (podjetje naj bi prispevali eno tretjino od treh milijonov tolarjev, kolikor naj bi v enem letu znašali stroški kluba) pa seveda vse skrbi rokometnih delavcev na Selškem še zdaleč niso rešene. Vrhunskega rokometa se pač ne da igrati na odprtem igrišču (pa tudi gostovanja v prezasedeni dvorani Poden v Škofji Loki niso dolgoročna rešitev), zato so prav rokometaši eni tistih, ki se najbolj borijo za postavitev športne dvorane v Železnikih. Ta naj bi se zgradila že pred leti (stebre so takrat postavili), vendar pa je zmanjkalo denar- ja in tako so športniki ostali brez strehe nad glavo. Če bo vse po sreči, naj bi dvorano sedaj končno začeli graditi, postavili pa naj bi jo do leta 1999. Do takrat pa naj bi se ekipa "RD Alples pohištvo" prek druge lige skušala uvrstiti v Ervo ligo, postopno pa naj bi v lubu sestavili tudi žensko vrsto, ki že ima svoje zametke v domači osnovni šoli, kjer vsa leta niso pozabili, da je pri njih rokomet med vodilnimi Športnimi panogami. VStanovnik ATLETIKA ZMAGI V TRSTU Kranj, 6. avgusta - Kranjski atletinji Marcela Umnik in Brigita Langerholz sta se udeležili mitinga v Trstu. Marcela je s 622 centimetri zmagala v skoku v daljavo, Brigita pa je bila na 400 metrov prva s časom 54,91, v teku na 100 metrov pa druga s Časom 12,39. J.K. AVTO - MOTO ŠPORT GORENJSKI VETERANI NAJBOLJŠI V Andrejcih pri Murski Soboti so domači zanesenjaki, lastniki starih motorjev pod vodstvom Eda Berdena pripravili gorski rally veteranov. Na tej prireditvi so najboljša mesta pobrali gorenjski tekmovalci. V kategoriji do 125 ccm je zmagal Milan Špcndal z Orehka pri Kranju, član Avto-moto Racing cluba Kranj na motorju znamke MZ. Milan Špendal je zmagal tudi v kategoriji do 250 ccm na motorju znamke Puch, na 3. mesto pa se je uvrstil Slavko Perdan iz Kranja na motorju Puch SVS. V kategoriji predvojni motocikli do 350 ccm ie zmagal Janez Pirih - Žana iz Podbrezij tudi na motorju Puch. V kategoriji do 500 ccm je gonovno zmagal Milan Špendal, 2. mesto pa sta si delila Karel ladaš - Pavel iz Križev na motorju Puch in Marjan Kristan iz Kranja na motorju Puch MNC. Na 4. mesto pa se je uvrstil Andrej Štamcar iz Bistrice pri Tržiču na motorju znamke MZ. V kategoriji prikolic je zmagal Gregor Demšar iz Mavčič na motorju znamke BMW, na 2. mesto se je uvrstil Edo Dolenc iz Škofje Loke na motorju BMW - RS in na 3. mesto Milan Špendal z Orehka pri Kranju na motorju znamke Honda. ODLIČNI V KARTINGU Portorož, 1. avgusta - Na kartodromu v Luciji pri Portorožu je bila četrta dirka za državno prvenstvo v kartingu. Tudi v tej vrsti športa so se gorenjski tekmovalci ponovno odlično odrezali. V razredu N-l 60 ccm je zmagal Grega Iludobivnik iz Prehka pri Kranju, član AMD, Moste 2, na 2. mesto se je uvstil njegov klubski kolega Ivan Stojšič iz Kranja, na 3. mesto Sašo Sofornievski, član AMD Kranj. Na 7. mesto se je uvrstil Grega Krč iz Gorenja pri Kranju, član AMD Moste. V kategiriji 1000 ccm JÚNIOR je odlično 2. mesto osvojil Ivan Stojšič iz Kranja in 7. mesto Gregor Hudobivnik, oba AMD Moste. MOTOCIKLISTIV ZELTWEGU Peta dirka za slovensko prvenstvo motociklistov je bila na novem dirkališču Zcltweg v Avstriji. Na dirki so sodelovali tekmovalci iz Italije, Švice, Nemčije, Madžarske, Avstrije in Slovenije. V razredu 125 ccm je na odprtem prvenstvu Avstrije 10. mesto zasedel Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član Avto-moto racing cluba Kranj. Zmagal je Harald Daninger iz Avstrije, z najhitrejšim krogom 145 km/h, Miha Zupan pa je vozil najhitrejši krog s hitrostjo 140 km/h. V točkovanju za slovensko prvenstvo je Miha Zupan osvojil 1. mesto, na 2. mesto se je uvsrstil Boštjan Urbančič AMD Domžale, na 3. mesto pa Robert Mladovan Moto club Veteran Nova Gorica. V .skupni uvrstitvi po petih dirkah vodi Miha Zupan 120 točk, na 2. mestu je Urbančič s 1010 točko, na tretjem pa Mladovan z 69 točkami. V kat. do 250 GO je na treningu najboljši čas dosegel Rene Schmid, Nemčija, z najhitrejšim krogom 156 km/h. na 3. mestu pa je med 35 tekmovalci na startu dosegel Albin Stern iz Čirč pri Kranju, član Inotherm Racing teama Ribnica z najhitrejšim krogom 154 km/h. Na 25. mestu pa je bil Miran Hudovernik iz Čirč pri Kranju, član AMD Domžale z najhitrejšim krogom treninga 144 km/h. Žal pa v tej kategoriji tekmovalci niso odpeljali dirke, ker je pol ure pred startom močan naliv nanosil blato na progo, organizatorji pa niso mogli pravočasno očistiti proge, tako da sta kat. do 600 ccm in 250 ccm GP žal odpadli. GORSKI MOTOSLALOM NA DOLENJSKEM Mirna, 1. avgusta -Na 13. gorskem supermotoslalomu za veliko nagrado Mirne na Dolenjskem je na zelo zahtevni progi Zapuže - Stan nastopilo 35 tekmovalcev. Po pričakovanju je Çrogo najbolje prevozil domačin Branko Rokavec iz AMD rebnje, v kat. Enduro pa je zmagal član AMD Žiri Darko Katrašnik iz Radovljice. • M. Jenkolc ]e odločilo, da si postal smučar tekač? "Odločilne za to, da se začem resneje ytvarjati s športom, so bile zimske olimpijske *§re leta 1976 v Innsbrucku. Takrat sem s Posebnim zanimanjem spremljal smučarski i* in bil mi je tako všeč, da sem se odločil, *Q se tudi sam začnem ukvarjati s tem Portom. Takrat je bilo tudi v okolici doma GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH 1 PIŠE: VILMA STANOVNIK IVO ČARMAN iz Svetega Duha, smučar tekač (Lake Placid 1980, Sarajevo 1984) ZA ŠPORT SO GA NAVDUŠILE OLIMPIJSKE IGRE Ivo Čarman iz Svetega Duha je eden najbolj poznanih slovenskih smučarjev tekačev, saj je med drugim kar dvakrat nastopal na olimpijskih igrah, bil je balkanski prvak, osvojil je skupno zmago v alpskem pokalu in vrsto naslovov državnih prvakov. Danes, skoraj deset let po končani športni karieri, je poznan podjetnik s tekstilnimi izdelki, te dni pa je ob spremljanju olimpijskih iger priznal, da mu ob nastopih naših športnikov še vedno privrejo v oči solze spominov na čase, ko je bil tudi sam v olimpijskih arenah. dosti snega, spoznal sem ternerja Gašperja Kordeia v Kranju in kmalu so se začeli resni treningi. Doma sicer temu niso nasprotovali, čeprav sem bil star ie šestnajst let in se do takrat nisem resneje ukvarjal z nobenim športom. Rad pa sem pomagal pri domačih opravilih, rad sem opravljal dela, ki so zahtevala veliko vztrajnosti. Od tod morda tudi smisel za smučarski tek." Si takrat ie premišljeval, da bi tudi sam nastopil na olimpijskih igrah? "Seveda sprva nisem pomislil, da bo kmalu sledil nastop na olimpijskih igrah, na vsak način pa sem si ielel nastopati tudi na kakšnih večjih tekmovanjih. Toda z vztrajnim treningom sem bil ie leta 1980 med pomiki v Lake Placid. Štiri leta kasneje sem nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem bil tudi zadnji Slovenec v zgodovini olimpijskih igrer, ki sem nosil olimpijsko baklo. Predal sem jo umetnostni drsalki Sandi Dubravčič, kije nato priigala olimpijski ogenj. Moja velika ielja je bila, da bi nastopil na treh olimpijskih igrah, vendar pa sem po "nesojenem" nastopu v Calgaryu leta 1988 prenehal s tekmovanjem. Začeli so se nesporazumi v reprezentanci, trener Joie Rajšp me je izločil iz ekipe, nekaterim očitno nisem bil več všeč in tako sem se razšel s tekmovalnim smučarskim tekom." Si po končani karieri še sodeloval pri smučarskem teku? "Ker pač nisem bil v dobrih odnosih z vodstvom tekaške reprezentance, tudi nisem imel ielje, da bi morda ostal v njihovih vrstah kot trener ali kaj drugega. Sem pa v Kranjski Gori ustanovil prvo tekaško šolo v Sloveniji, ki pa se zaradi slabih zim ni mogla obdriatL " V Škofji Loki in okolici si sedaj poznan izdelovalec konfekcije, prevsem športne. Od kod ideja za takšen poklic, saj si končal elektro šolo? "Elektro šolo sem res končal, o svojem poklicu pa takrat nisem imel pojma. Šport mi ni zapustil toliko, da mi ne bi bilo treba delati, dal pa mi je delovne navade. Prve tekaške drese sem začel izdelovati, ker mi je mojih pač zmanjkalo, imel pa sem prijatelje med športniki in povpraševanje po športnih dresih in ostalih oblačilih je bilo vedno večje. Imel sem posluh za potrebe trga, za biznis" in če ti ni telko delati, je dela vedno dovolj. S športom pa sem še vedno povezan, saj sodelujem z veslači, sodelujem z biatlona in v zadnjem času tudi s tekači." Ti je bilo kdaj žal, da si bil vrhunski športnik? "Šport človeku pusti marsikaj. Veliko smo hodili po svetu, mladi fantje smo se naučili olike, naučili smo se reda, dela in vztrajnosti. Na vsak način mi ni lal, da sem bil športnik, in če bi se moral kot Še enkrat odločati, bi bil zagotovo spet tekač." Tisk. ki mu ni verjeti Afarfco Jenšterle, zunanji sodelavec Poslanec Zdruiene liste socialnih demokratov dr. Lev Kreft je ob rojstvu prve številke njihovega strankarskega glasila Prepih izrekel na moč pomenljive besede, ki ne veljajo le za njihovo glasilo, ampak bi jih lahko prenesli tudi na druge, popularnejše medije. Dr. Kreft je namreč dejal: "Predvolilnemu strankarskemu tisku se ne splača verjeti, splača pa se ga prebrati!" Bivši komunisti so torej nov medij na Slovenskem na pot pospremili s pravo mero avtokritike, pa tudi ironije. V dobro jim je šteti predvsem to, da morebitnih bralcev ne zavajajo z lepor-ečjem o neodvisnem in objektivnem tisku, ki naj bi v smislu pluralizma iskal edino zveličavno resnico. Ne, oni lepo povedo, da bodo izrazito pristranski, z naklado 50 tisoč izvodov pa nameravajo vplivati na slovenske volivce pred volitvami. Tržne računice pri Prepihu pač ni. Nihče od njegovih ustvarjalcev si ne dela utvar, da bi štirinajstdnevnik zaživel z denarjem njegovih morebitnih bralcev. Denar v projekt vlagajo z jasnim ciljem vplivanja na javno mnenje, tako kot so ga nekoč v časopis Komunist, ki so ga člani partije prejemali avtomatično in je prav tako veljal za časnik, ki "mu ni bilo verjeti, splačalo pa se ga je brati". O tem, koliko na Slovenskem dejansko velja odkrita beseda, se bodo člani stranke najbolje prepričali na volitvah. Svojo potezo bodo recimo lahko primerjali z dejanjem resnice, ki je pred dnevi komajda rešila dnevnik Slovenec, pa še pri tem je mogoče slišati govorice, da je njegovo dolgoročnejše življenje na moč vprašljivo. Slovenec naj bi se dokončno potopil po volitvah, saj očitno desnica ne vidi interesa v svojem časopisu, še bolj verjetno pa je, da bo omenjeni dnevnik uglasnil tudi zaradi znanih nasprotij med krščanskimi demokrati in socialdemokratsko stranko. V tem zaostrenem boju na desnici ni več prostora za "neodvisni desni dnevnik". Slovenec se potaplja predvsem zato, ker njegovi lastniki in uredniki nikoli niso znali profesionalnosti dati prednost pred aktualno politiko. Združena lista zdaj sicer s Prepihom dela popolnoma isto, vendar s pomembno razliko. Prepiha ne bodo prodajali in si ne delajo nikakršnih utvar, da bi nekoč zaživel od bralcev. Pri Slovencu pa je bilo očitno tako, da je v ozadju sicer imel bogate botre, vendar so le-ti od njega poleg političnega vpliva vendarle pričakovali tudi kapitalske dobičke. In ko je padla prva - Peterletova vlada, ter je desnica postala približno tako močna kot levica, so se počasi začeli umikati. Slovenija je premajhno območje, da bi na njem časopisni mogotci s pomočjo medijev odločno- vplivali na javnost, zraven pa še dobro služili. Zaradi tega so vsi trije dnevniki iz bivšega sistema (Delo, Dnevnik in Večer) tako mirno preživeli prehod iz enostrankarskega sistema v demokracijo. Vsi so namreč že prej imeli stalne naročnike, in ker so s svojo uredniško politiko lepo sledili nastajanju demokracije (v prenekaterih primerih pa jo celo spodbujali) v novi dobi ni bilo veliko tistih, ki bi se jim odpovedali. Če bi po volitvah prišlo do Slovenčevega konca, bi bila to vendarle škoda za demokracijo, saj je to danes dnevnik z jasnim političnim profilom, ki se ga "splača brati..." in si z njim bistriti sliko, kakršno nam sicer o naši družbi kažejo vsi drugi časopisi. Osnovni pogoj za njegovo preživetje je sicer res v finančni injekciji, toda še bolj od nje bi bila potrebna sveža in aktualna vsebina, da o posodobitvi njegove oblike sploh ne govorimo. Na pomoč! Gori! mag. Blai Kuj un d ž ič, zunanji sodelavec Kje? V devetem nadstropju zadnje stolpnice na Partizanski cesti. Kaj gori in kako daleč je že? Ne vem, kadi se. Pridemo takoj! Kako težko se je v takih trenutkih spomniti že samo klicno številko gasilcev. Tisti, ki jim takoj zatem že piskajo pozivniki, seveda ne smejo ničesar pozabiti. Pri samih gasilskih postopkih stare romantike ni več veliko ostalo. "Hasilec" Hinko je samo še komičen odblesk nekdanjih časov. Zanimivo, da so gasilci Hinka prenesli mimej kot bi ga lahko. Kdor je prepričan vase, ga tudi humor na