Štev. 1. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. v Ljubljani, 5. .januarja 1922. Leto LX1L Glasilo Udruienja Jugcsfcv. Uíítelisfva — Fe verjeníítvo L/ub l/ana. 7te «piše, v oceni podane Knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariš» v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati t nko. Učiteljski lovariš izbaja vsak četrtek pup. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100— K. za naročnike v inozemstvu 140'- K letno. P"»*n>eyn« ¿tt-vilk» (•<• K 1'—. Za oznanila je piacati od eno»iolpne petit-vrste, če «e tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 » 50 ta nadaljnja ovrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejem» Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklatrarije, t. j. vse administrativo« stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» tije so proste poštnine. ¿a remauiue uuuce, ^ojaouua, ^uoiaua. razpise »lužb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg i poštnine K Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva DJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej oi treba članstvu naročnine nosehe nlačevati. Misli ob novem letu. Da postanemo narod gospodarske, politične in duševne samostojnosti, da usposobimo sebe in naš rod za prave cilje sodržavljanov v novi domovini, rabimo zavednih državljanov. Svobodni smo danes; tujec nam več ne ukazuje. Doba osvobojenja. tujega robovanja je za nami: sami si kažemo in gladimo pot, ki nam je odslej odmerjena v tekmovalnem boju z drugimi narodi in državami. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je ta svoboda prišla za nas hitro; našla lias je nepripravljene. Narod smo brez lastne zgodovine zato, ker nismo imeli do danes svobodne domovine Pod tuj jarem smo prišli v trenotku, ko smo dosegli prvo stopnjo civilizacije in smo prvo kulturo sprejeli -v sužnosti. Tujci smo si med seboj; drug drugega ne poznamo. Vpliv tuje zgodovine ima v nas še vedno tradicijonelno moč. V takem položaju se nahaja naš rod prvih začetkih svobodnega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja, v neodvisni Jugoslaviji. Jugoslovansko učiteljstvo in ljudstvo stojita pred težavno nalogo, ki jo morata lešiti v sedanjosti in prihodnosti, da hiti eje zatemni preteklost. Česa nam je dala avstrijska šola? Vcepila nam je mržnjo do drugih jugoslo vanskih narodov onostran Save in Drine. Naše krvne brate Srbe je nam predstavljala kot sovražnike. Tujci so nam bili; tako nas je učila nemška zgodovina. Ponašali smo se z visoko kulturo, u vendar so bila do danes zaprta v nas vsa čustva ljubezni in bratstva do bližnjega. Služiti smo morali onemu, ki nas je tepel, a zaničevali smo onega, ki je gojil do nas veliko ljubezen in slednjič prinesel odrešenje. Vsega tega nam je dala vzgoja .t nemško kulturo in narodnostjo, ki nam je hotela vcepiti tudi nemškega narodnega duha. Umekniti se je moralo bratstvo brezmejnemu sovraštvu, da smo mogli služiti tujim koristim. Ni čuda, ako so sedanje generacije korumpirane, da vidijo samo sebe in nočejo iskati pojma naroda in države, da-si bi človek kaj takega pričakoval ob 31etnici rojstva nacijonalne države. Vsi pojavi današnjih neprilik in laziner so posledica svetovne vojne m naše sužnosti, ker nismo bili doslej vzgo- jeni v svobodi in je pametno uživati tudi ne znamo. Učiteijstvo je danes v prijetnem položaju. popravljati to, česar stoletja nismo znali ali smeli gojui, t. j. čut patri-jotizma in narodnosti. Vsi avstro - ogrski Jugoslovani, iz-vzemši Srbe smo vstopili prepojeni nemškega duha v mlado državo. Ponosni smo na našo pismenost, na izobraževalna društva in gospodarske organizacije. Kažemo pa prav radi na srbsko nepismenost, dasi — ravno smo kar se tiče izobrazbe srca in čuta državnosti vsaj 50 iet za Srbi. Smisel za državo in pojmovanje narodnosti so Srbi dosegli v tako visoki meri kot drugi veliki, kulturni narodi. Ker je naloga učitelja, da vzgaja in uči ter je vzgoja važnejša kot pouk pripada na vzgojitelje jugoslovanskega ljudstva najvažnejša naloga, ki jo more poveriti država državljanom učiteljem. Ugled in spoštovanje zunaj državne meje doseže država takrat, ko pokaže vsak jugoslovanski državljan pravilno pojmovanje narodnosti in smisel za državo. Vsi stanovi v državi morajo imeti priliko, da si pridobe potom izobrazbe duševno svobodo, ki je predpogoj politične in gospodarske svobode. Razlika Mauov pa rnora biti samo v načinu dela, ne v vrednosti državljanstva. Etično moramo dvigniti potom vzgoje mladeg-t sodržavljana, da se zaveda socijalnih dolžnosti in pravic, ki jih ima do države. Državljani imajo različno izobrazbo in stoje materijalno nekateri ugodnejše nego drugi; toda čut za državno idejo je lahko pri vseh enako razvit. Ne glede na ustavno obliko jugoslovanske države lahko vse v različne politične skupine spadajoče učiteljstvo in izobraženstvo vrši enotno to nalogo. V vsakem državljanu more biti čut državnosti enako visoko razvit; zato je usoda Jugoslovanstva v rokah vzgojevalcev mladine, ki kujejo bodočnost domovini v šoli. Dasi smo danes nacijonalno zadovoljni, vendar manjka našemu narodu narodnega, ponosa. Narodno zavest bo odslej pri nas Jugoslovanih lažje doseči, ker je jugoslovanski nacijonalizetn izšel iz naroda samega kot protest proti tujemu gospodstvu, absolutizmu in fevdalizmu. Vsak jugoslovanski vzgojitelj išče ob vsaki priliki onih duševnih vezi, ki so sprejemljive za naša jugoslovanska čustva! Pokažimo mladini vso moč in velikost slovenskih