SOKOLSKI GLASNIK
1925,	V Ljubljani, dne 30. aprila 1925.	8.
v- Švajgar:	(Dalje.)
Delovanje JSS. v letu 1923.
lJo številu telovadcev so najmočnejše župe: Novi Sad (758), Maribor (651), Mostar (648), Beograd (536), Split (534), Zagreb (525), Ljubljana I (512). Vse ostale župe imajo vpisanih pod 500 telovadcev. Povprečni obisk v istih *-upah v eni uri pa je bil sledeči: Novi Sad 404-6, Maribor 312-1, Mostar 346-1, “eograd 250-3, Split 258-0, Zagreb 284-7 in Ljubljana I 255-4.
b) Članice. Komaj dobra polovica, 216 od 409 društev, je gojila tudi . ovadbo članic, kar dobro označuje, da smo z žensko telovadbo napravili v°inaj prve korake k splošni uvedbi redne ženske telovadbe med našim narodom. Še pred nekoliko leti je bila ženska telovadba skoraj izključno omejena na Slovenijo. Vendar pa je napredek po vseh župah tako velik, da Sa trenutno nazadovanje števila telovadk ne more odtehtati.
V	savezu je bilo vpisanih povprečno v letu 1923. skupno 2806-3 telovadk, največ 3305, najmanj 2143. Nazadovanje znaša napram letu 1922. za povprečno ^6 telovadk. — V 16.059 telovadnih urah je posetilo vežbe 149.567 članic ali v eni uri povprečno 1966-1. Proti letu 1922. smo napredovali pri teh urah za j1**, nazadovali v celokupni udeležbi za 15.732 in povprečni udeležbi za 701 ' lriico; to pa vkljub dejstvu, da so leta 1922. vežbale le v 202 društvih ’-eiiske, leta 1923. pa v 216. Odkod upadek? Kje, v katerih župah?
' Absolutno so nazadovale pri številu članic nastopne župe: Celje, Ll'anj, Ljubljana, Ljubljana 1, Maribor, Mostar, Novo mesto, Osijek, Rijeka, Sabac, Tuzla, Za ječar;
napredovale pa Beograd, Banja Luka, Bjelovar, Kragujevac, Novi ' ad, Sarajevo, Skoplje, Split, Šibenik, Užice, Veliki Bečkerelc, Zagreb.
Največje nazadovanje je v župi Celje. Dolžnost žup je, da posvetijo vzgoji Prednjačic vso pažnjo. Le tedaj bo zagotovljen razvoj ženskih telovadnih oddelkov, ako bo na razpolago zadostno število prednjačic.
Društva z nad 25 vpisanimi telovadkami so: Beograd (48), Beograd I (32), Pančevo (39), Zemun (40), Virovitica (39), Celje (59), Kragujevac (53), Kru-Seyac (31), Kranj (33), Ljubljana (85), Ljubljana I (65), Maribor (52), Varaždin (28), Dubrovnik (28), Novi Sad (41), Sombor (35), Novo mesto (27), ^°spič (27), Kumanovo (36), Skoplje (40), Split (58), Šabac (34), Velika Ki-^inda (28), Veliki Bečkerek (34), Vršac (35), Pakrac (28), Petrinja (28), agreb 1 (27). — Povprečna števila istih društev so sledeča: Beograd 24-4, epgrad I 20-4, Pančevo 19-2, Zemun 24-9, Virovitica 16-8, Celje 19, Kragujevac 31-5, Kruševac 17-4, Kranj 191, Ljubljana 36-3, Ljubljana 1 32, Ma-1 'bor 21-3, Varaždin 15-3, Dubrovnik 18-3, Novi Sad 23-3, Sombor 18-5, Novo niesto 14-5, Gospič 19-7, Kumanovo 13-3, Skoplje 21-6, Split 36-6, Šabac 21-8, slika Kikinda 28-1, Vel. Bečkerek 18-6, Vršac 22-6, Užice 17-4, Zagreb I 15-9.
Nad 200 vpisanih telovadk imajo župe: Ljubljana 1 (299), Maribor (269), e4® (242), Beograd (210), Novi Sad (210). Povprečni obisk v eni telovadni
je znašal: Ljubljana I 158-9, Maribor 165-4, Celje 123, Beograd 109-4, Novi kad 126-8.