njegov račun ne moti. Prostovoljni gasilci so upravičeno prepričani vase. V Sloveniji prostovoljna gasilska društva delujejo že 126 let, na Gorenjskem pa 120 let. Nekako od takrat, ko so se naši pradedi še "borili za cesarja pri Kustoci". Mimogrede: od takrat so "že dve ali tri države šle v maloro". Cesarji in države so hitro pokvarljiva roba. Vsekakor hitreje kakor organizacije, ki si jih ljudje gor postavijo zato, da bi jim služile pri reševanju njihovih problemov, ne da bi bile tudi oblast nad njimi. Zanimivo, da je tako v Sloveniji kot na Gorenjskem gasilski "veter pihal z juga". Prvo slovensko gasilsko društvo je nastalo v Metliki, kjer se še posebej od osamosvojitve sem imajo za slovenski jug. Prvo gorenjsko gasilsko društvo pa je nastalo v Škofji Loki, torej na gorenjskem jugu. Če si dovolimo odmisliti tra-gičnost požara za prizadete, je bil v gasilskih posegih včasih dobršen del romantike. Pred pojavom nevarnih kemičnih snovi in stanovanjskih silosov. Ob nočnem zvoku siren so vsi iz postelj planili na okna. Gori! Po kakšni minuti so v topolu korakov zaznali na pol oblečene gasilce, ki so leteli h gasilskem domu. Kje gori? Še nekaj minut in smer drveče cisterne je nakazala kraj požara. Ali bo cisterna pri zavijanju premaknila vogal? Ni ga. Pa četudi bi ga. Nazaj v posteljo, bodo že poskrbeli. Iz gašenj se vsi niso vračali celi. Kdaj se kdo tudi ni vrnil. To se seveda dogaja tudi sedaj. Da ni bil dovolj previden... Če bi pa bil, bi pa rekli, plašen in počasen. Lahko bi rešili več, pa niso... Pri vsem skupaj bi lahko naredili manj škode... Romantiki, ki so zjutraj vstali iz toplih postelj, so bili vedno popolnoma neusmiljeni. Pri ocenjevanju posega ni bilo več nobene romantike. Nevaren in nehvaležen posel torej. A ne nehajo. Ko pri "vahtanju" osmojeni in oznojeni skupaj spijejo skledo kave in steklenico žganja, vedo, da bodo naslednjič zopet šli. Takrat, ko ne gori, ko se dela in je veselje, se Zgodi tudi marsikaj Hinkovega. Tudi zaradi tega se vedno znova pride. Naše stanovanje je v osmem nadstropju stolpnice na Parti-zanskicesti v Škofji Loki, kjer je v devetem nadstropju pred kratkim gorelo. Ko sem se blilal parkirišču, sem opazil vse polno gasilskih avtomobilov in ljudi. In nič drugega. Aha, reševalna vaja. Ali pa morda... dima ni... se kdo dol meče? Parkiram in vprašam. Na vrhu gori! Aaa naa vrhuu... Ja, v devetem. A v dee... Hm, kaj pa je? Oh, nič, jaz sem iz osmega. Stanovanje je bilo odklenjeno in prazno. Vidiš, vidiš, torej pomagajo. Preden v stanovanjskem silosu gasilcem sploh omogočiš poseg, kar traja. Pravica do vloma v prazno stanovanje, ventili hidrantov, sprotno zmanjko- vanje gasilskih aparatov na Pr^ Pri posegu ni nobene ronto" tike. Gasilci v plinskih maskan* drugi opremi za gašenje mr.-0 vanje v telkih pogojih delufl nekam znanstveno-fantastitn'. Na hodniku ni prostora, da kaj pomagal. Da nisi v napoto, odstraniš. Ko je konec, se iz prenapoW nega dvorišča tudi večina g&llc: hitro odstrani. Ali je kdo ^ ponudil skledo in steklenico? J" Že ni več. No, morda pa je. , Tudi če ni, bodo zopet Pri samih posegih pač ni * romantike. Je pa še vedno 0» od veselja pri skupnem delv- . V osnovni šoli v Gorenji sem se malo ukvarjal Z } vom. Od takrat sem član bol) i številko. Tudi takih članov* gasilska organizacija spomni okroglih obletnicah s spominu mi značkami. Nekoč sem do eno. , t. Zdaj, ko je bila Škofja Lo* vsa v znamenju gasilstva, izbrskal to značko. Neko zar}0 vo rdečo koničasto stvar je ""v na vrhu. Tako smo nekoč oŠ dovali zanimive stvari iz raj11 Avstrije sem. . j Rdečih koničastih stvari /« So pa povsod podobe S. F^W^ Zanimivo, da rdeča konic"5' stvar včasih tudi tistih ni odv1?L od gasilstva, ki bi jih l<^.. Zanimivo, da podoba Sv. ^°r'j na sedaj tudi tistih ne odvrn* gasilstva, ki bi jih lahko. ... y Organizacije, kjer si ljutye^ prizadevanju za skupne c$e.j. Ïostavljajo nepotrebnih ide°'% ih vprašanj, so torej m0^n\t* so možne na opisanem gasils* . področju, so morda možne tu», na političnem. Velja PoskuS!^ Gasilska organizacija je pn te^ lahko tudi zgled trajnosti. Ne V vsakih nekaj let v maloro. (pisec je član Zveze za Gorenjsko) 89 Peter, ti si skala Petra sem si najprej lahko ogledala na dokaj nenavaden način: v roki sem držala njegovo sliko. Vame je zrl okrogel otroški obraz, ki je preplašeno strmel nekam v prazno, pod njim pa je bila - kahlica. Njegova mama ga je slikala pri osmih mesecih. "Bil je tako priden otrok," je rekla. "Zelo zgodaj je začel govoriti in njegove plenice sem spravila veliko prej kot Katar-inine (ena izmed hčera). Rodila sem ga v poznih štiridesetih letih, ko mi ni več na kraj pameti padlo, da bi kaj takega še bilo mogoče. Toda moj mož.., ko bi ga le poznali..., vzdignil me je v zrak in rekel, poglej, Kata, kako bodo pozeleneli od zavisti, ko bodo videli, kaj še zmeraj počenjava...!" Ob teh besedah sva obe hkrati prasnili v smeh. Zarotniško sva se spogledali in Petrova mama je brez posebne naglice obračala strani v albumu in mi razlagala posamezne dogodke, ki jih je zakrivil Peter. V tistih minutah, ko sem čakala nanj, sem si pred seboj naslikala človeka, ki ni nikoli pri miru, ki si že od nekdaj želi nekaj ustvarjati in biti drugačen od drugih. Celo to sem si zapomnila, da je imel pri mizi stalen prostor, ki ga ni smel zasesti nihče od domačih. Potem je pri vratih pozvonilo. Moja sogovornica se je jadrno dvignila in odhitela proti izhodu. Od daleč sem zaslišala glasno govorjenje in zdelo se mi je, da sta govorila vsevprek. V sobo se je pripeljal kar na vozičku. Njegove nasmejane oči so se opravičevale, ker je malo zamudil, toda kljub temu sem imela občutek, da se ni dosti žrl zaradi tega. Obzirno je prosil mamo, da naju pusti sama. "Ne morem govoriti o sebi, ker bi me ob vsakem stavku popravila, če bi naju poslušala," je rekel, ko sije sam pomagal na stol, ki so ga naredili nalašč zanj. Ko je na mizi zagledal album, se je od srca nasmejal. "Saj že vse veš!" je vzkliknil. K Petru me je pravzaprav povabila njegova mama. On sprva ni bil za to. Celo jezil se je, ker bo moral pripovedovati stvari, o katerih ni hotel niti razmišljati, kaj šele, da bi o njih govoril na glas. Toda potem, ko sem U SO D E Piše: Milena Miklavčič mu obljubila, da ne bom izdala, od kod je, je pristal. "Kot mulec sem domačim delal sive lase, to rade volje priznam. Šola mi ni delala težav, zato sem se lahko posvečal svojim izumom. Oče mi je pomagal urediti kotiček, kjer sem imel nekaj orodja, s katerim sem ustvaril marsikaj. Največjo strast sem imel do letalskih modelov. Ob njih se nisem nikoli dolgočasil. Še huje: včasih sem celo pozabil, koliko je ura in tako se je zgodilo, da sem kar nekajkrat zamudil pouk, ker sem se preveč zatopil v delo. Na tekmovanjih sem dobil celo nekaj nagrad, ki jih še zmeraj hranim. Doma sem bil edini fant, in če ti povem, da so bile okoli mene tri sestre, mama, in še ena teta, potem si lahko predstavljaš, da sem bil zelo oboževan. Kar bi si izmislil, bi se zgodilo... Toda mojih žensk nisem preveč izkoriščal. Za kakšne dobrote že morda..." Za trenutek naju je prekinila mama, ki je prinesla na mizo obilno malico. Da ne bosta lačna in žejna, je navrgla, preden se je ponovno umaknila. Peter je bil očitno lačen, saj se je nemudoma lotil prinesenega. "Hrana je moja šibka točka," je nato razložil. "Grozen jedec sem in jem toliko časa, dokler je kaj na mizi. Menda so se domači zaradi tega odločili, da se pri nas kuha le zdravo in prav nič kalorično! Kje sva že ostala? Aha, pri tekmovanjih. Modelarji, vsaj tisti iz moje generacije, so še danes moji najboljši prijatelji. Brez prijateljev si izgubljen, če še ne veš... Še na nekaj ne smem pozabiti, ker je to bilo odločilno za moje življenje; ni mi še bilo osemnajst let, ko sem se zaljubil. In to tako, da sem videl travo rasti. Okoli sem hodil kot mesečen, če je kak dan nisem videl. Vsi so se držali za glavo, ker sem v šoli dobil prvo nezadostno oceno in ravno v fiziki, ki je bila moj najljubši predmet. Ljubezen me je tako prevzela, da bi takrat najraje splezal na vrh Triglava in kričal na vsa usta, kako jo imam rad. Tako pa sem le molil, da bi se našla kakšna priložnost, da bi ji to lahko povedal. Imel sem srečo... Obiskovala je nekakšno aero- biko in ker jim je kronično primanjkovalo fantov, sem se javil na avdiciji. Če malo skrajšam: potem sem bil vedno kje v njeni bližini in nekega lepega dne je tudi ona opazila, da sem ji grozno simpatičen... Najina ljubezen je potem trajala in trajala..." Peter je rad tudi kolesaril. Doma z denarjem niso bili v zadregi, zato si je lahko privoščil najboljše. Z Maruško sta pre kolesarila skoraj vso Slovenijo. V tistih časih je bilo to še malce nenavadno, toda nikomur ni bilo za to kaj dosti mar. "S seboj sva imela spalne blazine in še danes, po toliko letih, si lahko naslikam kotičke, kjer sva prenočevala. Tistega dne, o katerem bi ti rad kaj več povedal, sva se sprla. Saj ni bilo nič resnega, le jezilo me je, ker je hotela iti na Dolenjsko le s starši in brez mene. Sedel sem na kolo in se ves jezen in tresoč odpeljal proti domu. Zdelo se mi je, da se mi godi strašna krivica, in da me bo konec, če je ves teden ne bom videl. Sploh nisem gledal, kje vozim in še danes ne vem, s kakšno hitrostjo sem zapeljal skozi ovinek, kjer se cesta odcepi proti nam. Vem le to, da sem nenadoma zaslišal, kako so zaškripale zavore. Nikoli si ne bom znal razložiti, kako sem lahko videl kolo, ki je letelo po zraku in potem še sebe, ko me je vrglo še nekaj metrov više. Zagrnila me je tema in iz kome sem se zbudil šele po nekaj mesecih..." Krčevito se je prijel za roke, ki so se mu začele tresti. Bala sem se že, da morda nisem naredila prav, ker sem prišla. Brskanje po spominu je včasih tako zelo boleče... Toda Peter se je močno razjezil, ko sem mu to omenila. "Tudi preteklost je del mojega življenja in nobenega načina ni, da bi jo lahko poradiral iz svojega spomina. Misliš, da je kaj bolj enostavno, ko se ponoči zbudim in me nočna mora ne izpusti iz svojih krempljev?! To so grozni trenutki. Še zmeraj si očitam, da sem sam kriv za svojo nesrečo. Ali pa začnem razmišljati, kaj vse bi lahko bil, če ne bi bil takrat tako brezglavo neumen. Zmeraj sem sanjal, da bi postal pilot. To je bila moja skrita želja, ki bi se lahko uresničila." Potem ko se je malo umiril, je nadaljeval: "V bolnišnici so naredili čudež, ko so me skrpali skupaj. Dvomim, če je bila v nt°Jl glavi kakšna kost cela. Tudi hrbtenico sem imel poškodovano. Koliko, sprva niti vedeli niso, toda moje najdražje so pripravili rKj najhujše. Menda sem bil kot voščeni angel' ček, ko sem ležal pred njimi in se nisem zavedal, kaj se dogaja okoli mene. Včasih me, sem ter tja, preblisne spomin na kakšefl dogodek. Zdelo se mi je, da sem "videl > kako me je Maruška vse dneve in včasih *e pozno v noč božala po roki ali pa me enostavno samo držala, da sem čutil njen0 toploto. Nekje v spominu imam shranjen* tudi pogovore zdravnikov, ki so modrovdfj ob moji postelji in postavljali diagnoze. Tuf*}. duh, ki se mi je tedaj zažiral v kožo, mi je znan takoj, ko sem se zbudil. Nihče mi p1 verjel, da sem ga čutil že v komi. Toda tu*0 je bilo..." Ko se je prebudil iz večmesečna nezavesti, je bil to za vse nepoza°e dogodek. "Vsi so jokali od sreče, ker so se bali, bom umrl. Bi rada izvedela, kako se te$a prebujanja spominjam? Sanjal sem, da srno5 prijatelji sedeli ob nekem tolmunu. lzz.i^al so me, da si ne upam potopiti vanj. neštetokrat sem stopil do vode, pomoli vanjo prst in se vrnil nazaj na breg. ReV. si, so mi govorili. V tolmunu naj bi bila vodj* večnega življenja. Potem sem se le okoraj*1: Vem, da so se mi na bregu gromko smejo1}' ko sem oblečen bredel vedno globlje v poto*' Potem ko sem se ozrl, so začeli, drug 1, drugim, počasi izginjati izpred oči. H0*,. sem se že vrniti in ugotoviti, zakaj. Samo da sem se obrnil, sem jih spet zagledal. No v* • moč so mi mahali in se pačili ter mi ne^i kričali. V vodi sem bil že do vratu. Zbal sW se, da ne bom mogel dihati. Toda zgodilo 5 je nekaj neverjetnega. Kar čutil sem kisik* mi je napolnil pljuča in zdelo se mi je, da im po prsih zato vse žgečka. Saj to je krajj*Lj občutek, ta voda, sem si rekel, ko sem poč® odprl oči." i Peter me je pogledal izpod čela in se " nasmehnil, ko je videl, da sem ob njegov^ pripovedovanju "pozabila", da si moram v skupaj zapisati. f< . j "Nič ne maraj," me je potolažil, si F . prvič v življenju srečala človeka, ki te > šokiral...!" (konec prihodnjič) GORENJSKI POSLANCI mmi glas Evropski delirij Brane Eržen, poslanec državnega zbora Moj pogled na dobesedno posiljevane slovenskega ^oda z idejo o Evropi je v *nt evropsko-evforičnem fttu prav gotovo vsaj navi-*Zno res nekako skregan s ^nutno slovensko politično /°do, je pa v vsakem pri-yeru realen. Moti me, da v°dilni politiki vladajočih ^Qnk ob obilni pomoči bankarsko nališpanih gospodarstvenikov mečejo pesek °Či vsem tistim, ki ji bo cena *°ve zlate zvezdice na mod-polju tako ali drugače pbolj udarila po žepu. Vse !