ze-inelj in narodov! Videla bo krivičen družabni red. Apelirajmo v bodočem letu tudi na sodelovanje ostalega izobraženstva Kulturno postanimo velik narod zavednih mož in žena. Z duševno svobodo dosežemo gospodarsko svobodo in zmago. Ni se nam treba strašiti prihodnjosti. A. Visoka pedagoška šola v Zagrebu. U interesu opče narodne stvari, a naročito radi prosvetnog unapredenja na-lazimo se pobudeni, da — koristeči se Vašim gostoprimstvom — kroz Vaš list obavijestimo sve školske i prosvjetne rade nike o rdavoj organizaciji više pedagoške škole u Zagrebu. Ovim napisom naročito želimo pobuditi što življe into-resovanje za ovu stvar, a naročito po-kienuti sve mjerodavne faktore, da ovu školu što prijc reorganizuju, jer to zalit' je vaju onči prosvjetni, narodni i državni interesi. Ovo je u toliko prije potrebni;, što se ne smije dopustiti, da se zbog jed nog neuredenog stanja u ovoj školi ne postižu onakvi rezultati, kakvi bi se mogli postiči, ako bi se ova škola izvela što piijs ;z cvog neured:eiio.; provizoriuma. U doba, kad se pred zakonodavnim odborom nalaze mnogi zakonski predloži, neophodno je potrebno, da se čuju želje i pogledi za uredenje ove škole od strane onih, koji su svojim iskustvom mogli da uoče sve nedostatke ovakve jedne škole, koja skupo stoji i državu i narod. Toga su se radi slušači(-ce) više pedagoške škole nalazili pobudenim kao najzainteresovaniji za njeno uredenje, da na svojoj skupštini, obdržavanoj dne 23. X. 1921. iznesu svoje tiaziranje u tom pogledu, apelujuei na sve mjerodavne faktore, da pristupe odmah reorganizaciji ove škole prema slijedečoj rezoluciji: 1. Škola ima da se podigne na stu-panj visoke pedagoške škole i da se njen rang izjednači u svim pravima sa rati-gom fakulteta na univerzi. 2. Tražimo, da se pedagogika sa svojim pomočnim naukama učini temelj-nom disciplinom. Da se to uzmogne po-stiči, tražimo posebne vježbaonice visoke pedagoške škole za praktični! pedagogi- Peterckove poslednje sanie. Božična povest v 4 slikah. Spisal Pavel G o 1 i a. (Nekaj misli ob vprizoritvi.) Kavzalnost Peterčkovih sanj je iskati Predvsem v prestali vojni. Da ni bilo vojne, bi Peterček pač sanjal trpinove sanje, hi sanjal o zaničevanem revnem stanu, bi dvomil v pravico, toda bržčas bi sprem 'ial te sanje izraziteje dominirajoči ton humorja; zakaj v humorni interpretaciji ie °troško razpoloženje in razpoloženje samo rodi tisto napeto sodelavnost, ki tudi Pri daljših ritmičnih monologih ne ugasne. I^ojna pa je potegnila tudi v otroških srcih raze, ki se še niso izbrisale, in ki ved-|}o tišče in silijo otrokovo mišljenje k različnim dvomom. In vsi ti dvomi se neza-vestho izjokajo v en refren: ali zasijejo slovenskemu otroku - trpinu kdaj boljši Časi? V Peterčku leži vsa povojna bolest Slr°te. Ko bi takih Peterčkov v resnici ne bilo, bi človek skoro zameril prežalostni čustveni artikulaciji teh sanj. Peterček sam na sebi ni naš; vsaj otroške duše so povsod enake, njih mišljenje, čuvstvova-nje in hotenje gre povsod isto iluzorno pot. Specijaliziran in lokaliziran pa je ves milje, ki daje njegovim sanjam izrazito slovenski kolorit. Z našim kraljem Matja žem, z našim očetom Hrastom postane Peterček naš. In če mora v tem preludiju otroške bolesti osnovni ton venomer na-glašati ljubezen do matere, je to tisti neprisiljeni vzgojni mnogokratnik, v katerega se vtapljajo neprestano vse misli. Torej je takozvani moralizujoči vzgojni moment razvit sam iz sebe, oziroma posledičnim potom iz sanj samih. Scenerija je pravljično razkošna. Razumni človek občuduje tehnično izpeljavo dejanjskih okvirjev, otrok se čudi slikovitim bojnim izpremembam. Vso to Pe-terčkovo žalost, vse čudovite sanje, vse trpljenje in končno tisti kratek hip veselja, vse to zaklene otrok vase; ponoči sa- nja o tem, podnevi pa premišljuje, pripoveduje in izprašuje. Vendar največ „debate" izčrpajo nebesa in — princ Mesec. Poudaril sem že spredaj svoje mnenje o potrebi humornega interpreta v otroški igri. Princ Mesec naj bi tvoril Izrazitejšo protiutež Peterčkovi trnjevi poti. Oče Hrast pripoveduje: „... in sneg naletava, in sneg naletava ..." Režija pa v resnici ni poskrbela, da bi v tistem trenotku vsaj par sekund snežilo. « Srečna mladina, ki more posečati take predstave! Višji šolski svet ima tudi tu lepo nalogo: izposluje naj pri upravi dramskega gledališča popoldanske šolske predstave ob znižanih cenah, da se udeleže teh predstav naši „revni Peterčki In ne samo štacunarjevi Milančki". Tone Gaspari. ju, te laboratorij za eksperimentalni! pe-uopsihologiju. 3. Zahtjevamo, da škola dobije svoj stalni profesorski zbor, sastavljen od pri-znatili stručnjaka. 4. Studiranje na visokoj pedagoškoj Škoti da bude za sve slušače (-ce) pod- | jednako, t. j. škola se ne smije da dijeli na vištt i nižu kategoriju. Oklic! Dne 2. januarja 1922. mine leto iti dan, kar je na Lassnitzhohe pri Gradcu umrl prezaslužni nadučitelj Armin Gradišnik. Kakor se njegovi svojci niso ustrašili izredno velike gmotne žrtve, da so dali njegovo truplo prepeljati v domovino in s tem izpolnili njegovo poslednjo željo, tako zadene zdaj nas častna dolžnost, da pokojniku, ki počiva sredi novega oddelka na celjskem okoliškem pokopališču, postavimo primeren nagrobni spomenik. Širji sosvet je že na binkoštni seji sklenil tozadevni oklic, ki ga objavlja sedaj ob obletnici pokojnikove smrti. Pokojni Armin zasluži, da prispeva za njegov spomenik vse slovensko učiteljstvo. Bil je velezaslužen naš organizator in vzoren