(Dalje prihodnjič.)
■<:
/-Z STAREŠIN S TV A
II.	rcdovita sodnica starešinstva JSS., dne 6. niarta 1025.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Biber, Čobal, Deu, Fettich, Fux, Govekarjeva, Gregorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Možinova, Trdinova, Turk. — Opravdani: Košir, Krejči, Ludvik, Zelenko.
Izveštaj brata tajnika: Prezident dr. Masaryk zahvaljuje se za čestitke, što mu ih izrekao JSS. za njegovu 75godišnjicu., — Sokolska župa Pacific u Americi izveštuje o radu Sokolstva u Americi. Navada uzroke neuspeha i moli JSS. za pomoč u svrhu boljega prospevanja Sokolstva u Americi. — Biat Vencel, načelnik sokolske župe u Chicagu, šalje informacije o svojoj župi i moli JSS. za moralnu pripomoč glede uspešnijega rada. — Prima se zaključak, da se odašalje na ta dva dopisa u Ameriku opširniji odgovor i sokolski tisak. Za podržavanje saobračaja s američkim Sokolstvom odreduje se posebni referenat brat Čobal. — Brat Vojinovič piše, da pomladak Črve-, noga Krsta u Beogradu urgira odgovor na svoj dopis. — Pitanje o patentiranju naraštajskoga znaka odlaže se na drugo vreme.
Izveštaj brata blagajnika: 20dinarski doprinos za saniranje saveznih finan-cija dosad Din 116.839-—. Za Savezni dan doprineslo je 267 društava Din 151.436-41.
Brat dr. Fettich donaša predlog, da se ponovno primi br. Stjepan Vogrinc, koji je bio isključen iz sokolskoga društva Varaždinske Toplice. To pre-poručuju i društvo Varaždinske Toplice i župa Maribor. Predlog se prima.
Brat Ambrožič izveštuje: Iz lanjskoga tehničkoga odbora otpadaju brača i sestre: Kuščer VI., Kranjc L. (Maribor), Trdinova (Celje) i Sajovičeva (Kranj). Konstituirao se tehnički odbor: tajnica sestra Govekarjeva, predsednik lekarskoga odelenja br. dr. Jamar, predsednik naraštajskoga odelenja br. Slapničar. Brat Ambrožič predlaže, da se odobri odgovor na pismo g. Cazaleta, predsednika međunarodnoga telovežbenoga saveza. U tom se odgovoru navada: Medunarodni tehnički odbor neka se sastane u Pragu pri-godom medunarodnoga olimpijskoga odbora 24. maja 1925. — Na sletu Unije francuskih gimnasta u Strasbourgu i na sletu švicarskoga telovežbenoga saveza ne možemo učestvovati radi financijskih poteškoča. — Pristajemo, da, osim več učlanjenih medunarodnih telovežbenih organizacija pojedinih država u telovežbenom savezu, ne može da postane članicom medunarodnoga telovežbenoga saveza još koja druga telovežbena organizacija iste države. — Starešinstvo odobrava taj odgovor. — Brat načelnik moli, da se u državi čini što intenzivnija propaganda za medusletne utakmice, na koje neka se po-zovu i drugi narodi. (Prima se.)
, Brat dr. Jamar izveštuje: Lekarsko odelenje konstituiralo se je kao prošle godine. >
Brat Bajželj preporuča, da se odobri načrt za telovežbene tečajeve na višoj pedagoškoj školi za učitelje telovežbe, što ga je s br. dr. Koširom izradio.
—	Odobrava se.
III.	redovita sednica starešinstva JSS., dne 14. marta 1925.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fux, Govekarjeva, Jamar, Jeras, Kajzelj, Košir, Ludvig, Marolt,- Poženel, Švajgar, Trdinova, Turk. — Opravdani: Fettich, Gregorin, Miklavc, Možinova.
Brat starosta pročita pismo br. Aleks. Szczepanskoga, koji javlja, da če učestvovati kod otvorenja Tyrševa doma u Pragu Poljski sokolski savez po svojem otposlanstvu; želi, da bi se vršio sastanak za osnutak Slovanskog sokolskog saveza u Varšavi u Poljskoj. Javlja nadalje svoj dolazak u Ljub-ljanu. — Prima se zaključak, da se sazove prigodom dolaska br. Szczepanskoga u Ljubljani izvanredna sednica starešinstva.