}olize o prednostih in posle-ycah vključevanja Slovenije evropsko unijo, s katerimi dnevno bombardirajo v glavnem zboru, nam da wno vedeti, da bo cena .stopa velika, prevelika. Ti * pni funkcionarji Evropske ^)e nam povsem jasno in fàrito polagajo na dušo, naj *°venija od Evropske unije j pričakuje preveč, da bo ^venski prispevek k ceni za J'op precej višji, kot si pre-^tavljamo in korist mnogo ,anjša, kot si želimo in Mužimo. .Ze bežen pogled v zgodo-■ln° našega naroda nam da pno sliko o tem, da nam je "o Slovencem usojeno živeti fazno raznih nenaravnih r^užbah z narodi, s kater-nismo čutili nobene premsem pa ne kulturne povezanosti. In ko končno po mnogih stoletjih dobimo svojo državo, nas na vse kriplje silijo spet pod krilo Evropske unije, ki jo sestavljajo resnici na ljubo tudi države, ki v nedavni preteklosti niso samo ovirale razvoja slovenskega naroda, pač pa so pripravile in izvajale scenarij za popolno uničenje Slovencev. Njihova smiselnost pač temelji na dejstvu, da nas bodo sprejeli le, če se bomo kot tržišče odprli za njihove koristi. Prisiljeni bomo živeti in delati po njihovih zakonih in običajih, vso zakonodajo vključno z Ustavo bomo morali prilagoditi njihovim zahtevam. Sprejetje španskega kompromisa je bil prvi korak k propadu, obveza za spremembo 68. člena pa sramotna in izdajalska poteza stranke nekdanjih komsomolcev ob obilni pomoči "nacionalistov", ko so ravno na račun trkanja na narodno zavest prišli do možnosti, da danes odločajo o usodi naroda. Ozemeljske težave Italijanov in zadnje vse glasnejše zahteve v tej smeri, pomeni, da bo sprememba 68. člena Ustave v praksi pomenila posezonsko razprodajo slovenske zemlje. Nobeno sprejetje zaščitne zakonodaje na tem področju nas ne bo obvarovalo pred tem, da si Adolf ne bi privoščil parcele v slovenskem primorju. Tega se je treba zavedati in ne samo to, treba je preprečiti preden bo prepozno. Stranka za samostojno in neodvisno Slovenijo (SNSS) razmišlja na način, da smo Slovenci ponosen in pameten narod, ki je ob vseh kulturnih in naravnih dobrinah in - da ne pozabim - od vseh pametnih glavah, ki jih menda premoremo, sposoben živeti po svoje. Z odločnim NE Evropski uniji bi svetu dokazali, da smo ponosni na svojo samostojno in neodvisno državo, zato si ne privoščimo evropskih botrov in si ne skušajmo brisati svojega smrklja v krilo Evrope, ker imamo v naši Sloveniji dovolj lastnih robcev. Zatorej - Evrope nikar, vsaj zdaj ne in ne vse dotlej, dokler bodo razmerja med državami EU in Slovenijo enostransko krivično in nepošteno zastavljena. Evrope nikar, dokler v državah EU vlada politika liberalnega kapitalizma. Ne silimo torej iz ene ječe v drugo, iz balkanske v evropsko, resda modernejšo, ki pa je kljub vsemu še vedno ječa. Na splošno velja, da v vsaki bitki tisti, ki so hrabri, padejo, pametni pa preživijo. Bodimo torej patni in ne nasedajmo tistim, ki vpijejo po naši hrabrosti, bodimo samostojna oaza med Evropo in Balkanom. Če nas bodo potrebovali, nas bodo, verjemite mi, kljub naši majhnosti našli. PREJELI SMO hitech LTH-OL 'e samostojno Podjetje jT° sporočilo za javnost JVrno kot odziv na številne ilffonske klice, ki smo jih j* deležni po 25. juliju 1996, f naj bi bila v dopoldans-ffi času na Radiu Kranj ulovljena dezinformacija o Vplačanem regresu. Spra-Mli so nas tudi, ali res tega i^e pri nas nismo delali do 8. fj Zjutraj, ker direktorica 1^8- Mirjam Jan Blažič ni °gla zagotoviti regresa. Ker j,"1 ni uspelo pridobiti vse-]^ne sporne informacije, na 0d'er° ki lahko konkretno ^°vorili, dajemo v javnost in ednje sporočilo, ki naj LPrinese k objektivnemu tymiranju. iy UNITECH LTH-OL, t£'P-, smo za leto 1996 vsem Wirn delavcem pravočasno IfPJoČali regres v višini Q500 SIT, s čimer smo rf^Čali več, kot je bil mini-Jo • P° Pan°žni pogodbi in s jeClQlnim sporazumom. Kot fyjHano, je ta po teh dbku-ffih znašal samo 102.000 % Ín so 8a večinoma izpla-j/^?«' drugod, oziroma, kot ta"710' še tega ponekod ne Ohio: Po~° tej priložnosti ponovno ^..ariamo, da smo organi- °i/ ° dosegati takšne 'ovne rezultate, ki zago- tavljajo redni izplačevanje plač v okviru kolektivnih pogodb in nad republiškim ter občinskim povprečjem za gospodarstvo. Enako velja za regres in razne socialne pravice delavcev. UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka Pooblaščenec za stike z javnostjo Angelo Arčon, dipl. soc. Predsednik sindikata Janez Fojkar Zahtevek za popravek objave (Gorenjski glas, 30. julija 1996) V vašem časopisu je bil objavljen članek z naslovom "ACRONI med evropskimi proizvajalci jekla", ki ga je napisala novinarka D. Sedej. V samem podnaslovu je sledeč zapis: "...Do konca leta bo verjetno odšlo na čakanje okoli 400 zaposlenih..." in naprej "ACRONI zaposluje 1755 delavcev, vendar pa bodo še letos, morali v občutno zmanjšanje števila zaposlenih, saj naj bi jih bilo ob koncu leta zaposlenih le 1350..." Zgornje trditve ne držijo in tudi z moje strani niso bile tako interpretirane. Moja izjava je bila naslednja: "S 1. 1. 1996 je bilo v ACRONIJU zaposlenih 1826 delavcev (v juliju 1995 je ACRONI PRIPOJIL še 71 delavcev od družbe SEIKO), s ciljem, da v letu 1996 zniža zaposlene na ok. 1700 delavcev. V strategiji razvoja do leta 2000 pa naj bi se v primerjavi s podobnimi družbami po svetu število zaposlenih znižalo na ok. 1450 delavcev. Ta številka je bila razvidna tudi iz prosojnice, ki je bila predstavljena jeseniškim svetnikom." Prosim, da popravek zaradi zelo problematične vsebine objavite v prvi naslednji številki vašega časopisa na vidnem mestu. SŽ ŽJ - ACRONI, d.o.o. PREDSEDNIK UPRAVE: Anton Šteblaj, dipl. ing. Odgovor na članek "Za pokljuško cesto se občina ne zmeni" (Gorenjski glas, 30. julija 1996) V zadnji številki Gorenjskega glasa z dne 30. julija ste objavili članek z naslovom "Za pokljuško cesto se občina ne zmeni" novinarke D.S., v katerem navaja stališča in zavzetost Turističnega društva Pokljuka oziroma njenega predsednika g. Ratomira An-driča. Glede na dejstvo, da je to že drugi članek objavljen v javnih medijih (prvi v Dnevniku, v katerem omenjeni predstavniki Turističnega društva Pokljuka očitno želijo z medijsko pozornostjo opozoriti javnost na nesode-lovanje, oziroma brezbrižnost novonastale občine Bohinj v omenjenem problemu. Očitno ima pač nekdo željo, da v omenjenih člankih nikoli ni bilo objavljeno stališče občine, zato se čutim odgovornega, da ga posredujem preko vašega časopisa. Poudaril bi predvsem rad, da smo se s predstavniki Turističnega društva Pokljuka že srečali in telefonsko pogovarjali o omenjenem problemu večkrat, in da sem kot župan zadevo posredoval v obravnavo Občinskemu svetu Občine Bohinj, ki je sprejel sklep, naj o omenjeni cesti razpravlja pristojna komisija sveta (komisija za gospodarsko infrastrukturo) in posreduje predlog svetu v obravnavo. Poudaril bi rad, da se sredstva za tekoče leto zagotavljajo s sprejemanjem proračuna, ki je bil v naši občini sprejet spomladi, in da je pobuda za omenjeni odsek prišla po sprejetem proračunu, tako da je bilo nemogoče predvideti za kakšno finančno obremenitev gre. Avtorica omenjenega članka sama ugotavlja, da bi morala biti narejena natančna finančna konstrukcija, da bi se lahko sredstva prispevala ne glede na to, ali bo občina prispevala sredstva ali ne. Iz dosedanjih razlogov in člankov je razvidno, da nastopa kot investitor Turistično društvo Pokljuka (?) in ne občina, kar je že samo po sebi razumljivo glede na to, da omenjena cesta ni kategorizirana. Nastala je iz uslužnostne ceste zaradi različnih potreb gospodarstva (gozdarjev, lastnikov gospodarskih objektov za kmetijsko-planšarski stanovi), kasneje pa zaradi začasnih prebivalcev Pokljuke (lastnikov počitniških hišic, turistov v Šport hotelu in penzionih in počitniških domov). Jasno je tudi, da povečana frekventnost ceste povzroča potrebo po vzdrževanju, zaplete pa se zadeva pri financiranju. Uslužnostne ceste vzdržujejo tisti, ki jo uživajo, ko pa je pretočnost prometa po njej večja in je samoumevno tudi vzdrževanje ceste dražje, se pa lahko da pobuda za prekategorizacijo v krajevno, jasno, če je interes v občini, da s takšnim predlogom soglaša. Takrat pa mora po zakonu občina skrbeti za vzdrževanje ceste, lahko pa se odloči tudi za modernizacijo, če je to v širšem interesu občine. Rad bi opozoril tudi na dejstvo, da se cesta nahaja znotraj območja TNP in da je potrebno za kakršnokoli modernizacijo upravno dovoljenje Upravne enote Radovljica, potrebno pa je pridobiti soglasja ZVNKD, zavoda za\ gozdove Republike Slovenije (primer ceste k Slapu Savica). Zanimiva je izjava, ki jo navaja avtorica članka, da bi z asfaltiranjem tega odseka dobili dobro povezavo med blejsko in bohinjsko občino preko Pokljuke. Menim, da je povezava med Bledom in Bohinjem speljana po dolini skozi Sotesko in menim, da je takšna povezava skorajda smešna, saj ceste na Pokljuki služijo prvenstveno za dostope. Za povezavo med dvema občinama je zgrajena regionalna cesta R 315, ki pa je na precejšnjem delu še makadamska in bolj potrebna modernizacije, kot zgoraj omenjena cesta. Prav tako bo v letošnjem letu občina Bohinj sofinancirala odsek ceste proti Pokljuki na odseku Podjetje - Goreljek skupaj z zbranimi sredstvi domačinov, (ki so precej visoka) in z eno tretjino državnih sredstev predvsem z namenom omogočiti opravljanje gospodarske dejavnosti kmetijstva in gozdarstva in je svoj interes za Pokljuko, ki leži v občini Bohinj, tako močno izkazan. Na koncu bi rad poudaril, da je neresnično, da se občina Bohinj za omenjeno cesto ne zmeni, saj bo zadevo obravnaval Občinski svet, ki bo gotovo sprejel določene sklepe v zvezi s problemom, moti pa nas, da v takšnih zadevah nekdo želi preko medijev doseči pritisk na organe občine in neposredno izsiliti določena sredstva iz občinskega proračuna, čeprav le-ta niso predvidena za letošnje leto. Prav tako me čudi, da se člani TD Pokljuka niso pogovarjali za pridobivanje sredstev na državni ravni, saj večina tega območja pripada upravljanju državnih institucij, prav tako pa so počitniški domovi v lasti poslovno uspešnih podjetij, ki bi lahko prispevala precej večja sredstva kot občina, saj je gotovo, da cesta služi predvsem dostopom do omenjenih objektov. S svojim dopisom ne želim nikogar negirati pri njegovih prizadevanjih, razumeti pa moramo vsi skupaj, da je potrebno včasih pri reševanju problemov izbrati dogovorno politiko, ne pa enostransko obsojanje preko medijev s ciljem doseči želeni rezultat. Občina Bohinj Franc Kramar, dipl. ing., župan Klanstvo gospoda A. Stojanoviča (Gorenjski glas, 2. avgusta 1996) Če bi energijo, ki jo trosite za pisanje raznih komičnih člankov, za metanje polen pod noge g. županu ter za nezakonito poseganje v športne objekte, g. Stojano-vič, porabili za konstruktivno reševanje problemov športa v Kranju, bi bili verjetno problemi kranjskega športa že urejeni. Tako pa ste sredi sezone samovoljno zaprli letno kopališče, športno dvorano na Planini in športni center. O vašem posegu nismo bili niti uradno obveščeni, ampak informirani preko medijev, kar tudi kaže na vaš odnos do Mestne občine Kranj. Z zaprtjem športnega centra ste tudi onemogočili dostop do teniških in nogometnega igrišča. Kot je vam poznano, s teniškimi igrišči upravlja Teniški klub Kranj, z nogometnim igriščem pa Nogometni klub Triglav Kranj, kar je odločitev Okrajnega sodišča v Kranju z dne 10. 7. 