naš buditelj, eden izmed najidealnejših slovenskih učiteljev, zlata tovariška duša, vzor kremenitega in neupogljivega značaja, neustrašen narodni prvoboritelj. Predvsem pa gre čast njegovemu spominu spričo dejstva, da je bil pokojnik prvi, ki je v nevarnih časih avstrijskega režima pogumno razvil prapor združene Slovenije, „Zaveze slovenskih učit. društev", koje častnim članom je i)il pozneje imenovan. Posamezna učiteljska društva prosimo, da zbero pri svojih članih prispevke ter zbirko vpošljejo vsaj do konca aprila glavnemu blagajniku organizacije, ki Jo bo izkazal v Tovarišu. Pokojnik ima tudi izven učiteljskih krogov nebroj zvestih prijateljev in čistilcev. Tudi od teh, od njegovih hvaležnih učencev ter sploh od vseh, ki nosijo njegov spomin v srcu, ne pozabite zbirati Drispevkov. Počastimo spomin našega ljubljenega. našega nepozabnega Gradišnika! L'JU poverjeništvo Ljubljana. Iz Jugoslavije. 26 LET BLAGAJNIŠKEGA DELA. Tovariš Fran Luznar, dolgoletni glavni blagajnik naše stanovske organizacije je s 1. tek. mes. odložil glavno blagajni-štvo. Na drugem mestu prinašamo njegovo zahvalo vsem tovarišicam in tovarišem. ki so mu v tej dolgi dobi pri okrajnih društvih pomagali pri blagajniškem poslu. S tovarišem Lukom Jelencem, našim odličnim predsednikom, je tov. Luznar pred 26 leti prevzel funkcijo v naši organizaciji. V najtežjih dobah je prvi vstrai-no in požrtvovalno vodil predsedstvo, drugi pa blagajniški posel naše centrale. Z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo sta do-vedla našo organizacijo do visoke stopnje ugleda doma in v vnanjem svetu. Po 26 letih nesebičnega in požrtvovalnega dela odlaga tov. Luznar svoj blagajniški posel. Neprecenljive vrednosti je dober blagajnik za organizacijo, ker brez dobre gospodarske podlage ni mogoč Stran '¿ UČITELJSKI TOVARIŠ. 7499 D. 4. od 7 ^00 d > 8999 D. h. od 9000 dalje ostale kategorije uradnikov, učiteljev(-ic) ukaznih državnih uslužbencev s stalno-mesečno plačo brez razlike na službena leta in kvalifikacijo, dalje vse kategorije poduradnikov, kancelistov, oficiantov, pomočnikov itd. dobivajo osebne doklade po krajevnih razredih od 18 do 16 dinarjev dnevno. Podrobne določbe opuščamo, ker prinesemo zakon v celoti, ko bo uradno publiciran. — Slovensko učiteljstvo na viš, ped. šoli v Zagrebu. (Dopis.) Izobrazba učitelj-stva. Malokomu je znano, da obstoji v Kraj razreda draginje I. II. III. IV. V. 28 26 24 22 20 dn. 30 28 26 24 22 dn. 3? 30 98 76 24 dn. 85 33 31 29 27 dn. 38 36 34 32 30. dn. Zagrebu ,Višja pedagoška šola je leto. Na tej šoli je vpisanih 5 tovarišev in 1/ tovarišic iz Slovenije. Predavanja trajajo uve leti in so deljena na skupine. sliciio, kakor na meščanskih šolali. Kakšen namen ima ta šola, še ni natančno določeno, kar gotovo ni vzpodbudno za nas, ki študiramo v Zagrebu, teminam, ker živimo v največji bedi in pomanjkanju. O kaki lastni sobi samo lahko sanjamo. Navezani smo samo na postelje, ki so postavljene dve do tri v eni sobi, in vsaka postelj stane mesečno naj manj 1000 K. Kje je potem še luč, kurjava, postrežba? Za hrano se zahtevajo naravnost neverjetne vsote. Kavarne gledamo samo od daleč. Srbi, ki imajo mnogo višje plače že še izhajajo. Hrvati pa imajo v Zagrebu že svoje prirodne vezi. Tudi vlada jih podpira s tem, da jim je izplačala vse potne stroške. Dobivajo tudi izplačano mesečno stanarino. Slovenci smo v Zagrebu v tem oziru prepuščeni samim sebi. Vse prošnje so našle v Ljubljani gluha ušesa. Še celo učiteljicam - ženam tukajšnjih tovarišev je višji šolski svet v Ljubljani zavrnil prošnje za polne dnevnice, z motivacijo, da jim po „informacijah" ministrstva financ ne pripadajo polne dnevnice. Hrvatska, bosanska in srbska vlada izplačuje tozadevne dnevnice. A so tudi sami prosili /a dopust! Kar velja za te pokrajine, bi moralo veljati tudi za Slovenijo. Potne stroške in dnevnice se lahko zaračuna na podlagi zakona. Moralne podpore pa tudi med učiteljstvom nimamo. Tako se je protestiralo na brežiškem okrajnem učiteljskem društvu proti študijskim dopustom, češ, da se imajo ukiniti, dokler ni zadosti učiteljstva. Kaj takega se je moglo zgoditi ali iz sebičnosti, ali pa iz popolnega nerazumevanja za višjo izobrazbo učiteljstva. Na eni strani se zahteva po izobrazbi, na drugi strani pa se protestira. -Hrvatska, bosanska in srbska vlada (ne samo. da je vsakega prosilca poslala v šolo) pozvale so celo vse učiteljstvo, da se v čim večjem številu prijavi na višjo pedagoško šolo. V teh pokrajinah je gotovo večje pomanjkanje učiteljstva kakor v Sloveniji. Nekateri hrvatski tovariši že tako računajo na lepa mesta v Sloveniji. Ako ne bomo imeli sami dosti kvalificiranih ljudi, bomo morali odstopiti gotova mesta agilnejšim tovarišem. Sicer pa bi bil to najboljši pot," da se čim preje zlijemo v en narod s skupnim pismenim jezikom. — Še ena krivica. Občinski odbor občine K. sestoji iz dveh strank: klerikalne, ki ima 9 odbornikov in demokratske, ki jih ima 7. Ta stranka zastopa vse večje davkoplačevalce in inteligenco; med temi odborniki sta dva, ki plačujeta največ davka in vsi so sami razumni možje. Klerikalna stranka pa je sestavljena iz najrazličnejših ljudi, trije so navadni delavci, ki ne plačujejo niti pare davka. Ker pa imajo večino dveh glasov, zato si do-mišljujejo, da mora biti vse po njihovem. Izvolili so si župana, vzeli vse tri občinske svetovalce in sedaj bi še radi imeli vseh 5 članov krajnega šol. sveta iz svoje stranke in sicer najbolj kričave in šoli