Sokolsko društvu u Sobotici javlja, da če 31. maja razviti društveni barjak Pa moli brata starostu za kuma. Primljen je bio predlog br. Ambrozija, da brat starosta ugodi toj mlolbi.
Iz veš ta j brata tajnika dr. Fuxa: Poslaništvo Češkoslovaške republike u eogradu zahvaljuje se za čestitke prigodom 75godišnjice prezidenta Masajska. — ČOS. blagodari na pozdravu skupštine JSS. u Brodu. — Sokolska *upa Rijeka priredit če 16. i 16. avgusta župski slet u Crikvenicu te moli, da joj se dozvoli da pozove i susedne župe. Prima se predlog: savetovati ^f.Rijeka, neka priredi skupni slet sa župama Zagreb i Novo mesto. — dbija se molba sokolskoga društva u Subotici, da pozove na svečanost lazviča zastave sva društva i sve župe; pozvati sme samo društva bližnjih zupa: Novi Sad, Osijek, Veliki Bečkerek, Beograd. — Brat Šulce zahvaljuje se na odlikovanju.
Izveštaj brata blagajnika: Za sanacije sletova doprineslo je 56 družtava ln 126,274, za savezni dan uplatilo je dosad 279 društava Din 152.731.
Izvešče gospodara br. Turka: Konstituiralo se gospodarsko odelenje: predsednik Turk, potpredsednik dr. Gregorin, blagajnik Kajzelj, knjigovoda iber, upravitelj «Glasnika» Deu, likvidator Turk, zapisničar sestra Možinova. ~~ Gospodarski podosek: Turk, Čebular, Mica Koščeva, Švajgar, Deu, Čobal. ,, Podosek za sanacije: Turk, dr. Gregorin, Deu, Kajzelj, Bajželj, Čobal. — ”istupnik za prosvetno odelenje Deu; za fond za nezgode Kajzelj; za odore urk; za Iutriju dr. Gregorin. — Prima se predlog, da če se voditi skupno knjigovodstvo o svim računima koji se tiču saveza, da če se dati starešinstvu vomesečna opšta bilanca. — Zamolilo se od tehničkoga odbora ifiventar. — udbija se: molba sokolskoga društva Štip, da se reši plačanja 50 olimpijskih 8fečaka, molba sokolskoga društva Šid za potvrdu njihovih srečaka za planje doma, molba sokolskoga društva Ribnica za rešenje dužnosti pladnja izvanrednoga 20 Din doprinosa od Članova đaka i vojnika. — Prima Se predlog, da se naruči 5000 legitimacija za naraštajske znakove i 5000 reversa. — Brat Švab izveštuje, da ne može biti saveznim podnakladnikom. — pekarsko odelenje sokolske župe Novi Sad moli, da mu se dozvoli tiskati {ekarske listove u Novom Sadu; odbija se. — Za izradbu društvenih, župslcih 1 saveznih žigova dospele su dve ponudbe. — Brat Jeras, predsednik pro-svetnog odbora, izveštuje, da če se 19., 20. i 21. aprila držati sokolska Prosvetna škola župe zagrebačke u Zagrebu. Prima se predlog, da br. Jeras Zi'stupa JSS. pri otvorenju te škole.
. Brat Ludvik javlja, da se otposlalo u Beograd dve molbe za sniženu vožnju ' jedna za Prag, druga za stalne legitimacije polovičnih vožnja za župske 'Unkcijonare.
Brat organizator Marolt javlja, da če biti prva sednica organizacijskoga »•Jelenja 17. o. m.; pozvani su: Čobal, Gangl, Švajgar, Turk, dr. Fettich, ^oženel. — U odelenje za nezgode pozvani su: Deu, dr. Jamar, Kajzelj, vajgar. — U odelenje za barjake pozvani su: Gangl, Deu, Grebenc, Račič, Gaspari.