1996, v sklepu katerega je navedeno: "Toženi stranki Športni zvezi Kranj, Fartt-zanska 37, se v korist tožeče stranke NK Triglav Kranj do pravnomočne sodne odločitve o motenjski tožbi prepoveduje kakršnokoli razpolaganje s pravico uporabe nogometnega stadiona v športnem centru Kranj". Zaradi te vaše samovoljne odločitve so se morali vsi tisti, ki so želeli koristiti ta igrišča, po kolenih plaziti pod napol zaklenjenimi vrati športnega centra. Ta sklep Okrajnega sodišča v Kranju in predlog Zakona o športu (drugo branje), kjer je v 19. členu določeno: "javni športni objekti po tem zakonu so športni objekti, ki so državna lastnina ali lastnina lokalnih skupnosti," sem posredoval medijem, ki so želeli o vašem zaprtju športnih objektov mojo izjavo. Neuradno sem tudi informiran, da ste letni bazen danes odprli. Upam, da boste enako ravnali tudi pri ostalih športnih objektih. Kranj, 2. avgusta 1996 Franc Golorej, pomočnik župana MOK Sporočilo in poziv odgovornim in javnosti Uničeno delo generacij? Z verigo, ki jo je na vrata kranjskega stadiona obesil samozvani v.d. direktorja Športne zveze Kranj Aleksander Stojanovič, se nadaljuje nesmiselna vojna v nekdaj športnem mestu. Obe lepi nogometni igrišči bosta uničeni, naši športniki (kadeti, mladinci, člani) nimajo niti mrzle vode, klubu grozi propad. NK Triglav - Creina je v februarju 1996 v prvem stiku Z g. Stojanovičem ponudil, da sam vzdržuje igrišči (prostore vzdržujemo že 20 let)! So- dišče v Kranju je v juliju z začasno odredbo (nanjo ni pritožbe) prepovedalo razpolaganje ŠZ in g. Stojanoviču z igriščema! Naš klub je kupil Športni zvezi gnojilo za najbolj nujno vzdrževanje igrišča. Je res treba zaradi boja za prevlado uničiti kranjski šport? Se je res komu kaj zgodilo, ko je prevzela zimski bazen Mestna občina? Naš klub poziva predsedstvo Športne zveze, da skliče skupščino ŠZ, kjer bi športniki sami lahko prispevali k rešitvi položaja, ki je izjemen v Sloveniji. Domala povsod namreč z objekti gospodarijo občine oziroma klubi, ki na njih tudi vadijo in nastopajo. Država je našemu mladinskemu centru dodelila status (poleg Ljubljane, Celja, Izole) "državne šole". Smo sredi priprav na novo sezono. Ali bo kranjski nogomet res uničen 75 let po tistem, ko se je organizirano začel? NK Triglav - Creina, Kranj Meja na Trojanah Marko Jenšterle, pa je ne vidiš že XIV. divizije, ki prihaja čez Trojane. Ne vem, kaj tebe briga Štajerska in njeni problemi. Ti kot Gorenjec še z južnjaki nisi "obračunal", pa že vidiš štajersko ofenzivo in mejo na Trojanah. Se ti ne zdi, da je Ljubljana postala drugi Beograd, in da lačna vrana sito pita. Na koga pa se Štajerci ali pa druge regije lahko obrnejo, da jim bo pomagal ali zastopal. Na poslance, boga ali koga? Jaz sem zato, da ima vsaka regija svojega Guliverja, ki bo v vladi zastopal interese svoje regije o njih odločal in tudi odgovarjal. Zato je potrebno poslaništvo v Ljubljani, da je tam tudi glava ne samo rep. Vprašam te, zakaj se ne bi vsaka regija brigala zase, Ljubljana pa naj dobi- tisto, kar si zasluži, ne pa, kar ji pripada. Če misliš, da moji Zemljani ne morejo živeti brez Ljubljane, se prekleto motiš, pa če bi žrli samo tvoje poletne kumarice. Maribor in Štajerska nimata več kaj izgubiti zato, če smo v samostojni državi in demokratični, potem Štajerci lahko odločajo sami o sebi, kje in kako bodo živeli. Če pa jim bo kdo mislil krotiti te želje, če bi že prišlo do njih, pa se bodo morda uresničile tvoje želje, namreč da boš moral, dragi Marko, hodit s pasošem čez Trojane. Ferdo Golob, Kranj POP I — ______ _ ■ *~r—., ■» Škandal ob Aljaževem domu Posušite se tam, kjer ste se zmočili Prostovoljci akcije Slovenija - moja čista dežela so prišli do Aljaževega doma vsi premočeni, vendar se niso smeli preobleči in ne pobirati odpadkov okoli doma. Obžalovanja vreden odnos, kajti Aljažev dom zaenkrat še ni ne v strankarski in ne v zasebni lasti. Mojstrana, 5. avgusta - V okviru odmevne ekološke akcije, ki jo vodi ekipa Moped showa pod naslovom Slovenija - moja čista dežela, v kateri sodelujejo izključno le prostovoljci, ki čistijo večinoma naš planinski svet in v dolino prinašajo na stotine vrečk odpadkov, se je ob zadnji akciji v doiini Vrat zgodilo nekaj nezaslišanega- V dolino Vrat je v soboto, 3. avgusta, kljub hudemu neurju, ki je zjutraj divjalo po vsej Gorenjski, ob 7. url odšlo več kot sto prostovoljcev iz vse Slovenije. Med njimi so bili, denimo, tudi vsi člani skakalne reprezentance s trenerjem Jelkom Grosom, Jure Košir, Urška Hrovat in notranji minister Andrej Šter s hčerkama. Ni jih zaustavilo zares slabo vreme - nekateri so prišli do Peričnika ali dlje, poiskali kar nekaj divjih odlagališč in v Mojstrano prinesli na desetine polnih vrečk odpadkov. Nekateri - tisti najbolj vztrajni in kondicijsko pripravljeni prostovoljci pa so seveda prišli do Aljaževega doma v Vratih. Bili so vsi premočeni - kakšni pa! V Aljaževem domu so se želeli vsaj preobleči, vendar so naleteli na predsednika Planinskega društva Dovje -Mojstrana Staneta Koflerja, ki je prostovoljce odločno in zelo grobo zavrnil z besedami, naj gredo, od koder so prišli in naj se posušijo tam, kjer so se zmočili. Vpil je, da bo organizatorja akcije ubil. Skratka -jasno in glasno jim je povedal, da so nezaželeni in naj ne poskušajo pobirati odpadkov okoli Aljaževega doma. Naj jih pobirajo tam, kjer so dobili tiste vrečke.. Vse premočene prostovoljce je krat-komalo - napodil! O tem, milo rečeno, neljubem dogodku je na žrebanju udeležencev akcije Slovenija - moja čista dežela Çrisotne javno obvestil vodja akcije one Fornezzi - Tof in obžaloval, kar se je v Vratih zgodilo. Pripetljaja v dolini Vrat ni javno komentiral. Ko smo ga vprašali, kaj naj bi bil vzrok za tako grobo obnašanje v Vratih in za napade nanj, je dejal, da je od Eredsednika Planinskega društva •ovje - Mojstrana že doživel kar nekaj resnih groženj, čeprav med njima ni nobenih osebnih zamer. Njegovo pisanje o nekaterih politikih? Politika? Tone Fornezzi - Tof je zmignil z rameni in dejal, da lahko samo ugiba. Spomnil se je, da je lani kot novinar prisostvoval državni proslavi na Triglavu in tedaj predsedniku PD Dovje - Mojstrana organizatorji niso dovolili, da bi v imenu SDS pozdravil navzoče, kot sicer ne bi dovolili nikomur, da v planinah organizira strankarske proslave ali pozdravlja v imenu strank. Od tedaj tudi ve, da je Stane Kofler član Janševe SDS. Poiskali smo udeleženca akcije, ki se v Aljaževem domu, ki zaenkrat še ni zasebna last nikogar, ni smel preobleči. Kaj se je zgodilo?Dušan Pust iz Dolenje vasi, stalni udeleženec akcije Slovenija, moja čista dežela, je povedal: "Kar nismo mogli verjeti, ko smo se premočeni do koze znašli pred vrati Aljaževega doma, z vrečkami v rokah. Da je oskrbnik in celo predsednik planinskega društva, smo zvedeli kasneje, da smo pa nezaželeni, nam je dal vedeti pri tisti priči. Neznosno se je drl na nas, češ pobirajte smeti tam, kjer ste vrečke dobili, zaradi vas pa tudi ne bomo kurili peči... Posušite se tam, kjer ste se zmočili... Da bo Tofa ubil in tako dalje... In smo šli, le kaj bi? Kaj takega nisem v življenju doživel!" Tone Fornezzi - Tof je zaradi groženj Staneta Koflerja, ki je novinarju Dnevnika grozil, da ga bo ubil in zaradi dogodka v Vratih vložil prijavo pri Policijski postaji Kranjska Gora. D.Sedej NESREČA Nesreča v tunelu Med sobotnim neurjem se je v predoru Ljubno zgodila hud* prometna nesreča, v kateri sta bila hudo poškodovan1 motorist in njegova sopotnica. V soboto je okrog pol enajste ure Nevenka S. (46)' Fordom Escortom vozila iz Radovljice proti Kranju. * predoru Ljubno je dohitela kolono vozil, ki se ie žara* neurja začela ustavljati v tunelu. Ker voznica ni mogla ustava svojega vozila, je s prednjim delom treščila v zadnji $ motornega kolesa nemškega državljana Egona Sch. (9 Motor je odbilo naprej, treščil je v zadnji del avtomobil' Aleše I. iz Ljubljane. Voznika motornega kolesa je prek" krmila vrglo na zadnji avtomobilski pokrov, z glavo je udarilv streho, s telesom pa razbil steklo. Njegovo sovoznfc" devetnajstletno Nicole W. je vrglo na cestišče. Trk motorjav Alešin avtomobil pa je bil tako močan, da je le-tega porinilov pred njim stoječ tovorni avtomobil. . Motorist je dobil hude poškodbe hrbtenice, sopotnica Nic°' pa ima zlomljeno skočno kost v gležnju leve noge. V čas" nesreče je bil promet iz smeri Radovljice v Kranj preusmerjaj! na staro cesto, v nasprotni smeri pa so promet ročno usmerja11 policisti. • U.Š. Občina Cerklje na Gorenjskem razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS Letalska nesreča nad Begunjami Usodno trčenje jadralnih letal Po trčenju jadralnih letal je enemu pilotu uspelo pristati na letališču pri Lescah, drugi pa je umrl v razbitinah na skalnatem pobočju Plec. Begunje, 5. avgusta - V četrtek, nekaj minut pred sedmo uro zvečer je prišlo do trčenja dveh enosedežnih jadralnih letal Alpskega letalskega centra Lesce, Id je bilo usodno za 17-letnega Jako Gasperšiča iz Radovljice. Preiskava o vzrokih nesreče se nadaljuje, glavni letalski inšpektor pa ocenjuje, da je bil po sredi človeški faktor. V četrtek je deset minut pred 7. uro zvečer prišlo na višini približno 650 metrov glede na letališče Lesce nad hribom, na katerem stoji cerkvica Sv. Petra pri Begunjah, do trčenja dveh enosedežnih jadralnih letal ALC DG 100 in DG 101 G, ki sta ju upravljala 36-letni pilot Dejan Vujič iz Ljubljane in 17-letni Jaka Gašperšič iz Radovljice. Po trku sta obe letali strmoglavili, pri čemer je Dejanu Vujiču, ki ima za seboj okoli 100 ur samostojnega jadralnega letenja, uspelo letalo izvleči iz strmoglavega leta, Jaka Gašperšič, ki je opravil izpit za jadralnega pilota pred enim mesecem in je imel 85 ur samostojnega pristati ter razbitin, ki jih je helikopter pripeljal okoli 11. ure, so na letališču skušali opraviti rekonstrukcijo položaja letal ob trku. Letalski inšpektor Janez Avbelj je po ogledu izjavil, da sta bili obe letali po vseh razpoložljivih dokumentih primerni za letenje, oba pilota pa sta imela veljavni dovoljenji za jadralno letenje. Nesrečno trčenje se je pripetilo v sloju prostega letenja, kjer so piloti odgovorni za varno izogibanje, saj je pri tem mogoče le vizualno opazovanje. Preiskava ni zaključena, glavni letalski inšpektor pa je menil, da je vzrok za nesrečo iskati v človeškem faktorju. • Š. Ž. ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 1996/97. 1. Naročnik je občina Cerklje na Gorenjskem, Ul. Franca Barleta 23 2. Predmet razpisa je izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1996/97, in sicer: - na relaciji Sidraž - Šenturška Gora in Stiska vas - na ostalih relacijah v občini Cerklje na Gorenjskem 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 430 Šoloobveznih otrok občine Cerklje na Gorenjskem od septembra do konca junija (razen julija in avgusta); - razpredenost šolske mreže je razvidna o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vets-nik Gorenjske št. 1/88); - svoje storitve morajo nuditi kvalitetno in skladu z obstoječo cestno-prometno zakonodajo; - cena storitve mora biti v okviru zakonskih določil. 4. Informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Cerklje na Gorenjskem v ponedeljek od 8. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure ali po telefonu 422-518. 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoi? vloge, v katerih bodo po^ . odgovori na zgoraj navedaj* zahteve, s priloženimi dokurr^ ti o imenu in nazivu ponudnj"* podatki iz registrskega sodišč^ registraciji podjetja in dejavno* ter ustrezne reference, pošlj^ na naslov: Občina Cerklje Gorenjskem, Ul. Franca Bar 23, v roku 20 dni po obf razpisa. 6. Ponudbe morajo biti oddan* zapečateni kuverti z oznako: ■ odpiraj" - ponudba za j , razpis za prevoze osnovne^5 kih otrok. 7. Odpiranje ponudb bo 19... 1996 v prostorih občine Cerw na Gorenjskem. 8. Ponudbe, ki ne bodo prisp^* pravočasno ali ne bodo pravil"1: opremljene ter ponudbe, ki . bodo vsebovale elementov tea* razpisa, bodo izločene iz f daljnje obravnave. y 9. Predstavniki ponudnikov, v bodo priostni pri odpiranju, moj ajo imeti s seboj pooblastilo ** zastopanje. 10. Ponudniki bodo obveščeni izidu javnega razpisa najkas v 5 dneh po dnevu ponudb. 11. Z izbranimi ponudniki *j prevoz osnovnošolskih otrok območlju občine Cerklje JI Gorenjskem bodo sklenjene r godbe ob začetku šolskega I?' 12. Naročnik si pridržuje pravi^j da ne izbere nobenega ponudnikov. Datum: 5. avgusta 1996 Številka: 950/96 Občina Cerklje na Gorenjsk*J] FRANC ČEB^ O nesreči dveh jadralnih letal je na ponedeljkovi novinarski konferenci Boštjan Sladic citiral le del izjave preživetega pilota Dejana V. Ta je Izjavil, da je pokojnik s svojim letalom z levim krilom udaril ob njegov vertikalni stabilizator. Pokojnikovo letalo naj bi se zaradi trka zavrtelo, ker pa je bilo v trenutku trka le 100 metrov nad pobočjem hriba, pilotu letala ni več uspelo zravnati, zato se je zrušilo. letenja, pa je trčil v skalnato pobočje Pleč. Kljub zelo resni poškodbi letala, saj smerno krmilo ni več delovalo, je prvemu pilotu nato po navodilih po radijski zvezi uspelo pristati na letališču pri Lescah, medtem ko je bilo trčenje drugega ob pobočje zanj usodno. Takoj po obvestilu o nesreči so z letališča Lesce poklicali na pomoč Gorsko reševalno službo in helikopter slovenske Policije, ki so že prej kot v eni uri dosegli razbitine, vendar ugotovili, da se je mladi pilot iz Radovljice smrtno ()onesrečil. Ob 21. uri so ga prepeljali na etališče. Kraj nesreče si je ogledal tudi preiskovalni sodnik. Preiskava nesreče se je začela v soboto zjutraj, ko je na letališče v Lescah prispela posebna komisija Ministrstva za promet in zveze, ki jo je vodil glavni letalski inšpektor Janez Avbelj. Po temeljitem ogledu poškodovanega letala, ki je uspelo 'h OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v šolske ustanove. če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Dijaki z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: 1. TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu računalniške strojne in programske opreme; 2. PAPIRNICA LARAT.