nasprotne. Demokratska stranka je za enkrat volitev preprečila s tem, da se je odstranila in onemogočila sklepčnost; vložila pa obenem pritožbo na politično oblast. — Preval je. (In že spet žendarmeri-ja!) Učitelj K., ki je bil imenovan začasnim voditeljem prevaljske šole, je dobil od stanovanjske oblasti nalog, da se ima takoj vseliti v naturalno stanovanje vo-diteljevo v šoli. Ker pa so vladale na šoli zelo neurejene razmere in ker je bil imenovani učitelj po večnih stanovanjskih neprilikah hudo prizadet na živcih in končno, ker je bil že enkrat deložiran iz šolskega poslopja, je prosil šolsko oblast, da ga odveže šolskega vodstva ter mu poveri kako učiteljsko mesto na tej šoli. be predno pa je dospela rešitev te prošnje, je učitelj K. dobil od stanovanjske oblasti nalog, da nemudoma izprazni svoje sedanje stanovanje ter.se vseli v šolo; zapretilo se mu je z žendarmerijsko asistenco, čim bi se ne pokoril tej odredbi stanovanjske oblasti. K.-u torej ni kazalo drugega, kakor pa se sili ukloniti. Stanovanje, v katerem se je nahajal K. doslej, je nakazala stanovanjska oblast stranki, ki je imela to stanovanje že pred meseci za-sigurano od hišnega lastnika. Tudi je mirno trpela, da se je tista stranka v stanovanjskem sporu z učiteljem K. se v svojih vlogah na 2. instanco posluževala izmišljotin neke zagrizene Nemke, ki je bila radi protidržavnega vedenja citirana na okrajno glavarstvo in menda tudi obsojena. Končno si je stanovanjska oblast privoščila neokusno šalo, da je imenova- že trei- J dolini stanovanjske razmere za šolskega voditelja najslabše v Prevaljah. — Delo za „Učiteljsko samopomoč". Vsem tovarišem-icam celjskega okraja. Glasom vrnjene nabiralne pole, za ude „Učit. samopomoči", je prijavilo pristop 78 učiteljev-ic. Da bom lahko sestavil do prihodnjega učit. zborovanja natančne seznam vseh udov s potrebnimi podatki, prosim vse šol. voditelje, da mi pošljejo nemudoma seznam vseh pristopivših še ne nad 45 let starih članov na šol, vodstvo v Ljubečni pri Celju s sledečimi podatki: h. pr. Franc Smrtnaura, roj. 6. 9. 1886. v Hudem breznu okr. Celje, dovršil 35. starostno leto. Dediči: Neža Smrtnaura, učiteljica v ... pri Ptuju. Glasom pravil so dediči: po možu žena, po ženi mož, po vdovcu-vdovi otroci, če ni teh pa drugI določeni dediči. Opozarjam, da lahko pristopijo tudi učiteljske zakonske žene, četudi niso učiteljice. Na podlagi teh podatkov bom sestavil seznam, katerega predložim zdravniku, ki nas pregleda na dan zborovanja in nam pripiše na predloženi seznam potrebni zdravniški certifikat. Na ta. način prihranimo pot k zdravniku in stroške. Referat tov. Škulja, objavljen v zadnjem U. T. Vas naj ne moti, ker to je še samo lep predlog, ki se uresniči morda kdaj v bodočnosti. Za enkrat nimamo nič boljšega od Samopomoči. Ne zanašajte se tudi na brezskrbne čase po novej regulaciji, ker zarja upa bo obledela, kakor hitro prejmete denar in pogledate cene v trgovskih izložbah. Postavimo se kolikor mogoče kot posamezniki in skupno kot stan na lastne noge! — Petrovič Simon. učit. Ljubečna pri Celju. Ljubljanski učiteljski pevski zbor vabim k pevski vaji v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri na učiteljišče. Prosim pol-noštevilne udeležbe. Pevovodja. Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam. Po čl. 21 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921. se ustavi s 1. januarjem 1922. izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kakor 50% invalidnosti, in sicer za njihovo osebo in za otroke; 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpod dopolnjenega 16. leta; 3. za j vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolko-vanim izpričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 30 dinarjev neposrednega davka (po odmeri dav kov za financijsko leto 1920—21). Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila Invalidom, vdovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov, kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance invalide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu goraj označenega zakona kar najhitreje nakazali. — Zaročil se je tov. Edo Hribernik, učitelj v Zireh z gdčno Mici Blažičevo. Čestitamo. — Deca deci! 1. mest. deš. šola v Ljubljani je nabrala 1.380 K. — Književni dar Slovenske Šolske Matice za 1921 bo obsegal sledečih troje knjig: Pedagoški zbornik (164 str.), uredil dr. K. Ozvald. — Telovadba, II. del (s 47 slikami in mnogimi načrti — 112 str.), spisala dr. Pivko in prof. Schaup. — Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Ker bo to vsega skupaj 352 Strani ali malone 22 tiskanih pol dobrega pedag.-didakt. beriva za naročnino celih 8 dinarjev, zato pač letošnjim publikacijam SŠM ni treba še posebnega priporočila. Knjige bodo vsak čaš dotiskane ter se začno kmalu razpošiljati. — „Zamorček". Nedavno sem č.ital v „Jutru", kako katehetje po šolah vsiljujejo otrokom „Zamorčka" (listič o afrikan-skih misijonih\ da nabirajo prispevke za udobno življenje raznih delomržnih ljudi. In to je res. Tudi na naši šoli je kaplan z vso zgovornostjo pritiskal na otroke, naj prinesejo denar za „Zamorčka". In tako se je zgodilo, da je eden prinesel kaplanu denar, pa bogve čigav in od kod. Fant se je bil zameril pri kaplanu ka- ---- ---------------—" . 