Brat Čobal poda opširno, temeljito i zanimivo izvešče o svojoj inšpekciji )! 1 župi Niš. Nakon toga izvešča razvije se debata, šta da učini starešinstvo ll<iprama niškoj župi, koja nije još držala ni župske skupštine. Prima se Ptedlog: Bratu Nenadoviču, dosadašnjemu starosti niške župe, nalaže se, da n<jjkašnje 15. maja sazove župsku skupštinu, neka o toni, što je u tu svrhu
0	edio, odmah izvesti i neka o rešenju ovoga naredenja odmah izvesti amo.
IV.	redovita sednica starešinstva JSS., dne 20. aprila 1925.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Govekarjeva, 'i'egorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Krejči, Ludvik, Marolt, Miklavc, Možinova, ozenel, Švajgar, Turk, Trd inova, Zelenko. — Opravdani: Biber, Fux.
Lrat starosta izveštuje o sadašnjem stanju osnutka Slavenskoga sokolskoga saveza.
Tajničko izvešče poda br. Bajželj: Sokolska župa Zagreb javlja, da su diplome za utakmice več gotove. — .Sokolsko društvo Vič moli za dozvolu, da za razvide prapora za 12. jula pozove i društva drugih župa; pozivi je k toj svečanosti zastupnika JSS. Odstupa se ljubljanskoj župi. — Župa Mostar priredit če 7. i 8. juna III. župski slet pa moli, da joj se dozvoli da izdava župski sletski vesnik. Dozvoljava se. — Brat Bajželj informiše starešinstvo, da ga tuži Orlovska zveza radi uvrede časti glede članka «Kje telovadimo» (prevod iz češkega, prikrojen po našim prilikama), što je izašao u 3. broju «Naše radosti». — Beogradska sokolska župa je počela izdavati župsko glasilo «Soko Dušan Silni>.
Izveštaj blagajnika br. Kajzelja: Za Savezni dan doprineslo je 288 društava Din 152.765-91; 20dinarski doprinos 60 društava Din 132.834.
Izveštaj gospodara br. Turka: Gospodarsko odelenje moli za zastupnika iz tehničkoga odbora. — Urgira se načrt novih članskih legitimacija, koje če se po pregledu i odobrenju organizacijskoga odelenja dati u štampu. Urgira se predloženje glazbenih komada za naraštajske vežbe.
Izveštaj statističara br. Švajgara: Stanje statističnih araka: 220. Upisanih u katnstar 40.000. — Glazba za naraštajske vežbe u glavnome gotova. — Nova članska legitimacija izradit če se na osnovu organizacijskoga pravilnika. Sokolsko društvo u Somboru moli za načrt sokolskoga doma. — Pri debati glede načrta za sokolske domove i njihova građenja zaključuje se, da sastavi br. Zelenko gradbeno odelenje. To odelenje ne izraduje načrta za domove, nego mu ih društva pošalju na uvid i odobrenje. Od društava, koja na-meravaju graditi domove, zahtevat če se, da pošalju starešinstvu izveštaj, kako nameravaju to finansirati.
Brat dr. Jamar podastire izveštaj lekarskoga odelenja o lekarnama, vežbaona te o uvedbi sletnih torbica.
Izveštaj br. Jerasa o prosvetnom odboru: Prosvetni se odbor konstituirao na I. sednici 17. aprila: predsednik Jeras, potpredsednik Bajželj, tajnik (pri-vremeno) Čermak, knjižničar Bajželj, urednik « Sokolskoga Glasnika» Ambrožič, novinar dr. Krejči, načelnik Ambrožič, načelnica (kao zastupnica T. O.) Trdinova, arkivar Miklavc, zastupnik lekarskoga odelenja dr. Košir i zamenik mu dr. Mis, zastupnik gospodarskoga odelenja Deu. — Zastupnik prosvetnoga odbora za T. O. Jeras, za lekarsko odelenje dr. Krejči. U prosvetni odbor kooptirat če se još nekoliko članova. — Izveštuje o programu prosvetnoga odbora za tekuču godi mu. — Prigodom otvorenja Tyrševa doma treba da se vrše kod sviju društava predavanja o Tyršu, Tyrševu domu i njegovu značenju za Sokolstvo. — Sokolstvo če proslavit 1000godišnjicu hrvatskoga kraljestva.
—	Dr. Krejči konstituirat če novinarsko odelenje. — Načrt o tiskanicama za izveštaje župa i društava o prosvetnom radu predaje se 'Г. O. na pregled.