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3. RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1.9. 1996 dalje priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana - v Bistrici pri Tržiču v Pandi So veUki in so mtyfmi - mi smo sotidnil Strela v avto [ V soboto se je pri kranjskih kriminalistih ob pol enajsti uri dopoldne oglasil občan z nenavadno prijavo. V neposredni bližini Ccmcntarstva Kavčič mu je v avtomobil ^treščila strela, vozilo pa je takoj prenehalo delovati. Ogled vozila je pokazal, da je strela udarila v anteno avtoradia in jo zlomilo. Na strehi avtomobila je poškodovala lak v krogu enega centimetra, na stebričku med vrati so bili črni sledovi ter sledi taljenja kovine na platiščih koles. Triindvajsctlctncga voznika so policisti poučili, da jc ob srečanju s strelo imel izredno srečo, da jc ostal živ in zdrav. • U.S. Si HALO - HALO GORENJSKI GLAS 2? TEL.: 064/223 111 I Gledališče Naročilo xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. [ VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 I AVTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Bogunfskl 1 O, tol.t 22-55-22 I Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12. avgusta, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. InWHHMnlH^ POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE - B in B, vpis po tel.: 22-55-22 § NAKUPO VALNI Palmanova 13.8, Madžarska Lenti 10.8., Gardaland ali Aqualand 15.8., IZLETI - GARDALAND možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Z AVTOBUSOM NA IZLET NAKUPOVALNI IZLET JBlIPlIiriH"*"*'"'' METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 41-510 Kopanje v Čatežu, 24.8. Gardaland Drinovec, tel.: 064/731-050 Madžarska - Lenti 17.8.; tel.: 242-356, Konrad Enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. IZ SUPER PONUDBE VOZIL LADA PRI AVTOTRADE KRANJ Šuceva 17, tel.: 242-300 Lada samara že od 999.000 SIT Lada niva že od 1.398.000 SIT 4-letni krediti brez pologa, staro za novo KOPALIŠČE RADOVUICA Tel.: 715-770 Odprto od 10. do 18. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure. Rekreacijsko plavanje - ponedeljek, sreda, petek od 21. do 22. ure. V sklopu kopališča lahko gostje uporabljajo fittness, odbojko na mivki. NOVOST: pice iz krušne peči! .............................................................■...................*...................................'..... AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! vozila: GOLF, POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R5 itd. Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTOŠOLA GOLFŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 AVTO ŠOLA 60LF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! POČITNIŠKI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC V JULIJU IN AVGUSTU GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE Radovljica: pon. 8.-19. ure, tor., sre. 8. -14. ure, čet. 10. -14. ure, pet. 8. -14. ure, sob. 8.-12. ure Knjižnica B. Kvmerde|a Bled: pon., tor., čet., 8. -14. ure, sre. 8. -19. ure, pet. 14. -19. ure Kranj: pon., sre., čet., pet. 9. -15. ure, tor. 9. -17. ure, sobota - ZAPRTO Jesenice: pon., tor. 8.-14. ure, sre. 8.-19. ure, čet., pet. 8. -14. ure, sobota 8. -12. ure, Tržič: pon., čet., pet., 9.-15. ure, tor., sre. 9.-17. ure, sob. - ZAPRTO Škofja Loka: pon., tor., sred., pet. ODRASLI 8. -14.30 ure, mladinski oddelek 8.-14. ure, čet. 12.-19. ure - odrasli in mlad. oddelek Trata: sre. 14.-19. ure Železniki: tor. 15.-19. ure Žiri: pon. 14.-19. ure Gorenja vas: čet. 14.-18. ure Kamnik: pon., tor. 13. -19. ure, sre., čet., pet. 9. -15. ure Medvode: pon., sre., pet. 13.30 -19. ure, tor., čet. 8. -13.30 ure Kranj: odprto: pon. - pe* ""). ure; dnevna vstopnica: odrasli 400 SIT, mladina r\r\ KI A rt AI IMPftA 7ADPTO na 300 SIT; popoldanska vstopnica: odrasli 300 S DO NADALJNfcljA £J\VT\ I U 00 S)Ti m|adina 200 SIT. Otroci do 7 let imajo vsi..,. K.«-,. «iw^w .uiurmwi u.uuu oii. Radovljica: odprto: pon. - pet. od 10. do 18. ure; sob., ned., prazniki: 10. do 19. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT, popoldanska karta: odrasli 300 SIT. otroci 200 SIT. Trtic odprto: vsak dan od 9. do 19. ure; ob petkih nočno kopanje od 20. do 23. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 250 SIT, predšolski otroci 90 SIT, nočno kopanje 250 SIT. Jesenice: Odprto: vsak dan od 10. do 18.30 ure. Vstopnina: drasll 400 SIT, otroci do 14 let 250 SIT, predSolskl otroci 100 SIT; popoldanska karta od 15.30 dalje: odrasli 250 SIT, otroci 250 SIT; MESEČNA VSTOPNICA: otroci do 14 let 2.500 SIT, odrasli 4.000 SIT. Kropa: odprto: vsak dan od 10. do 18. ure; vstopnina; odrasli 350 SIT, otroci od 7 do 14 let, Študenti, dijaki 250 SIT, otroci od 3 do 7 leta 120 SIT. Konj - Velika planina Besnica - Sekcija za planinstvo in ^kreacijo pri TVD Partizan Besnica jSbl v soboto, 10. avgusta, na Paninski izlet čez Konja na Veliko P'anino. Hoje bo za približno 5 ur. ^jave sprejema Milan Čelik (tel.: J03-280) po 19. uri do vključno ^trtka, 8. avgusta. Krn Kranj - Planinska sekcija Iskra Prçjanizira v soboto, 10. avgusta, gj na 2245m visok Krn. Odhod na g*t bo ob 4. uri izpred hotela Creina. seboj morate iemti primerno opre-JJy za plezanje. Prijavite se lahko po fii 221-321 (interna 2644) ali po tel.: £'3-093 do najkasneje srede, 7. P|ancavallo U Kranj - Planinska sekcija pri PD 2fani. Iskra, organizira v soboto, 7. 5?"?ta, planinski izlet na 2251 m p?°ki Cimon del Cavallo v pogorju •ancavalla. Odhod na izlet bo ob 3. I i zjutraj izpred hotela Creina, na ^•Uj pa morate imeti planinsko u^o, primerno za visokogorje in £Qtni list. Prijave sprejemajo po tel.: 225 184) 'n V P'Sami P° KranÍ (t8l": fc'jt na Dolenjsko r, Kranj - DU Kranj vabi na izlet na ^enjsko. Obiskali boste Taborsko >-m°; ^njo goro, Polževo in Grofijo. ta l2|et, ki bo v torek, 13. avgusta, z odhodom ob 7. uri, se lahko prijavite pri DU Kranj v času uradnih ur. Kopalni izlet Zabnica • DU Žabnica vabi na kopalni izlet v Hotel Delfin v Izoli. Izlet bo v ponedeljek, 19. avgusta. Odhod bo ob 8. uri izpred vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijavite se lahko pri vseh poverjenikih društva. Razstave 3 Čipka iz Železnikov Kranjska Gora - V petek, 9. avgusta, bo ob 19. uri v Liznjekovi hiši otvoritev razstave, ki jo je pripravilo TD Železniki v sodelovanju z Muzejem Jesenice in Občino Kranjska Gora. Na razstavi si lahko ogledate lepote čipke iz Železnikov in dobroto dražgoškega kruhka. Na otvoritvi razstave vam bodo prikazali klekljanje čipk in izdelavo kruhkov, nastopil pa bo ansambel Niko iz Železnikov. Razstava bo na ogled od torka do petka od 10. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Koncerti Ir Glasbeno poletje v Bohinju Bohinj - Danes, v torek, bo v cerkvi Svetega Martina ob 20.30 peti koncert Glasbenega poletja v Bohinju. Program obsega dela Han-dla, Telemanna in Zelenka, nastopili pa bodo Matej šare (oboa), Andrew Malcom (oboa), Paolo Calligaris (fagot), Zoran Markovič (kontrabas) in Paola Poncet (čembalo). Pan trio Bled - V cerkvi sv. Martina bo danes, v torek, ob 20.30 koncert Pan tria. Nastopili bodo Renate Kehr (flavta), Yumiko Noda (viola) in Char-lotte Cassedanne (harfa). Na sporedu bodo dela Debussyja, Schuberta, Mozarta in Angererja. Vstop prost! Glasba od 11. do 14. stoletja Radovljica - V radovljiški Graščini bo danes, v torek, koncert vokalno instrumentalne glasbe od 11. do 14. stoletja. Nastopili bodo Rene Zosso, Anne Osnowycz in Reynald Breithaupt iz Ženeve. Les Miracles de Nostre-Dame Radovljica - V Graščini se bo ob 20.30 začel koncert pariške skupine Alegria. Koncert Les Miracles de Nostre-Dame je posvečen srednjeveški poeziji na čast Devici Mariji. Okarina folk fest Bled - V petek,.9. avgusta, bo v Zdraviliškem parku uradna otvoritev Okarina folk festa '96. Nastopili bodo Alpenhorn trio iz Švice, Anglež Paul Millns in Nahual iz Argentine. On je bil veter Bled - V soboto, 10. avgusta, bo ob 21. uri v Cafe Belvedere koncert pevke Melite Osojnik On je bil veter. Sodelovala bo tudi plesalka izraznega plesa Jasna Knez. Pokvarjeno Kranjska Gora - Jutri, v sredo, bo v na prostem za hotelom Prisank ob 21. uri predstava gledališča Tone Čufar z naslovom Pokvarjeno. Komedija Videoklub Boh. Bistrica - Hotel jezero in Gledališče Bohinjska Bistrica vabita vjutri, v sredo, 7. avgusta ob 21. uri na vrt Hotela Jezero, kjer bodo predstavili komedijo Videoklub. Razstave Veliki bingo Bled - Danes, v sredo, se bosta ob 21.30 v Kazini začela veliki bingo in ballroom dancing. Veselo po domače Bled • V okviru prireditev, ki potekajo pod skupnim naslovom Veselo po domaČe, bo jutri, v sredo, ob 19. uri bogata kulinarična ponudba slovenske hrane v vseh hotelih. Ob 20. uri pa bo v TPC/Bistro nastopil ansambel Franca Miheliča Obvestila Ir Plesi Pod trto Kranj - DU Kranj obvešča vse upokojence in njihove prijatelje, da prireja vsako soboto in nedeljo ob 17. uri ples ob živi glasbi. Vabijo vas na senčni vrt Pod trto! Špikovi dnevi Gozd Martuljek • V petek in soboto, 9. in 10. avgusta, bodo v hotelu špik potekali Spikovi dnevi. Na sporedu bodo športne prireditve, mali nogomet, lokostrelstvo, športno plezanje, odbojka na mivki, hokej na rolerjih, varpa, tenis, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo. Alpski kvintet ob 30-letnici Boh. Bistrica • Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica prireja v soboto, 10. avgusta Pod Skalco koncert Alpskega kvinteta ob 30-letnici ansambla. Prireditev se bo začela ob 19. uri pred Hotelom jezero z nastopom Godbe na pihala iz Laškega, ob 20. uri pa bodo pod Skalco nastopili plesalci Folklorne skupine Bohinj iz Boh. Bistrice in Godba na pihala Laško. Sledil bo koncert Alpskega kvinteta. Podoknica Tržič - V petek, 9. avgusta, bo ob 20. uri pred rojstno hišo Vojteha Kurnika podoknica. Nastopil bo zbor društva upokojencev Tržič, ob slabem vremenu pa podoknice ne bo. Slavnostna seja Kredarica - Danes, v torek, bo ob 17. uri slavnostna seja občinskega sveta na Kredarici. Maša v čast prazniku Dovje, Kranjska Gora - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri maša v čast občinskemu prazniku. Maša bo potekala na Dovjah in v cerkvi v Kranjski Gori. tapetništvo radovlpca P o. razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - izkušnje ali delo na podobnih delih Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v zaprti ovojnici na naslov: TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, p.o., Gorenjska c. 41, 4240 RADOVLJICA z oznako "za razpis". Rok za prijavo je 8 dni. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. mrija Generacije v negovanju lepote ■■J* PCP DELO ^3.™ ÉÉ *> mobitel SLOVENSKI OHUIin NMTI Q1M Torek, 6. avgust ob 20.30 Radovljica, Graščina Ay«n< l|a /a pi..v«j*n|» *_ m Trubadurska ljubezen, lajna in citre v glasbi 12. in 13. stoletja RENÉ ZOSSO ANNE OSNOWYCZ REYNALD BREITHAUPT (Ženeva) Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel.: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel: 064/715-300 Kje in kdaj nastopajo? Ansambel Franca Miheliča: jutri, v sredo, ob 20. uri v TPC/Bistro na Bledu. Ansambel Niko: v petek, 9. avgusta, ob 19. uri na otvoritvi razstave v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, p.o., Gorenjska c. 41, 4240 Radovljica na podlagi sklepa organa upravljanja z dne 11. 6. objavlja naslednjo PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB PREDMET PRODAJE JE: Idealni delež nepremičnine -40/100, stoječe na parceli št 273/9, vi. St. 1134, k.o. Radovljica, ki v naravi predstavlja: poslovno stavbo na Gorenjski c. 41 v izmeri 493 m2. Zemljiškoknjižno stanje ni urejeno; zaveže se ga urediti prodajalec. POSEBNI POGOJI: Najnižja cena je: 18.489.328,10 SIT. Ponujena cena mora znašati najmanj zgoraj določeno ceno. Ponudniki so lahko: pravne ali fizične osebe. Ponudnik mora do 15. 