1 UHl JV KUMIVIII K" la naturalno stanovanje v šoli udobno, kor -tudi marsikateri drugi in nastala dasi ji je moralo biti znano, da so v celi ' afera. Ker se to gotovo godi tudi drugod menda s>pl<,Mio zal* ilaj višji šolski svet izda ukaz, kateri listi se sinejo ?a mladino naročati in kateri ne. „Zatnor-ček je primeren le za zamorčke. za naše duševno razvite otroke pa nikakor ne. — Čast tebi mladina! V Gorjah pr¡ Bledu se vadi šolska mladina v štetju po domačem slovanskem načinu. Da bi ši0 novo štetje hitreje od rok, so se malčki obsodili v korist Jugoslovanske Matice na denarne kazni, ki so jih po kratkem času prostovoljno poostrili. Na ta način so nabrali vrli malčki nad 50 K, ki jih je prejela Jugoslovenska Matica. Ko se privadijo malčki novemu načinu štetja in ko bodo kazni prenehale, tedaj pa si izmislijo zavedni malčki kaj drugega, kar bo njim in Jugoslovanski Matici v korist, nam vsem pa v ponos, da imamo tako mladino. Se enkrat, čast taki mladini, kakor je ona v Gorjah pri Bledu in vse priznanje učiteljici gdčni Valeriji Jerajevi, ki skrbi tako lepo za narodno zavednost mladine. — Šolski otroci v Št. Rupertu na Dolenjskem so nabrali za Jugoslovensko Matico nad 9100 znamk. Pri tej zbirki sta se posebno odlikovali učenki IV. razreda Vidmar Frida in Sfeklasa Natalija, ki sta znamke tudi lepo uredile. Vrlim nabiralcem vse priznanje in vsa čast! — Društvo, kakršnih treba, je Učil. društvo za laški okraj. Na svojem občnem zboru je sklenilo ugledno društvo, da pristopijo k Jugoslovenski Matici vsi člani društva. Patriotičen sklep je tudi že uresničen in vsi člani društva, ki so včla njeni pri UJU. 80 po številu so vposlali za celo leto članarino in Jugoslovenska Matica je sprejela 960 din. Vse priznanje uglednemu društvu, da bi našlo še mnogo posnemalcev! — Slovenka Šolska Matica. Še je čas! Kdor misli postati član. se blagovoli priglasiti in poslati s D naravnost Slovenski'Šolski Matici v Ljubljani in to na:-kasneje do 15. januarja. - - '/.a 1. 1022. b< | vsled odborovega sklepa znašala članan : na 20 dinarjev in sicer zaradi naraščajoč".! tiskarsk'h stroškov. — Poverjenike pre simo, da najkasneje do 15. januarja vpe-šljejo ¡men k članov in članarino za leto 1921. — Pojasnilo. Daleč odstranjeni .<; d osebne žalitve moramo izjaviti, da se na še opazke v referatu g. Fran Škulja objavljenem v 52. štev. nikakor ne nana«a-J jo osebno nanj. ker je on satn član Učiteljske samopomoči, torej ga osebno ne merejo zadevati; sploh niso mišljene osebno na nikogar, kar je iz njih samih jasno razvidno in so naperjene splošno proti nezavednosti, ki vlada pri mnogih v stanovskih socialnih vprašanjih. V dolžnost smo si pa šteli braniti Učiteljsko samopomoč pred napačnim pojmovanjem, ker je društvo v polnem obsegu delazmožno in sposobno za vsako potrebno reformo, ki je izvedljiva. Naše opazke niso bile osebne, ampak stvarne. — Uredn'stvo. Učiteliiščni vestnik. VABILO NA DEŽELO! Dalje če hočeš v hribe, s tem obširnejšim znanjem se podkuj. Izobrazba, ki ti jo nudi učitelj šče. hiti z daleka ne zadostuje za delo med narodom. Raztm teologije, ti je neobhodno potrebno, da si vsaj površno prilastiš znanje vseh ostalih fakultet. Dokaz! Opravljal boš večkrat službo ranocelnika in manjkalo ne bo prilike.: da pokažeš živinozdravniško prakso. Po tvojih načrtih bodo stavili hiše pa še pogosteje boš stavil parcele; slednje zlasti v slučajih, ko gre za dokaz lastninske pravice pri starih grobljah ob mejah. Ako pokažeš, da ti tudi §§ niso tuji, in če si vsaj Tavčarjevega »Pravdnika« prebrskal, se ti nekaterikrat še mogoče posreči ljudem vtepsti v glavo, »da je bolja kratka sprava, nego dolga pravda.« Seveda, to ne, bo v največje vesel e požrtvovalnemu odvetniku; pa tudi ne v preveliko žalost sodniku. Če te je narava obdarila z grlom slavca, in imaš kaj pojma o orglanju. ti tudi vse prav pride. Pozabiti ne smeš seveda, seznaniti se z občinsko upravo. Glej, da se poučš pri izurjenem občinskem pisaču, »kako se tej reči streže.« Ta služba te morda gmotno še postavi na trdrte noge — 50 krone na leto ni, da bi zametaval. Da moraš poznati vse panoge kmetijstva ie umevno. -s Ker zgledi »vlečejo«, navajam v sledečem nekaj primerov iz lastne prakse o delovanju v šoli in izven nje. Bilo je pred 16 leti. Iz učiteljišča je zaneslo na sedanje službeno mesto. Kraj leži na zemlji, kot vsi drugi; Udobnosti pa. ki jih: tu uživamo, nai sl vsak sam predoči iz opisa. • Prometna sredstva so tu še danes v istem štadtf11 i r St^v 1 i 'CITCLjSKI TOVARIŠ, it e 5 januarja lb22. 10 so biia za Krpanove dobe na Notranjskem. Imamo, hvala bogu — cesto izpeljano, — pa ne do vsakega zelnika, pač pa leži ta čisto na periferiji šolskega okoliša. Po nji prideš proti zapadu v slabih 2 urah v trg P...; proti vzhodu pa te pripelje v trga K... kras. Pretežna večina otrok pa do šolske dobe niti te < ceste ne, pozna. Železnica, reka sta pri Šolarjih dva abstraktna pojma, in kon- , kretno obliko zadobita šele v slučaju, ako j imaš podobe, da jih jim pokažeš. Jezero in morje; to pač. Po 14-dnevnem deževju. ki k našemu duševnemu razvedrilu f traja večkrat na leto. skačejo otroci pre- 1 P ko obilice malih jezer, ki se pojavljajo v kotanjah razdrapanih kolovozov. Mor-| je — pa ne ravno Jadransko — jim lahko i i- ponazorim na travniku, ki leži kakih j ' 100 m nižje pod šolo in ga pri trajnem S deževju voda popolnoma preplavi. Lep učni pripomoček! Toliko v oricntaciio krajevnega opisa. V tem kraju sem pričel službeno ka-rijero. Prošnje pa, ki sem jih že vlagal | za premestitev, so me doslej še vse prepričale, da je želja visokih gospodov, naj bi tu končal — bile so vse »odbite«. Pričenjam z delovanjem. Bil sem prvi učitelj na novorazširjeni ;" enorazrednici. Šef mi je odkazal prvi razred. Saj veste, s kakšnimi občutki stopi vsak prvič v razred »molimo!