Izveštaj organizatora br. Marolta: Sokolsko društvo Škofja Loka javlja, da nekoji člani nisu hteli da polože propisanoga obečanja. Dopis se ustupa župi, da stvar pretraži. — Sokolska župa Šibenik najavlja promenu imena. Župa se sada imenuje: Šibeničko-Zadarska župa. — Odobrava se. — Treba upozorili župe da predlože pravila (do 15. maja). — Konstituirao se odbor za nezgode: predsednik Marolt, potpredsednik dr. Jamar, tajnik Švajgar, Čobal, Poženel, Skalarjeva, Turk. — Odelenje za zastave: predsednik Marolt, potpredsednik Deu, Gangl, Gaspari, Grebenc, Račič.
Brat Deu pita, ima li lutrijsko odelenje, sastavljeno za pripremna dela, da prestane s radoni, ili da radi dalje. Prima se zaključak, da se odelenje pomnoži bračom: savezni blagajnik, br. Cobal, novinar br. Krejči, gospodar br. Turk.
*
Seja iunkcijoiiarjev češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva se bo
vršila v soboto, dne 25. maja t. 1. ob priliki slavnostne otvoritve Tyrševega <loma v Pragi. Te seje se udeležijo odposlanci češkoslovaških in jugoslo-venskih župnih upravnih odborov. Seja se prične ob 9. uri dopoldne ter bo trajala do 12. ure, popoldne pa se bo nadaljevala od 2. do 5. ure. Spored seje:
!•) Uvodni govor;
2.) Stiki češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva, njihov pomen in namen (I)r, Fux);
3.) Vzgoja funkcijonarjev (V- Štepanek);
4.) Vzgoja novih članov (F. Liska);
5.) Sokolska propaganda (A. Krejči);
6.) Župno nadzorstvo (J. HrMč);
7.) Okrožja v župah (K. Schwarz);
8.) Statistika, njena oblika in pomen (V. Švajgar in dr. Bukovsky).
Seja bo združena z razstavo del funkcijonarjev v društvih in k predmetu
spadajočih pripomočkov.
Bratske jugoslovenske župe ponovno poživljamo, da naj pošlje vsaka župa na to sejo svoje zastopnike.	Starešinstvo	J S S.
Otvorenje Tyrševa doma n Pragu. Buduči da nije do 25. aprila mnogo župa Prijavilo imena onih, koji če učestvovati kod otvorenja Tyrševa doma u Pragu, ponovno pozivljemo sva bratska župska starešinstva, da to učine naj-dalje do 10. maja 1925. Brado, da ste tačni! Učinite svoju dužnost!
,	-	StarešinstvoJSS.
Ponovno upozorujemo sva društva, da se pojavlja sve više i više dru^tava, koja po celoj državi i sva sokolska društva uznemiruju s raznim srečkama i arcima za sabiranje novaea usprkos raznim okružnicama starešinstva i UsPrkos ponovnoj zabrani u «Glasniku». Tako je jedna osoba u Ljubljani Primila tokom jedne sednice 20 araka za sakupljanje novaca od različitih 'I' uštava i 10 raznih srečaka. Ponovno i zadnji put upozorujemo, da je u smislu zaključka glavne skupštine u Mariboru najstrože zabranjeno sakuplji-vanje doprinosa izvan društvenog okružja. Izuzetak sme dozvoliti samo starešinstvo JSS. za okružje JSS. i starešinstvo župe za okružje župsko. Svako če društvo biti pozvano na odgovornost, bude li prekršilo taj zaključak. Svako društvo i svakoga pojedinoga brata i sestru, koji dobiju te i takve najrazličnije arke za sakupljanje novaca, molbe, srečke itd. od sokolskih društava, kojima °ni ne pripadaju i koja nemaju dozvole od starešinstva JSS. za sakupljanje doprinosa, molimo, da otklone svaki doprinos. Svaki član sokolskoga društva dužan je, da podupre u prvom redu i najizdatnije svoje vlastito društvo, fakovim besmiselnim sakupljanjem doprinosa probuduju se medu sokolskim 'Jobročincima nevolja i malodušje, jer u današnjim prilikama ne može nitko (*a ugodi svim zahtevima pojedinih društava. Društveni su odbori dužni, da ograniče izdatke svoga društva na one doprinose, što ih lako namaknu u ®vojem okolišu, a prestati mora svaka akcija, koja je navezana na veče JJ'dalke, kako n. pr. nabava zastava, zidanje sokolskih domova itd. I u Sokolstvu moramo početi s dobrim gospodarenjem, što je temelj za razvoj Organizacije. — Starešinstvo JSS. dozvolilo je do sada samo sokolskom društvu 1. u Ljubljani, trg Tabor, da po celoj državi sabire doprinose.