8. 1996 komisiji predložiti overjen izpisek iz registra oz. potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ter dokazilo o plačilu varščine. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Prednosti pri enaki ponujeni ceni bo imel ponudnik, ki bo omogočil prodajalcu še 1 leto po sklenitvi kupoprodajne pogodbe brezplačni najem. ROK za zbiranje ponudb traja do 10. 8. 1996. Ponudbe bomo po končanem razpisnem roku komisijsko odprli. Nepravočasnih /n nepopolnih ponudb komisija ne bo upoštevala. Ponudniki naj pošljejo ponudbe za nakup v zaprti ovojnici na naslov: Podjetje TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, p.o., Gorenjska c. 41 4240 RADOVUICA. s pripisom: PONUDBA ZA NAKUP - NE ODPIRAJ. Ponudnik mora ob ponudbi prodajalcu predložiti dokazilo o plačilu VARŠČINE v višini 20 % najnižje cene. Varščino vplača na žiro račun prodajalca št. 51540-601-12248 z namenom nakazila: Varščina za nakup. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno ponudbo v 8 dneh poo odpiranju ponudb, kupnino pa mora plačati v 30 dneh po veljavnosti pogodbe na žiro račun prodajalca št. 51540-601-12248 pri APP Radovljica. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe oziroma v določenem roku plačal kupnine, bomo prodajo razveljavili, vplačano varščino pa zadržali. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v kupnino, neuspešnim ponudnikom pa vrnili v 5 dneh po odpiranju ponudb, brez obresti. Kupoprodajna pogodba stopi v veljavo, ko jo na podlagi 44. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij potrdita Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo in javno pravobranilstvo. * Nepremičnina se prodaja po sistemu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. DRUGI POGOJI: Prometni davek plača prodajalec. Vse druge dajatve ter stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe ter prenosom lastništva plačata pogodbeni stranki v razmerju 50 % - 50 %. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec kupljeno nepremičnino v last in posest. Podrobnejše informacije in ogled nepremičnine bo mogoč v času trajanja objave po predhodnem dogovoru po tel. št.: 064/714-480, kontaktna oseba: ga. Maja Smolej. Na osnovi te objave prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom. MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/216-317 1S141 Ugodno prodam 210 I ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, © 328- 498_74178 Prodam TRAKTOR HOLDER AG 3 in JUGO KORAL 45, letnik 1988. Cena po dogovoru. ©064/891-683, po 20. Ull 24803 ŠTEDILNIK - 4 plin, 2 elektrika, plinska pečica, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0218-552 zvečer 24992 GAME BOY prodam, kupim Sego. ©211-724 int 24 * 25056 Ugodno prodam šrotar, prešo, mlin VIDEO REKORDER prodam. ©211-za sadje, kad. ©802-040 25045 724 int. 24 25057 MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©634-012 11799 Avtomatski stroj za izdelovanje plastničnih izdelkov poceni prodam. ©77-806 25042 GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE slovenske železarne Jt # 2ELEZABNA JESENICE Acroni SŽ ŽJ ACRONI, d.o.o., JESENICE Vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE - ELEKTRONIKA za delo na področju vzdrževanja elektronaprav Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas enega leta, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o končanem izobraževanju sprejemamo v Kadrovski službi ACRONI, Cesta železarjev 8, Jesenice, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni. PC 486 50 4 mB RAM, CD... prodam. ©211-724 int 24 25058 Nov SUPER NINTENDO za 24000. ©211-724 int. 24 25059 PC 386 40 MHz 8 MB RAM, prodam. ©211-724 int. 24 25060 Pralni stroj Gorenje, star 7 let, kot nov, prodam. ©332-350 25142 Tračni OBRAČALNIK SIP in GUMI VOZ, prodam. ©49-076 25210 GR. MATERIAL Prodam: "flašencug" 500 kg, 1000 kg tehtnica, prizme 8 cm 4-5 m3, plohe cca 1 kubin, colarice 1,5 kubika, špire 12x14 13 kom., gradbeno dvigalo 300 kg s paleto, traktorski drog za dviganje hlodov s kleščami, silokombajn za koruzo manjši Tip Brežice-nov, GOLF starejši letnik obnovljen in prikolico za avto 700 kg. ©715-453 25040 Cementni strešnik mali špičak, nov in rabljen, ugodno prodam. ©45-291 25049 Prodam okrogel les za špirovce. ©685-280 25071 Odpeljem ali kupim strešne salonitne plošče. ©624-000 25080 IZOBRAŽEVANJE KUPIM KNJIGE za 1. letnik Sr. agroživilske šole, smer VETERI-NARSKI TEHNIK.Q47-654 25038 POPRAVNI IZPIT? Težave z maturo? Inštrulram matematiko, fiziko in elektrotehniko. ©223-064, 421-831 25155 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ali ©211-927, ©47-534, 16816 LESPROMET ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo.©621-779 in 0609-635-074 24285 Kupim suhe macesnove DESKE in PLOHE. ©241-796 24985 KOMBAJN za krompir kupim. ©422-673 25047 Kupim star OTROŠKI VOZIČEK -premer koles cca 30 cm. ©67-198 Bi šli na Celovški sejem, v Medijske Toplice..... Kranj in Celovec imata v avgustu nekaj skupnega: največji vsakoletni sejemski prireditvi. Zato bodo na Gorenjskem sejmu od petka naprej po posebej ugodni ceni naprodaj tudi vstopnice za Celovški sejem-Gorenjski glas pa Vam omogoča tudi zelo udoben način obiska Celovškega sejma. Prihodnji petek, 16. avgusta, bomo namreč pripravili Glasov izlet z Integralom Trtic na Celovški sejem. Udoben klimatiziran avtobus bo zjutraj odpeljal s parkirišča Gorenjskega sejma /ali iz Škofje Loke, vendar le, če bo iz škofjeloške smeri vsaj pet prijav!/, postanek za nakupe in čašo dobrega piva bo v trgovini Šparovec, cel dan bo na razpolago za ogled Celovškega sejma, na povratku postanek v prosto carinski prodajalni na Ljubelju in prihod v Kranj tako, da bo za najbolj vztrajne dovolj časa za sodelovanje na petkovem večernem zabavnem programu Gorenjskega sejma. Prispevek k stroškom izleta - vstopnina, prevoz, popotnica: 1.900 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa samo 1.500 tolarjev. Že dan prej, na praznični prihodnji četrtek, 15. avgusta, pripravljamo kopalni izlet v MEDIJSKE TOPLICE. Avtobus bo zjutraj začel rajžo v Radovljici /če bo vsaj pet prijav z Jesenic ali Žirovnice, pa bo začetek izleta od tam/, zatem skozi Kranj do Medijskih Toplic. Motnost kopanja bo v treh zunanjih bazenih, največji je 50-metrski. Imajo tudi najdaljši vodni tobogan v Sloveniji, zato z nami posebej vabimo mlajše bralke in bralce. V hotelu bo po kopanju zgodnja večerja, ogled krajevnih znamenitosti in povratek na Gorenjsko do 20. ure. Prispevek k stroškom izleta: 3.000 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa (in seveda drulinske člane) samo 2.000 tolarjev, za otroke še 200.-SIT ceneje. Torej, kot nalašč za prijeten dan na začetku zadnje četrtine letošnjih počitnic /15. avgust bo dela prost dan, praznik Marijino vnebovzetje oz. Veliki šmaren/. Zadnji avgustovski četrtek, 29. avgusta, bo Glasov celodnevni izlet v TERME ZREČE, kjer se bomo kopali v bazenih s termalno vodo, zvečer pa zaplesali v hotelski restavraciji. Avtobus podjetja Me-teror bo zjutraj vožnjo začel v Radovljici, peljal skozi Kranj in Škof jo Loko v Zreče -in zvečer seveda v obratni smeri. Na Glasovih izletih vselej poskrbimo za popotnico, ker s praznim ielodcem ni motno plavati. Kopanje bo v obeh zunanjih in notranjem bazenu, s tem pa motnost izbirati temperaturo vode - v Termah Zreče je voda v notranjih ter zunanjih bazenih različnih temperatur in je zato velika motnost izbire najprimernejše glede na vreme. V Zrečah bosta tudi večerja in zabava s plesom, povratek pa pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 3.750 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 tolarjev. Za Glasov izlet to nedeljo, 11. avgusta, na Veliko Planino, kjer bo tradicionalno praznovanje pri kapeli Marije Snežne, zatem pa planinsko srečanje v pastirskem naselju, prijav ne zbiramo več, ker je izlet zaseden. Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 - 111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov In telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Kupim novo PEČ za etažno ogrevanje na trda goriva 17-23 Kcal. ©44-277 25174 LOKALI Prodamo; na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14776 ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, ©221-353, fax 221-785 18499 Prodamo v Šk. Loki 43 m2 LOKALA na gl. ulici, od tega 25 m2 neto površine, cena je 63 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221- 78 5 23479 ODDAMO KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišče 135 m2, parkirišče, možnost delnega odkupa ali najema. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24632 ODDAMO KRANJ Planina za 10 let oddamo poslovno stavbo ob cesti, v izgradnji 3 etaže po 120 m2, vlaganja se kompenzirajo z ugodno najemnino. KRANJ CENTER 40 m2 v priti, primerno za frizerski salon ali trgovski lokal, 1200 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22- 33-00 24633 PRODAMO MEDVODE okolica: trgovsko poslovni center z več lokali in velikim parkiriščem, večjim stanovanjem in sobami za goste. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 24634 Oddamo v centru mesta 60 m2 poslovnega prostora, odkup inventarja 30.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_24*8 Prodamo Bled nov poslovno stan. obejkt, sedaj deluje fitnes, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, tel., in fax 221-785 25012 ODDAMO v Kranju klet. I. nad. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne, na prometni lokaciji s parkiriščem. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 25013 Pizzerijo v obratovanju cca 150 sedežev, urejeno parkirišče brez odkupa inventarja oddamo za 3500 DEM mesečno z enoletnim predplačilom. ©223-485 ali 0609/643-493 25129 ŽELEZNIKI prodmao 64 m2 poslovnega prostora z vso dokumentacijo za neživilsko dejavnost za 35000 DEM. AGENT, 223-485 ali 0609/ 643-493 25126 V centru Kranja oddamo poslovni prostor cca 40 m2 v prvi etaži, za neživilsko dejavnost, v dodelavi za 1000 DEM mesečno. AGENT, 0609/ M3-493 ali 223-485 25128 OBČINA JESENICE Občina Jesenice na podlagi 13. člena zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. I. RS, št. 9/92) objavlja JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRIDOBITEV KONCESIJE Javni razpis obsega podelitev ene koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti s sedežem na Jesenicah na območju Plavža v oddaljenosti 400 m od že obstoječe lekarne. Kandidati morajo predložiti: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom o lekarniški dejavnosti. - informacijo o zagotovitvi poslovnih prostorov in opreme Kandidati imajo možnost najema prostorov v občini Jesenice, ki bi jih morali preurediti za opravljanje lekarniške dejavnosti na lastne stroške. Kandidati naj pisne prijave z originalnimi ali overjenimi listinami pošljejo na naslov Občina Jesenice, Oddelek za splošne zadeve, gospodarstvo ih družbene dejavnosti z oznako "za lekarniško koncesijo - ne odpiraj". Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. V Gozdu Martuljku prodamo TURISTIČNI OBJEKT, 11 sob v pritličju in nadstropju, ter 20 ležišč v podstrešju, objekt stoji ob glavni cesti, lasten parkirni prostor, parcela 475 m2, cena 270 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. ©221-353 in fax: 221-785 25106 Med Kranjem in škofjo Loko oddam kava bar 40 m2 z možnostjo razširitve za 600 DEM mesečno z enoletnim predplačilom in odkupom inventarja 35000 DEM, lahko na dva obroka. AGENT, 0609/643-493. 223- 48 5 25132 AVTOMATIK TOMOS ohranjen pr°' dam za 250 DEM. ©721-289 APN 6 S. I. 88 za 550 DEM in AT*J-88 za 900 DEM, prodam. Velič, »P-Gorje 23_ OBVESTILA ITALIJA Portoguaro, Palmanov« vsak teden - NAKUPOVALNI IZLt1-©49-442_ ^ Vsak teden NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko. ©49-442 Z4I" KOLESA OSTALO Prodam žensko GORSKO KOLO na 21 prestav, še v garanciji, cena po dogovoru.©57-919 24725 Prodam MOPED APN 4, APN 6 in VESPO 150. ©49-442 24752 Prodam uokvirjene gobelina "Zadnja večerja" in Zimska narava, cena v\ dogovoru. ©218-001 Izposodite si video kamero Sonj/-uporaba enostavna, posnetki odiicn • ©222-055 #Z I PIAVA IAGUNA | PtKS HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLA VE LAGUNE NISO DRAGE! CM eboih i V NEKATERIH Pavüjoní BeIIeviie HoteI TimisT HoteI DeIIín, AIdatros ín GaIed POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! 