« »Stare hiše« so pričele v zboru; novinci pa — eni topo zroč predse, drugim so se vrtele glave, kakor kolesa na oseh. Tudi smeha, pa še več joka je bilo. Ko sem pričel izpraševati novince, sem mislil, da stojim v gluhonemnici. Da je bil uspeh do časa nadzorovanja naravnost sijajen pri takih razmerah, Je povsem naravno; saj sem dobil v po- t hvalo, črno piko. Čas beži, pa je z njim tudi pika .obledela. Prva štiri leta je bilo moje delovanje T omejeno le na šolo. Šef, ki je tu služboval že blizu 20 let, je bil »persona gra-¡ta«; jaz pa, ker sem jo precej po »iblan-sko« potegoval, sem veljal le za »ljubljansko srajco«, čeravno sem platno prodajal precej daleč od Ljubljane. Pa ne samo krajevno, tudi duševno so mi prisvajali zmožnosti »srajčnika«. Če je nanesla prilika, da sem prišel v dotiko z našimi »veleumi blagajnika. 3. Pregled članov. 4. Plačevanje članarine. 5. Nujnost tesne stanovske organizacije. 6. Ev. podavanje „O ustroju kmet. tečajev ter o km. mlad. organizacijah". 7. Predlogi in slučajnosti. Časi so resni, pridite vsi, Vam kliče imenom odbora Požegar, preds. -f- Šoštanjsko učiteljsko društvo je imelo dne 15. decembra v Šoštanju svoj redni občni zbor. Udeležba je bila prav povoljna, navzoče je bilo tudi šoštanjsko meščanskošolsko učiteljstvo, Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo leta 1921. 8 društvenih zborovanj. Po zaslugi nekaterih agil-nih članov posebno tov, Skale, ki je prevzel skoraj vsa predavanja, je društvo intenzivneje delovalo kakor prejšnje leto. Želeti je, da se v prihodnje poprimejo brez izjeme vsi člani pozitivnega dela. Konstatira se razveseljivo dejstvo, da je včlanjeno v društvu vse ljudsko in meščanskošolsko učiteljstvo okraja. Blagajnikovo poročilo se vzame z zahvalo na znanje. Društvena članarina za 1. 1922. se določi na 300 K, ki se plača v mesečnih obrokih po 25 K. Članarino in vse druge društvene prispevke odtegujejo šol. voditelji od mesečne plače ter jih sproti nakazujejo po poštnih položnicah blagajniku. Zaostala članarina za leto 1921. se odtegne dne 1. januarja 1922. Za Učiteljski konvikt se določi znesek 500 K, za rezervni sklad 300 K; društvo pristopi z 1 deležem k Učit. zdraviliškem domu v Rogaški Slatini, Izvoljen je bi naslednji društveni odbor: predsednik Vinko Stopar, šol. vod. v Velenju, podpredsednik Martin Vrečko, učit. v Šoštanju, tajnica Ernestina Vau-potova, učit. v Velenju, blagajnik Alfonz Mazlu, učit. v Šoštanju, odbornika: Alojz Trobej, šol. rav. v Šoštanju in Franc Kranjc, učit. v Šmartnu ob Paki. namestnici: Agneza Kosarjeva, učit. v Škalah in Gusta Janežičeva, učit. v Šoštanju, rač. pregledovalca: Leopold Viher, nadučit. v Št. Janžu in Ant. Skala, šol. vod. v To-polšici. V učit. razsodišče so bili izvoljeni: preds. Alojz Trobej, spi. rav. v Šoštanju, nam. Valentin Weber, nadučit. v Šmartnu ob Paki, prised. Ivan Smolnikar, šol. vod. v Zavodnjah in Ivan Lukman, učitelj v Šoštanju, nam. Martin Vrečko, uč. v Šoštanju in Helena Dolenčeva, učit. v Velenju. Resolucija: Učit. društvo za šoštanj-ski okraj poziva UJU poverjeništvo Ljubljana, da dela na ukinitev naredbe o po-trošačkih zadrugah, ker je naredba v sedanji stilizaciji neizvedljiva in ker bi podeželsko učiteljstvo od sličnih zadrug zaradi oddaljenosti njih sedeža ne imelo nikakršnih koristi. Vplačani 10% prispevki se naj vrnejo. • . 4- Ptujsko učiteljsko društvo je zborovalo 15 XII. 21. v Ptuju. 1. Prva točka (seveda!) opomin nekaterim članom, ki še. sedaj niso plačali članarine — vsaj sram bi naj jih bilo, če že o stanovski zavednosti ni.več govora! 2. Tov. Ivo Jančičc risanje v osnovni šoli. Podal nam je prav dobro sestavljen učni načrt za vse tri stopnje, ki se bo razmnožil in razdelil na šolska vodstva. Predlog, da bi se natisnile tudi vse risbe, se ni sprejel, in sicer z utemeljitvijo: čim manj predlog* tem boljše. Prihodnjič: barvanje in perspektiva, j 3. Tov. Franc Martine: delo pedagoškega krožka: referati naj. bi bili v obliki zapiskov iz učiteljevega dela v rajnih učnih urah, ker le. s praktičnimi poskusi bomo lahk.O . napredovali.,. Teoretični ^re- ferati, ki se naslanjajo na razna dela !z pedagoške književnosti, ne nudijo dovolj jamstva za pravi napredek v pouku. Predlaga tudi, da bi naš krožek stopil v zvezo z mariborskim. Nadaljevanje razpravljanju na drugem zborovanju. 4. Poslovnik za častni sod. Društveno stališče: častni sod naj se voli za vsak siučaj posebej, Poslovnik naj odbor šc enkrat prouči! 5. Agitacija za Učiteljsko Samopomoč, V ta namen se izvolijo trije tovariši, ki bodo vodili tudi seznam pristopni kov. Prihodnje zborovanje 5. januarj i 1922. + Kamn"ško učiteljsko društvo jo zborovalo dne 14. decembra 1921. ob 10. uri v šolskem poslopju v Radomljah. Zborovanja se je udeležilo 49 članic m članov. Glavna in najzanimivejša točka dnevnega reda je bilo predavanje tovariša Cirila Petrovca o II. delu srbo-hrva»-ske narodne pesmi. Želeti je le, da izico to krasno predavanje ponatisnjeno v Popotniku. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog tovariša Germeka, ki se glas!" Z ozirom na to, da prinaša „Uradni list" le redkokdaj naredbe, ki se tičejo osnovnega šolstva, naj bi se krajni šolski sveti ne silili, da še nadalje naročajo Ur list, ker si ga šolska vodstva v posameznih slučajih lahko izposodijo pri županstvu. UJU pcverjeništvo Ljubljana posreduj na merodajnem mestu, da se izdaja, morda le v polletnih presledkih skupna zbirka naredb, namenjenih izključno le šolstvu. Tovariš Toman je stavil tale predlog UJU poverjeništvo Ljubljana naj se obrne na višjo šolsko oblast, da se razne denarne zbirke v šoli omeje in naj se nabira v šoli le za najvažnejše in najpotrebnejše namene. Sklene se, da se vrši občni zbor društva v februarju. Ker ni bilo nobenega predloga več, je tov. predsec! nik zaključil zborovanje. Naša gospodarska organizacija. —g Društva „Učiteljska samopomoč" občni zbor je bil 28. decembra 1921. Otvo-ril ga je vsled obolelosti načelnika Ivana Sinajdeka njegov namestnik šolski ravnatelj Jakob Dimnik po 10. uri, ker na 10. uro sklicani ni bil sklepčen. Udeležnikov je bilo 14. Upravnik je podal poročilo o poslovanju za leto 1920. Iz poročila omenjamo, da je imelo društvo 233 članov In 14.420 83 K premoženja. Načelnikom je bil izvoljen Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani in kot tretji pregledovalec računov pa Josip Benedek, vpok. nadučitelj v Ljubljani. Sprejet je bil tov. Fr. Skuljs predlog, da naj odbor študira o obveznosti vsega učiteljstva k „Učiteljski samopomoči'4, —g V celjskem okraju je pristopilo okrog 40 učiteljev in učiteljic k Učiteljski samopomoči. Opozarjamo na notico „Delo za Učit. samopomoč" iz celjskega o!cr. v današnji številki. Naj se zganejo še druga okrajna društva! — g. Članarina In darila za učiteljski konvikt. Učiteljstvo v Mengšu 200 K namesto venca na krsto Minki Gregorčevi, učiteljici v Marija Snežni v Slov. gor. Ludovik Mlakar, uradnik drž. železnice, ob smrti tašče 100 K. ZA REZERVNI SKLAD UJU. POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačni davek — 1922. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 1. izkaz. Po 27 Din 50 p: Šolsko vodstvo — Radeče pri Zid. mostu. Darovali so: Avgusta Kolnikova 5 Din, Klovar St., Okorn Reg., Šterk-Iurca M., Rant Mar., Kavšek Jož., Rant Fr., Armič J., Šterk Dav. in Tavčar Jos po 2 Din 50 p. Po 20 Din: Šolsko vodstvo — Št. JanŽ, Dolenjsko. Po 15 Din: Šolsko vodstvo — Hum, p. Ormož ob Dravi. Darovali so po 5 Din: Porekar Anton, Pranja Vavpotičeva in Angela Po-rekarjeva. Da, majhne ribice so tudi dobre. Zdravo! Po 10 Din: Štefanija Čeh -Klunova — Ljubljana. Po 5 Din: Cvetko Franjo — Vučja vas. Po 3 Din: Šolsko vodstvo — Svečina pri Mariboru. — Današnji izkaz 80 Din 50 p. Ostanek v blagajni koncem leta 1921 4293 Din 37 p. Skupaj 4373 Din 87 p. Tovariši in tovarišice! Na I. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini sem v svojem poročilu o rezervnem skladu rekel: „V triletni dobi, kar oskrbujem rezevni sklad, sem opazil, da je še mnogo tovarišev In še več tova-rišic, ki so popolnoma brezbrižni za prostovoljni davek. Ne ganejo jih niti lepe in ns stroge besede, tu T: najlepši zgledi jim nič ne zaležejo. Neopravičene brezbrižno- sti ne morem — tudi pri najboljši volji ne — drugače označiti, kakor da rečem, -da so parasiti povsod največji škodljivci. Hvalo pa izrekam vsem dosedanjim darovalcem in darovalkam, ki so vedno dobre volje za dobro stvar." Tudi danes ne morem drugače govorili, zato pravim: S iem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram, ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram. Zdravo! Ivan Petrič, Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172. Boi duhovščine proti učiteljevi! in šoli. Dne 23. dec. p. 1. se je vršila pred deželnim sodiščem zanimiva, nad šest ur trajajoča vzklicna razprava o tožbi cerkljanskega kaplana Viktorja Turka proti vodji tamkajšnje šestrazrednice tov. Josipu l.apajretu. Proces je podal značajno sliko boja, katerega bije učiteljstvo na deželi z mračnjaško duhovščino, ki hoče imeli same ¡brezpogojno poslušno, ne pa izobraženo ljudstvo. Zgodovina procesa je na kratko sledeča: Leta 1920. so v Cerkljah preuredili t. ?.v. „hribovsko šolo", kjer se je poučevalo samo poleti enkrat na teden, v pose beri oddelek z lastno učno močjo, s čemer nekateri starši niso bili zadovoljni. Obrnili so se za pomoč h kaplanu Turku, ki jim je z veseljem vodil rekurze in jih še podžigal v protišolskem delovanju. Sklica! je tudi več sestankov in na enem se je grozilo nadučitelju Lapajneju, da ga ustrele. Stvar jc prišla pred sodišče in le Lapaj nejevi miroljubnosti so se imeli takratni krivci zahvaliti, da jih ni doletela zaslužena kazen. Učiteljski zbor cerkljanske šole pa je pod vodstvom nadučitelja Lapajneja, svest si svojih stanovskih dolžnosti in vzvišenega poklica, predlagal, naj se tudi dvoraz-redna dekliška in trorazredna deška šola združite in razširite v šestrazrednico. Takratni župan kmet Koritnik se je, dasi klerikalec, osebno z vso vnemo zavzel za razširjenje šole in podpiral učiteljski zbor v njegovem stremljenju, ki je bilo samo v prid šolski mladini. Ne tako duhovščina! Ta je napela vse sile, da bi se načrt ne udejstvil in uprizarjala vse mogoče proteste, kolikor jih pač zmorejo podeželne uprave. A zaman. Višji šolski svet je pre-osnovo odobril in duhovščina je bila osramočena. Da izbriše madež, je bilo treba seveda očrniti nadučitelja Lapajneja. Zato so dne 3. oktobra 1920 sklicali shod v zaprte prostore, da bi lahko nemoteno pljuvali na učiteljski stan. Da bi ljudstvo še bolj nahujskal proti razširjenju šole, je kaplan Turk na shodu nagromadil celo kopico laži. Pravil je, da bodo imeli kmetje večje stroške in da se bodo učenci še manj naučili, da bo vladal večji nered iti da bodo frčala po zraku pisemčka itd. In to kljub