Starešinstvo JSS.
Svim župama i drustvima! Kod saveznoga starešinstva osnovano je grade-Vlnsko odelenje koje se sastoji iz nekolicine gradevinskih inženjera i sokolskih tehničkih i administrativnih stručnjaka. Zadača ovog novog saveznog odelenje nije nikakvo izradivanje planova novih Sokolana, več ima nalog da prosuđuje i aprobira več gotove planove i to sa opšte sokolskog, telo-vezbenog i finansijskog stanovišta. Ni jed n o društvo ne može da gradi svoju So kol a n u, dok ne pošalje savezu sviju t e h -
n i č k i h i finansijskih načrta i ne dobi j e za gradnju o dobre n je saveznoga starešinstva.
Stoga savez nareduje svim župama i društvima, da moraju podastrijeti spomenutom saveznom gradevinskome odelenju pre nego počriu sa zidanjem Sokolane s v e načrte projektovane zgrade. Dalje treba da prilože potanki izveštaj o stanju članstva u društvu, broj Stanovnika dotičnog mesta i potpuno izraden finansijski postupak kod novogradnje. Starešinstvo JSS.
Povest jugoslovenskoga Sokolstva. O razvoju povesti jugoslovenskoga Sokolstva nedostaje vrlo mnogo važnih podataka, koje ne bi smeo prezreti ni jedan povesničar, jer su tako važni za daljni razvoj našega rada. Naša društva i župe posvećuju premalo pažnje tomu pitanju, pa smatramo svojom dužnošču, da ih upozorimo na taj rad, toli znamenit za naše potomke. Svako bi društvo i svaka župa morala imati tačno sastavljene povesničke podatke o svojem razvoju i o radu, u koje bi čovek prema potrebi vazda mogao zaviriti i gde bi dobio tačne informacije. Društva, lcoja o tom radu nisu vodila tačne evidence, pozivamo, da to učine naknadno, dok ioš žive brača, koja su bila živi svedoci razvoja pojedinih društava. Svaka župa i svako društvo neka šalje svoje povesničke podatke savezu, da se na toj osnovi uzmogne sestaviti jedinstvena povesnica našega jugoslovenskoga Sokolstva.
Za sastav takih podataka podajemo ovde nekoliko uputa, kojih bi se imalo držati svako društvo. Pripominjemo k tomu, da spadaju u povesnicu našega Sokolstva i negdašnja hrvatska, srpska i slovenačka sokolska društva. Svako bi društvo moralo imati sledeče podatke:
1. '1. Kada je bilo društvo ustanovljeno i kakve su bile onda mesne prilike (kulturne, političke, društvene);
2. tko je dao iniciativu za osnutak društva i tko je njegov ustanovitelj;
3. kakav je bio pripravni rad, potpore i protivštine;
4. kada je bila ustanovna glavna skupština;
5. koliko je bilo članova pri osnutku društva.
II. Rad društva: za svako desetgodište posebice do svetskog rata, rad za vreme rata i iza njega:
1. upravni rad;
2. tehnički rad;
3. vaspitni rad;
4. rad ostalih odelenja.
III. Protivnici društva: iz političkih, narodnosnih i crkveriih vidika. Osnutak protivnih društava i njihov broj.
IV. Društveni rad za vreme rata:
1. broj članova	na	početku	rata;
2. koliko brače	je	išlo	na	vojsku;
■R. koji su bili dobrovoljci;
4. koliko ih je palo i koliko ih je bilo usmrčeno kano veleizdajnici;
5. o delima dobrovoljaca, koji su članovi društva.
V. Rad društva za prevrata.
VI. Društveni rad od prevrata dalje.
VII. Statistika:
1. broj članstva, naraštaja i dece;
2. statistički pregled tehničkoga rada;
3. statistički pregled vaspitnog rada;
4. statistički pregled gospodarskog rada.