40,- DEM 4 V DEM ff,i DEM CíIacIeIa (2 osEbi) BeIIevue (5 osede) Astra (4 ose de) Vili ŠpAdiči (6 osed) APARTMAJEV: 76, DEM 86,^ DEM 117,' DEM 176f- DEM NOUOU 1996. LETU! •BAZENI V KAMPI H: ULIKA (naturist), ZELENA LAGUNA in BIJEIA UVAIAJ 'NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! * OBNOVLJENI HOTEL ZORNA' INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: PLAVA LAGUNA, POREČ lk Tel.: 00385/52/410-10 1 410-202 A ^ Fax:451-044 jflj ■J PRIDELKI Prodamo CVETJE GLADIOL ratfj barv.©43-016, Luže 22A BRESKVE za vlaganje, prodaj ©065/56-466_ Prodam KUMARICE za vlaganj* ©422-598, zvečer_^£ Poceni prodam SADIKE zims^ endivije in radiča. ©45-532 POSESTI pri Medvodah (Senica) n<>v ropen prizidek 7,00x9,50 v Prodamo enonadstropen prizidek 7,00x9,5"'1 cena 130.000 DEM. K 3 KERN, *{[ 353, fax 221-785 Prodamo v Vodicah enonadstropn° hišo, parcela je 500 m2, možno' dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, Z*' 353, fax 221-785___ Prodamo v Strahinju pritličje ni^ (90m2) s kletjo, ločen objekt * garažo, samostojen vhod, Pa „na 36 m2, svojo kotlovnico, c8J3 nnnn i-iem « 3 KERN, 221-Ja 98000 DEM fax 221-785 KUPIMO Kranj GRADBENO PjJ CELO od 500 do 1000 m2 in ^ parcele za montažno gradn,'J?(»jč, Gorenjskem. DOM NEPREMlC'% Koroška c. 16, Kranj, 22-33-OOJ^ KUPIMO Kranj - Ljubljana soojj parcelo 1000 m2 ali več na 'g, lokaciji za dobro plačilo. DOM jT; PREMIČINE, Koroška c. 16, 22-33-00_ Mlaka prodamo zazidljivo P?í;fJo 1060 m2, v Tržiču prodamo zaziOU'3 parcelo 1400 m2 za 70 000 DEM- "V KERN, 221 -353, fax 221 -785 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodfjgj čebelnjak z dokumentacijo In 1 ,m m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353.' 221-785 ___j> KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd tfft tuljek prodamo GOZD 1,5 ha jn *fw travnika. K 3 KERN, 221-353, ' 221785 -"3, PRODAMO v Dupljah HIŠO v70 gradb. fazi, 15 X 15 m, Parc.e|*n0st m2, primerna za poslovno dejavn . K3 KERN D.O.Ò., ©221-353. ^ 221-785 In memoriam Jaka Gašperšič rii malo otrok in mladih, ki jih že v najrosnejši mladosti prevzame let ptic, razsežnost neba, ki večini ljudem ni dostopna. Mnogo je mladostnikov, ki sanjajo o tem, da naj bi postali piloti, ne zavedajoč se, da je pot do tega zahtevna, trnjava in včasih tudi tvegana. Za mnoge so zračne razsežnosti, kraljestvo ptic le romantični izziv, veliko redkejši so tisti, ki v poseganju človeka na nebo vidijo tudi izziv tehnike, znanja in človekovih sposobnosti- Večina ostane pri zgibanju papirja, redkejši z bolj ali manj izpopolnjenimi modeli že bolj zares sežejo v višave. Le najvztrajnejšim in le največjim ljubiteljem letenja pa se sanje začno uresničevati na športnem letališču, kjer, z dobršno mero potrebnega učenja, vzgoje, fizičnih naporov In celo načina življenja, del svoje mladosti posvetijo nebu. Lani se je na to pot podal tudi Jaka Gašperšič, ki se je vključil v začetniški tečaj za jadralne pilote. Težko je bilo spregledati visokega vitkega mladca, kako si je prizadeval Čimprej sam poleteti z letalom. Vedno je znal pogledati naravnost v oči in ne skriti veselja in nasmeška, ko je Postavljeno nalogo uspešno opravil. Nekomu se je lani ob tem tečaju zapisalo, da so mladi orlici iz Lesc tedaj dobili krila, in Jaka je bil med prvimi. Ze z vremenom nadvse skopa lanska jesen je pokazala, da je Jaka letalski izziv vzel nadvse resno. Med enajstimi Začetniki je najbolj pridno začel nabirati ure samostojnega letenja in letos junija, kot edini izmed njih, uspešno opravil izpit za jadralnega pilota. Ta mu je omogočil hitro napredovanje, in kar s pozornostjo smo dan za dnem po koncu letalskega dne poslušali poročila o njegovem uspešnem letenju. Z naraščajočim znanjem in vedno boljšimi letali, za katera se je usposobil, je osvojil gorenjsko nebo: obiskal je očak Triglav, poletel je do tromeje na zahodu, našel pot do konca Kamniških Alp, kjer je že lahko oziral polja s hmeljem. Kar čudno je bilo slišati zahtevo, da naj vendarle s seboj vzame tudi fotoaparat, da bo svoje uspehe lahko tudi uradno Potrdil. Uradno potrdil vse tisto, kar smo v preteklih dneh z veseljem in prijetnim začudenjem poslušali po radiu, ko se nam je na uspešnem jadranju javljal iz različnih koncev Gorenjske. Da, Jaka je znal leteti, znal izkoristiti sile in energijo narave, znal se je družiti Z orli v gorenjskih gorah. Okusil je vso lepoto, ki jo omogočajo vitka bela krila, ko brezšumno drse skozi zrak, vstopil je v brezmejno svobodo zračnega oceana. Ko se je četrtek prevesil v večer, se je Jaka na zadnjih Večernih dviganjih po več kot dvournem jadranju posipoma pripravljal na pristanek. Nesreča je žal hotela, da so se Jaku strla krila, in omahnil nam je v nepovrat. Le dobro leto mu je bilo dano, da uresničuje svoje sanje, svoj cilj. Prislužena značka s tremi galebi in srebrnim venčkom °krog njih bo starše spominjala na to, da je njihov sin znal in zmogel seči v nebo. Med nami pa ostaja vrzel za letalskim prijateljem. Počivaj v miru Jaka, naš mladi orlic! Letalci Alpskega letalskega centra Lesce ?à>i Belci pri Mojstrani prodamo Šaljivo parcelo 1700 m2, v duplja Prodamo zazidljivo parcelo 1130 *»t* '°kacijska dokumentacija je Hgpftena, cena 70 DEM/m2. K 3 ^N. ©221-353, fax 221-785 14781 4nndamo v naiem v blizini Bleda cca. 25 m2 proizvodno skladiščnih pros-v dveh etažah, cena 7 DEM/ V«. K3 KERN d.o.o., ©221-353 In ^221-785_ 23480 SnA£CELE GRADBENE PRODAMO: ^DOBRAVA nad Podnartom 500 "f. 25000 DEM; KRIŽE več sončnih v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE elftLm2 00 zelsnm pasu, lokac. jektrika+voda na parceli, 60.000 DaT'1 SENIČNO 1575 m2, elek. na Kr°-'50 DEM/m2; Prebačevo: sonč-t£jParcela, 1000 m2, 60.000 DEM; £>9 DOBRČO zazidljivo parcelo z DclT razgledom, 1000 m2, 66000 b?M; BREZJE 2 ha travnika, grad-sirv • Parcela in gospodarsko po-J?P|e, elektrika, voda, telefon na C a c + 9r- dovoljenje; RADOVUI-orjr 8 m2 00 ceti' komunalno 6urmliena, gradbeno dovoljenje ur- Í.'5n0. nHenawUi nlo^ani Q<"l.000 upi?• Prispevki plačani, 90.00 6>C.M; SREDNJA VAS pri Šenčurju: MiriÜ)2' 55000 DEM- D0M NEPRE-2 rKINE- Koroška c. 16, Kranj, 22- Prodamo v Tržiču novejšo HIŠO, 3 etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221 -353 in fax 221 -785 23477 PRODAMO Bled - poslovno -stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-7R5 Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2, SEBENJE: prodamo 549 m2, cena 38 000 DEM, Podljubelj zazidljivo parcelo 1000 m2, cena 25 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 19567 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 19568 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne ali mirno obrt, cena 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 19570__ Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico zgrajeno do strehe, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 EM. K3 KERN, 221-353, fax 221- 785 22645 900 MHz brezvrvični telefoni FAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS 2Sn.0v?jšl model KX-F 700 BX/S "taJnica-telefon-nož-glasovna pošta d l'KOlvioCIjsfcj Da ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.:080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE nasiov_____^^^jr lltelefon trade pE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 _ . Prodamo na Britofu polovico HIŠE -dvojček, parcela 300 m2, na Miljah poslovni objekt (trgovina In skladišče), parcela je 1000 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., © 221 -353 in fax 221 -785 23470 Prodamo v Cegelnici 3/4 hiše, ločena je garaža, drvarnica, samostojen vhod, parcela 600 m2, cena 122 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221 -785 23473 Prodamo v Domžalah NEDOKONČANO HIŠO v sredini Domžal. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221- 78 5 23474 Prodamo na Drulovki končano atrijsko HIŠO, 400 m2 sveta, delavnice ali pisarne v kleti, zgoraj stanovanje, tudi možno izdelati dva stanovanja. K3 KERN d.o.o., ©221-353 In fax 221-785 23475 UPNICA pri Kropi prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 70 000 DEM, v Žirivvnici prodamo zazidljivo parcelo 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 23481 Kamnik prodamo zazidljivo parcelo 1124 m2, cena 70 000 DEM, Gorenja vas Dolge njive prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2, možno deliti na dve parceli, cena 20 DEM/ni 2. . K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221- 785 23482 Prodamo: Kranj (ožja okolica) : na prometni lokaciji z lastnimi parkirnimi prostori, prodamo novo podkleteno poslovno stanovanjsko hišo s trgovino in bistrojem v pritličju, 5 S stanovanje v nadstropju in neizdelanim podstrešjem, skupna uporabna površina 520 m2, zemljišča 1.150 m2, K3 KERN d.o.o., © 221-353 in fax. 221-785 23920 j Železniki prodamo lepo urejen vikend, K3 KERN d.o.o., 0 221-353 in fax. 221-785 23922 d.o.o. \(^TRENCA Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENCA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. Prodamo BI. Dobrava obnovljeno dovstanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 17800 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_24717 Prodamo Boh. Bistrica hišo dvojček, 160 m2 stan. površine, CK na premog, parcela 500 m2, cena 214000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785_2471 e ŠKOFJA LOKA prodamo vikend pod Lubnikom, POKLJUKA prodamo vikend brunarico, lokacijska dokumentacija urejena, parcela 700 m2, cena 56000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 24720 Prodam zazidljivo PARCELO 3000 m2. zelo ugodno. ©624-200 24763 ✓•VV t KOROŠKA C. 5 i cerc 719-11 v DEM. AVTO LESCE 719-118__ TAVRIA, I. 92, bela, 1800 AVTO LESCE 719-118 Z 128, I. 88, bela, reg. 6/97, 2^ DEM. AVTO LESCE 719-118__?> CALIBRA 2.0 16 V, 1.91, črna,, Kjjjf' 24000 DEM. AVTO LESCE 719-1 25191 AUDI 80 1 6 I. 90, rdeč, 13700 V*^ AVTO LESCE, 719-118 GOLF JXB, L. 87/88, MODER. 6L DEM. AVTO LESCE 719-118__f> AUDI 80 1.9 TDI. I. 94, 29900 AVTO LESCE 719-118____ ALFA 33, 1.5 I.86, rdeča, 4200 D|jJ AVTO LESCE 719-118 J>< tu DEM DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, L 9900 DEM. AVTO LESCE, 719-1 25197 ' ---Z^' MONDEO 1.6 16 V I. 93. mftj 21000 DEM. AVTO LESCE 719'1 26198 —-* JUGO 45,1. 89, rdeč, reg. 6/97, t „ DEM. AVTO LESCE 719-118 0 GOLF JGL, 1.81, 1700 DEM- \ ,(« LESCE, 719-118 ■ Cl Bratov Praprotnik 10,-MAK^ ^^■"J Tel./fax:064/47-035 PRODAJA *; '^rVlP' IN MONTAŽA x IZPUŠNIH SISTEMOV SERVIS V AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVL *48tJlCA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 A^GO 55, . 90, rdeč, 3500 DEM. 2ÜJQJ-ESCE 719-118_25200 *{£SREDNIŠKA PRODAJA VOZIL. ^O^LESCE 719-118_25201 J&JD ORION 1.6,1. 93, rdeč, 17100 I^AVTO LESCE 719-118 25202 vJ-fA 155,1.8 TS, I. 93, vsa oprema, s'00 DEM. AVTO LESCE 719-118 HONDA CIVIC 1.4 16 V, I. 91, modra, 12000 DEM. AVTO LESCE 719-118 25204 ODPRTO od 9-19. ure, sobota od 9-12. ure. AVTO LESCE 719-118 25205 R 5 FIVE.rdeč, I. 94, R 5 campus, I. 93, AX ALLURE 1.1 I, I. 93, SUBARU LEONE 1.6 DL karavan, I. 88, SUZUKI SWIFT 1.3 GL I. 91, prodamo. AVTOSERVIS LUSINA Škofja loka, S 632-286 25206 Več vozil znamke HYUNDANI PONY, letnik 1990 in 1991. prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA Škofja Loka. 632- 286 25207 ZAPOSLITVE Izreden zaslužek - najbolje prodajan do sedaj pri DZS. 0 53-410 ali 0609/ 634-584 22884 Iščemo AVKVIZITERJE za prodajo medicinskega aparata. S 55-446 in 802-274 22984 Zaposlim MONTERJE in BANDAŽERJA za sistem KNAUF. Telefon: 0609/646-105 Bi radi redno zaposlitev. Za delo na terenu rabimo več potnikov. Ni prodaja. 0 874-220, v sredo po 10. Ull 24564 Takoj zaposlimo DEKLE ZA STREŽBO, lahko honorarno ali redno. Dohodek po dogovoru. Inf. na ©730-212 24724 Zaposlimo samostojnega AVTO-MEHANIKA. ©43-142 24998 Zaposlimo osebo na komercialni liniji z znanjem astrologije in gledanja v karte. ©211-127 25054 ELEKTRIKAR nujno išče pripravniško delo. ©715-429 25066 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in sestre MARIJE ZUPANC Ob njeni boleči smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Ob tem se še enkrat iskreno zahvaljujemo za pomoč pri premagovanju hude bolezni osebju Doma dr. Janka Benedika, zdravstvenemu osebju in posebej hvala tašči Milki za nesebično pomoč pri negi. Sin Marko z družino Radovljica 1996 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA MIHELIČ rojena Bajželj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala dr. Černetu za dolgotrajno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem bratov Zupan. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Poljšica, 31. julija 1996 m V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je mnogo prezgodaj odšla od nas naša ljuba žena, mami in babi ROZKA ŠIMENC Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. VSI NJENI V SPOMIN 5. avgusta je minilo leto dni, odkar je za vedno odšla od nas draga mamica in mama MARIJA CANKAR Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Hčerka Milojka z družino V SPOMIN Tiho kakor si živela brez slovesa si odšla peto leto v grobu spiš, vendar pot me pelje tja, kjer v tišini zdaj si ti doma. Zaposlimo KV ali priučeno NATAKARICO z znanjem nemškega jezika za delo v gostišču. ©59-005, zvečer 25076 Postanite najboljši med najboljšimi! Pridružite se najuspešnejši prodajni mreži v Sloveniji pri prodaji knjižnih uspešnic kot so (Velika ilustrirana otroška enciklopedija, Turistični vodnik Slovenije, Odkrivanje angleščine, Bližnjica do matematike). Zagotavljamo vam tedenska izplačila, možnost redne zaposlitve. ©0609/637-492, 064/634-064, 56-105 25160 ŽIVALI Prodam nemško OVČARKO z rodovnikom in dva kužka brez rodovnika. Krč, Leše, Tržič 25043 BIKCA sim. 100 in 140 kg prodam ter kupim do 50 kg težkega. ©061/ 823-908 25055 Dva BIKCA simentalca, stara 12 dni, prodam. Velesovo 18 25064 Prodam črnobelega BIKCA starega 14 dni. ©56-001 25088 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Štupar, Mlaka 1, Komenda 25069 Prodam TELIČKO staro 10 dni. ©312-292 25084 Prodam bikca In razne telice po izbiri. ©065/808-095 25087 Prodam TELICO simentalko brejo 7 mesecev ali menajm za cisterno 3200. Pivka 1, Naklo, 48-733 25090 Podarimo mlade, prijazne MUCKE (tigrasti in črni). ©45-284 25094 Prodam BIKCA starega dva meseca. 066-317 25135 Prodam odojke, kozličke in koze. 0620-582 25136 Prodam 150 kg težkega TELETA simentalca. ©738-876 25141 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. ©55-043 25143 KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). Uporabite lahko tudi KUPON A iz Gorenjske kronike 95/96 KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Prodam 7 tednov starega BIKCA. ©632-022 25144 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, AP kontrola. ©730-727 Dobrim ljudem ODDAM čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare dva meseca. ©323-291 25153 Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. ©736-687_25154 Prodam 8 dni starega BIKCA simentalca. ©725-241 25159 Prodam za intenzivno rejo kuncev 4 garniture HOBBY ŽIČNA 3 x. Garnitura je pakirana v kartonu. Cena 16000 SIT. 0061/52-755 25209 ZAHVALA Ob tragični smrti BIZJAK SILVANE IN SIMONA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, gospodu župniku, znancem, posebno pa sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se: hči Sanja, sin Aljoša, mama Jelka, mama Marjanca, oče Hišni ter brata in sestri z družinami V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je umrl naš STANE ZAVRL Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 6. avgusta 1996 Mož Andrej ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče tast in bratranec FRANC KERN Ob njegovi smrti se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu IskraEmeco, posebna zahvala Stefetovim. in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku iz Brega, pevcem iz nakla, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Kranj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Nada, hčeri Brigita in nada z družinama Drulovka, Kranj, 30. julija 1996 ZADNJA STRAN Kranjska noč skozi oči kranjskih policistov V znamenju preventive in 'travce' Kranjska noč za policiste vsako leto predstavlja poseben organizacijski in delovni podvig. Glede na pričakovanja velikega obiska so se tudi letos ustrezno organizirali. Kranj, 5. avgusta - Na današnji redni novinarski konferenci na kranjski Upravi za notranje zadeve je komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin predstavil delo, ki so ga policisti opravljali minuli konec tedna ob Kranjski noči. Policisti so delovali predvsem preventivno. V preteklih letih so se ob Kranjski noči policisti ukvar- Í'ali z več poškodbami in ;ršitvami javnega reda in miru. Zadnja akcija ni bila usmerjena samo na prizorišče dogajanja, ampak tudi širše. Posledica: na kranjskem območju ni bilo niti enega kaznivega dejanja. Storjenih pa je bilo kar nekaj prekrškov... Policisti so kljub svoji preventivni dejavnosti morali obravnavati kar nekaj kršilcev. Kar sedemkrat so posredovali zoper kršitve javnega reda in miru. Zoper vse kršilce bodo sodniku za prekrške napisali predloge. Zanimivo ob tem je, da so se vse kršitve zgodile v gostinskih lokalih, policisti pa so ukrepali tudi zoper eno natakarico zaradi preveč vestnega opravljanja dela, alkohol je točila že precej vinjenim strankam. Dve osebi sta na Kranjski noči dobili lahke poškodbe in sicer po spletu nesrečnih okoliščin. Ob spremljanju modne revije je z bližnje strehe padla opeka. Šlo je za nesrečo, v času dogodka ni bil nihče na strehi, spust opeke pa je najverjetne povzročilo močno ozvočenje oziroma njegove vibracije. V kranjskih nočnih urah se ni zgodila niti ena prometna nesreča, pač pa. so vozniki storili kar dvanajst hujših pre preventivnem odkrivanju opojnih snovi. Tako so že kar prvi dan v gostinskem lokalu Komet ob 11.50 pri pripravi zavitka iz zelenih posušenih delov rastlin zalotili petindvajsetletnega D.R. Test je pokazal, da so zeleni delci marihuana. Še isti večer, točneje dvajset pred deveto, so na Trubarjevem trgu pri sedemnajstletni Kranjčanki N.T. za hlačnim pasom našli polivini-lasto vrečko, v kateri je shra- Kranjčana A.S. in pri njima našli manjšo količino konoplje. Tudi naslednjo noč je bila Kranjska noč in po plodni noči so se odločili, da z nadzorovanjem še nadaljujejo. Pa ne zaman. V gostinskem lokalu Komet so pri dvaindvajsetletnem Tolminčanu D.Š. našli tri grame marihuane. Na Tavčarjevi ulici so isto noč z ročno zvito cigareto s konopljo našli tudi šestnajstletnega D.M., delni osebni pregled pa je brez vozniškega dovoljenja, dva pa sta se vozila z vozili, katerima je že poteklo prometno dovoljenje. Ob vsem tem pa so policisti ugotavljali tudi kar nekaj pomanjkljivosti izvajalca - od neustretne prometne signalizacije ob zaporah, obveznih no konoplje. • U.Š. nila tri grame konoplje. Isti krškov, sedem od njih je vozilo večer pa je bil 'usoden' tudi za razkril, da enaindvajsetletni pod vplivom alkohola, trije tri Ljubljančane - sedemnajs- B.V poseduje manjšo količi tletnega M.C., enaindvajsetletnega D.J. in petnajstletnega J.S. Trije mladeniči so si, ko so jih presenetili varnostni organi, izmenjevali in kadili ročno zvito cigareto z marihuano. Policisti so pri M.C. našli še dva grama marihuane, pri J.S. pa še pol grama te opojne tabel, ki so označevala parkir- zelene rastline. M.C. je poli- išča na Gorenjskem sejmu ni cistom povedal, da naj bi bilo, prav tako pa izvajalec ni mamilo kupili v gostinskem poskrbel za zdravstveno ekipo obratu Komet za 4.000 tolar- na dogajanju. O pomanjklji- jev, verjetno pa se bodo srečali vostih so obvestili upravno s sodnikom za prekrške. Štir- enoto, ta pa bo podatke ideset minut kasneje prav tako posredovala sodišču. Kranjski policisti pa so v obeh Kranjskih nočeh sodelovali s kolegi kriminalisti pri NESREČE Jadralni padalec umrl za posledicami kapi 2. avgusta naj bi prišlo do nezgode jadralnega padalca, pa temu, kot so ugotovili kranjski kriminalisti, ni bilo tako. Ljubljančan Božidar D., sicer izkušen padalec in imetnik mednarodne A licence je vzletel z vzletišča nad Ambrožem nad Krvavcem in pristal na Šenturški gori. Začel je pospravljati padalo, vendar pa se je zgrudil. Prijatelji so ga odpeljali v bolnišnico na Golnik, kjer je za posledicami kapi umrl. Zastrupil se je z gobami V nedeljo, 4. avgusta, so kranjski kriminalisti z zdravnikom odšli na kraj smrti Ibrahima T. na Jesenice. Zdravnik je ugotovil, da je pokojni mrtev že vsaj 24 ur. Pogovor z njegovim sinom je razkril, da je pokojni v četrtek nabiral gobe, nabrane primerke prinesel domov ter jih pokazal sinu. Med njimi je bila tudi goba, ki jo je sinu izrecno pokazal in o kateri je izrazil dvom o njeni užitnosti, kljub temu pa dejal, da si bo gobe pripravil za večerjo. Policisti so na mizi našli listek, na katerem je pisalo, da si je rajnki za večerjo pripravil gobe, zato policisti utemeljeno sumijo, da se je devetin-štiridesetletni zastrupil z gobami. Zdravnik je zato odredil sanitarno obdukcijo. i Serija vlomov na Škofjeloškem V času kranjske noči se je na Škofjeloškem zgodila serija vlomov. Prvič so se vlomilci na Trubarjevem trgu so policisti delno osebno pregledali osemnajstletnega Tržičana L.M. in dve leti mlajšega svojega dela lotili v stanovanjski hiši na Hotavljah. Potem ko je za sedaj še neznani storilec zlomil vložek cilindrične ključavnice in se sprehodil po hiši, nato pa odtujil več predmetov iz rumene kovine, med njimi verižice, prstane in uhane ter zapestnice in še en whisky za povrh. Lastnike je oškodoval za 200.000 slovenskih tolarjev. Drugič pa so ob istem času prav tako neznani storilci vlomili v trgovino Loka na Kidričevi. Iz zidnega trezorja so si s pomočjo ključa shranjenega v trgovini prisvojili 16.000 tolarjev, iz trgovine pa še večje število cigaret v vrednosti 114.000 tolarjev. In ob istem času je svoj vlomilski davek morala plačati tudi trgovina z ribiško opremo Šport Danilo. Iz trgovine si je neznani storilec brez plačila izbral večjo količino športne opreme za pol milijona tolarjev. Za vsemi storilci kriminalisti še poizvedujejo. • U.Š. Avstrijsko slovensko bančniš 25 bančnih i Posojilnica- Bank tvo nudi nestih n O univerzalni bančni servis na a Koroškem ZVEZA BANK Vaš zanesljivi partner za vsa denarna vprašanja v Avstriji! Kranj, 6. avgusta - Pisalo se je leto 1935. Leto evharističnega kongresa v Sloveniji. Marsikje na Slovenskem se jejpostavil evharistični kriz. Nekdanji Brešarjev gospodar iz Čirč pri Kranju je na vogalu svojega vrta v ta spomin prav tako postavil znamenje našega odrešenja. Čas po 2. svetovni vojni je bil čas rušenja in tako se je zgodilo tudi s tem križem. Po letu 1950 je gospodar Brešar ponovno skupaj s sosedom postavil znamenje na istem mestu. Križ je stal samo nekaj ur. Že popoldne sta ga morala sama podreti pred očmi policije. Kot spomin je ostal samo betonski podstavek z verskimi simboli. V letu papeževega obiska je Slavko Pro-sen, pravnuk pokojnega g. Brešarja, skupaj s sosedi in prijatelji postavil križ na istem mestu. V nedeljo, 4. avgusta, je soseska Čirče praznovala zunanjo slovesnost zavetnika sv. Ožbolta. Nato je bila slovesna maša v Čir-čah, po končani maši pa je bil blagoslov križa. • Stane Zidar, župnik, foto: Una Doki ASFALTNI TEDEN V OBČINI GORENJA VAS ' POLJANE - Minuli teden so v občini Gorenja vas • Poljane končno dočakali uresničitev obljube o obnovi in asfaltiranju najbolj poškodovanega odseka regionalne ceste od Gorenje vasi do Hotavelj. Zdaj je urejen tudi najbolj kritičen odsek v Vršajnu. Novo asfaltno prevleko pa je dobila tudi cesta skozi Gorenjo vas. Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj je konec tednu povedal, da bodo tudi drugod v občini v kratkem podobno uredili več krajevnih oziroma lokalnih cest. • A. Ž. DOGOVOR NA ERM AN O VC U - Pri Domu Planinska društva Sovodenj na Ermanovcu smo letos Gorenjski glfy Radio Cerkno in Radio Žiri skupaj s člani društva pripraVL dve zelo obiskani prireditvi: Srečanje slovenskih citrarje^ prireditev Šport, glasba, ples. V soboto smo se še en*** srečali na Ermanovcu, prišel je tudi župan občine Gorelh vas - Poljane Jože Bogataj, in ugotovili, da sta priredja prispevali med drugim tudi k še večji priljubljenosti 1 planinske točke. Dogovorili smo se, da bomo prihodnje W na ta način nadaljevali. • A. Žalar Prometna statistika meseca julija Manj nesreč kot lani V letošnjem juliju se je na gorenjskih cestah zgodil0 41 hudih nesreč (lani 57), v katerih so 3 osebe izgubile življenje (lani 5), 49 (68) udeležencev pa je bil° poškodovanih. Med vzroki nesreč prednajči nepravilna stran vožnje (v 12 primerih), prevelika ozironj" neprilagojena hitrost (10 primerov), v osmih primeril1 pa policisti sumijo prisotnost alkohola. Potrditev bodo prinesle ali pa tudi ne analize odvzete krvi. Najmanj črl1 dan je sreda, najbolj četrtek, sobota, nedelja ponedeljek. 21 nesreč se je zgodilo na kranjskefl' območju, 8 na škofjeloškem, 6 na radovljiškem, 4 na jeseniškem in 2 v Tržiču. p* 5e veoko bEfti pttfcp 'teue-VltoBJCM AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA G LAS A Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.................................................. Naslov:......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zofc 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. VSAK VEČER OD 19.30 VELIKO DOBRE GLASBE