temu, da so mu bile dobro znane naravnost vzorne razmere na šoli, kar je ponovno konstatiral tudi okrajni nadzornik Vilibald Rus iz Kranja. Kaplan je izustil predrzno laž, da ima Lapajne na mesec več plače, kakor vsi trije cerkljanski duhovniki, akoprav je približno ugotovljeno, da ima od obeh kaplanov vsak najmu-nje 70 000 letnih dohodkov, poleg prostega stanovanja in hrane, župnik pa 100 tisoč 250 kron in prosto stanovanje in 18 prašičev, 21 govedi in 2 konja, dočim je dobil nadučitelj s tremi člani družine meseca oktobra borih 2335 kron plače. Svoj hujskajoči govor proti učiteljstvu in razširjenju šole je zaključil kaplan Turk z besedami, v katerih je zborovalce indirekt-no poživljal k šolski stavki, ki se je že naslednjega dne res tudi začela izvajati. Lapajne je nato kot vodja šole v svrho zaščite ugleda šole in učiteljstva dva dni pozneje pozval kaplana Turka, naj pride zanesljivo na učiteljsko konferenco, da dokaže svoje nesramne laži, ki jih je govoril na shodu. A glej predrznost! Namesto, da se opraviči pri svojem šolskem šefu, je vložil kaplan proti Lapajneju zaradi imenovanega izraza tožbo. Prva razprava se je vršila v Kranju. Lapajne je doprinesel dokaz resnice, ki se mu je popolnoma po srečil. Sodnik je razsodil, da je kaplan v resnici govoril nesramne laži in je oprostil obtoženca. Kaplan je prijavil nato vzklic na deželno sodišče. Zaslišanih je bilo 16 prič, med katerimi so silno klavrno vlogo igrali zlasti tudi na shodu navzoči klerikalni akademiki Matija Erzar, Andrej Kalan In Jože Bohinc in pa bogoslovci. Niti eden se nI i hotel spominjati, kaj Je govoril kaplan. Vedeli so le, da gre za boj proti razširje-nju šole, a niti eden nI čutil potrebe, da bt I kot izobraženec pojasnil ljudstvu njegovo zmoto in koristi, ki jih bo imela mladina od razširjenja zavoda. Zasliševanje prič je podalo tako jasno sliko o zapeljevanju ljudstva, da je g. senatni predsednik sam občutil potrebo, da je vzkliknil: „Vsak zabit Cerkljan bi moral vedeti, da more biti razširjenje šole mladini samo v korist!"' (Očividno je bil to odgovor na nesramen napad „Slovenca" o priliki prve vzklicne razprave z dne 28. oktobra 1921. ki je bila preložena, na sodnika v L instanci, g. Avseca, ki je v razsodbi pripomnil, da je bil sklep občinskega odbora proti šoli očividno posledica pomanjkanja inteligence.) Senat je pod predsedstvom dvornega svetnika g. Vedernjaka v polnem obsegu potrdil razsodbo prve instance in obsodil kaplana Turka v povračilo vseh stroškom, s čimer je dobil tov. Lapajne najlepše zadoščenje za svoje vneto šolsko delovanje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Učit. dr. za Ptuj: Prepozno došlo, je bil list že dotiskan. Častni člani so povečini še nadalje včlanjeni v okr. uč. društvih in plačujejo enako članarino kot drugi. Na Gorici: Osebnih izkazov v drž. pos. ne prinašamo v principu; drug predlog bomo uvaževali. Okrajni šolski svet v Litiji bi po tolikem času že lahko zavrgel nemške šolske tiskovine in jih nadomestil z novimi, sedaj veljavnimi. V tem oziru se nam iz narodnega ozira ne zdi umestno štedenje. Razpisi služb. Štev. 4681 o. š. sv. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. Na javnih osnovnih šolah kočevskega okraja se razpisujejo nastopne riaduči-teljske in učiteljske službe v stalno na mestitev: 1. Na enorazredni osnovni šoli v Bos-Ijivi Loki mesto učitelja ali učiteljice. 2. Na petrazredni osnovni šoli v Dolenji vasi po eno mesto učitelja in učiteljice. 3. Na dvorazredni osnovni šoli v Dragi mesto nadučitelja. 4. Na trirazredni osnovni šoli v Fara Vasi mesto učitelja ali učiteljice. 5. Na dvorazredni osnovni šoli v Kočevski Reki mesto nadučitelja. 6. Na trirazredni osnovni šoli v Ko-privniku mesto nadučitelja in mesto učitelja aH učiteljice. 7. Na trirazredni osnovni šoli v Mo/.-lju mesto učitelja ali učiteljice. 8. Na šestrazredni deški osnovni šoli v Ribnici tri mesta učiteljev. Prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni za pouk v obrtnih nadaljevalnih šolah. 9. Na dvorazredni osnovni šoli v Štalcarjih mesto učiteljice. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 31. januarja 1922. po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Kočevju, dne 23. decembra 1921. Predsednik: Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služilo dr. Josipa Menceja m mi ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Izšle so: JIH ne hie ¡o Mn peni ¡a mladino" Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. Naši himni: 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna. priporoča naslednje nove knjige: 4 Šolski list. Na razpolago je samo še 2. štev. III. stopnje.........D 3.50 K. Wider Moje prVO berilo. Sedmi natisk vez. D 3 - e. Gangi Druga čitanka. vez......... d t- Pomočniška Izkušnja za rokodel. obrte. Spisal H. Podkrajšek. — Broš................D 350 Knjigovodstvo za ženske obrti. Spisal H. Podkrajšek....................D 12 — Računstvo za ženske obrte. Spisal H. Podkrajšek....................D T— Prva srbska ali hrvatska čitanka za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole D 6'— ...........jrgon. obrt. strok, šolstva drogod in pri nas. Spisal M. Presl, prof. na diž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... D 3 50 Na planine. Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 12 50 Zbirka važnejših novih naredb in odredb. Spisal F. Fink.......................D 5'— Imenik šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920/21. . . D 10'— i