Statistiku treba sestavljati po statističkim skrižaljkama JSS.
Svako društvo mora da ima posebnu zbirku sviju časopisnih vesti, koje se tiču društva, nadalje zbirku sviju znakova, što ih je društvo izdalo, zbirku razglednica, poziva, letaka itd. Tako je omogučeno svakomu povesmčaru da sastavi tačan pregled celokupnoga razvoja jugoslovenskoga Sokolstva.
Taj posao neka povere društva tajniku ili kojem,u drugoniu sposobnome članu. Sve te podatke neka društva i župe pošalju što prije starešinstvu JSS.
Starešinstvo JSS.
Iz prosvetnega odbora JSS.
Sv im župama i društvima! Starešinstvo JSS. usvojilo je predlog savez-noga prosvetnoga odbora, da se u svim društvima prirede obvezatna predavanja o Tyršu, o Tyrševom domu i o njegovu značenju za Sokolstvo, i lo Prilikom otvorenja Tyrševa doma u Pragu (23. i 24. maja). Odnosnu gradu Podaje predavateljima današnji broj Jugoslovenskoga Sokola. Pozivljemo bratske župe i društva, da to ovrše.	Prosvetni	odbor JSS.
Iz statističnega odseka JSS.
Statistički odsek JSS. poziva sve bratske župe i društva, da najkasnije do 15. maja povrate Savezu <lzveštaje o radu godine 1924.» putem župa^ Buduči
d» je	................... “
statist trebili
1 Ui je več krajno vreme, da savezni statistički odsek počne sa izradivanjem ' statistike za godinu 1924. nisu još do danas sledeča društva smatrala po-rebnim, da vrate podatke za godinu 1924.: Župa Banja Luka: leslič; župa Beograd: Obrenovac, Pančevo, Zemun, Vrdnik, Buljanovci; župa Kragujevac: Gornji Milanovac, Jagodina, Kraljevo, Paračin, Svilajnac; župa Kranj: nismo primili nijednog izveštaja, dakle sva društva; župa Ljubljana: Brdo,. Dob, Moravče, Notranje gorice, Dolenja vas, Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Ježica, Kamnik, Litija, Ljubljana II, Moste, Planina, Ribnica, Unec-Rakek, Vače, Višnja gora; župa Maribor: osim Varaždina uijedno društvo; župa Mostar: Nevesinje, Risan, Tivat-Lastva, Vela Luka; žiipa Niš: Aleksinac, Leskovac, Niš, Pirot, Prokuplje, Vlasotince, Vranje; župa Novo mesto: Adlešiči; župa Osijek: nijedno društvo; župa Ki jeka: Aleksandrovo, Baška, Fužine, Otočac, Škrljevo, Vrbnik, Vrhovine, ^aniet; župa Sarajevo: Rogatica; župa Skoplje: nijedno društvo; župa Split: Igrane, Jelša, Postira, Pučišća, Sinj, Stobreć, Sućurac, Trogir, Vis, Vranjic; župa Šibenik: Benkovac, Biograd, Dubrave, Krapanj, Nin, Novi-grad, Pag, Sali, Vodice; župa Tuzla: Boljanič, Bos. Šamac, Gor. Slatina, Kreka, Lipac, Lopace, Modrič, Ugljevik; župa Užice: Prijepolje; župa Veliki Bečkerek: Bašahid, Ban, Šendjurac, Bavanište, Dragutinovo, Kaniža, Novi Bečej, ltebej, Krstur, Padej, Taraš; župa Zagreb: nijedno društvo; župa Za ječar: Knjaževac. — Poživljamo sva bratska društva, da smesta učine svoju dužnost. Sva ona društva, koja do 15. maja «Izveštaja» ne pošalju, predložiče savezno starešinstvo saveznome odboru za brisanje, dok ne ispune svoju dužnost.	Statističko	odelenjeJSS.
ZNAMENITE PRIREDITVE
S
V	domovini.
31.
maja 1925.: Subotica. — Razvitje društvenega prapora.
7> 8. junija 1925.: Mostar. — III. župni zlet.
9- junija 1925: Veliki Bečkerek. — V. župni zlet.
28-, 29. junija 1925.: Beograd. — Medzletne tekme JSS.
12.	julija 1925.: Vič. — Razvitje društvenega prapora.
2.	avgusta 1925.: Ljubljana. — Zlet župe Ljubljana.
!5., 16. avgusta 1925.: Rijeka. — Župni zlet v Crikvenici.
6-> 7., 8. septembra 1925.: Corkovača gora. — Zlet župe banjaluške.
23., 24. maja 1925.: Praga. — Otvoritev Tjrševega doma.
15., 16. avgusta 1925.: Varšava. — Zlet poljskih Sokolov s sodelovanjem
Sokolov iz Amerike.
30., 31. maja, 1. junija 1925.: Strasbourg. — 47. veliki narodni zlet Unije
francoskih gimnastov.
25., 26., 27. julija 1925.: C 1 e r m o n t - F e r r a n d. — 6. zlet francoske ženske
telovadne zveze.
1., 2., 3. avgusta 1925.: Differdange (Luxembourg). — Pokrajinski zlet
luksemburške telovadne zveze.
25., 26., 27. julija 1925.: B r u x e 11 e s. — .Jubilejski zlet belgijske telovadne
zveze (601etnica).
17., 18., 19., 20., 21. julija 1925.: G en e v e. — 58. veliki zlet švicarske telo-
vadne zveze.
23., 24. maja 1925.: Turin. — 5. tekma italijanskih telovadk.
23. maja 1926.: L y o n. — Vlil. tekma mednarodne telovadne zveze.
Junij 1926.: Praga. — VIII. vsesokolski zlet.
RAZNOTEROST/
VIII.	vsesokolski zlet v Pragi. Poročali smo vestno že zadnjič, da se je ustanovil slavnostni odbor in stavbni ter finančni odsek. Sedaj izbirajo prostor za telovadišče. Danes pa lahko poročamo o nadaljnjih pripravah. K odsekom sta se pridružila še umetniški in scenični odsek, medtem ko vrši pisarniške posle zaenkrat še tajništvo COS. pod vodstvom br. Pelikana. Seje postajajo že pogostejše in čim več odsekov se ustanovi, tem bolj bo stopila v ospredje potreba po zletni pisarni, ločeni od tajništva COS.— Zletni odbor bo načeloma dopisoval samo z župami, nikdar z društvi. — Kot najnujnejše naloge, ki se morajo rešiti, so: preskrba zletišča, tehnična ureditev telovadišča, ugotovitev glavnih zletnih dni, izdelanje in izdaja ter preskrba godbe za proste vežbe. Važno bo, da se zlet finančno zavaruje z garancijskim fondom, zbirkami, daril itd. Dalje bo treba razpisati razne drobne dobave, potrebne že sedaj za predzletno delo. — Zanimanje za zlet je jako veliko in bo gotovo še mnogo večje, ko bodo prvi glavni obrisi zleta že točno fiksirani.
Češkoslovaška vojska čestitala je prezidentu Masaryku 75godišnjicu štafetama. U svem bilo je izvedeno četvoro štafeta od štiri strane sveta. U štafetama su učestvovale sve vrste vojništva: pešadija, konjanica, biciklisti, motociklisti, automobili i ladice. Dužina štafeta merila je: istočna 1138 km, vreme 65 sati; južna 207 km, vreme 10 sati 42 min.; severna 165 km, vreme 9 sati 27 min.; zapadna 215km, vreme 13 sati 10 min. Sudelovalo je ukuppo 3328 pešaka, 75 konjanika, 27 biciklista, 3 motociklista, 2 tovorna automobila
i	3 lađice. Kontrolna i zdravstvena služba dobro je delovala, zanimanje opčinstva bejaše veliko.
Medunarodni olimpijski kongres vršit če se pod protektoratom prezidenta br. T. G. Masaryka od 25. maja do 6. juna 1925. u Pragu. Svaka pozvana država otposlat če do 10 zastupnika. U principu ne če kongres raspravljati nikakih pitanja, nego je u prvom redu namenjen popravku športne organizacije.
Švicarski gimnasti spremaju letos slet u Ženevi u dane od 17. do 22. jula. U povorci, koja če se tom prilikom razviti, bit če 20.000 učesnika. U svrhu propagande izdaje federacija «Svečanosni vesnik» u 6000 primeraka.