YU ISSN 0040-1978
I.ETO XXXIII., ŠT. 40
Ptuj, 9. oktobra 1980
CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
i .C ^ s. J i g
Iščemo družine (stran 4)
Pridelek dober - težave s stroji (stran 5)
Praznik v Trnovski vasi (stran 6)
Šport (stran 11)
Živ
spomin na
dr. Jožeta
Potrča
Naš rojak dr. Jože Potrč, zdra-
vnik, doma iz Janežovc je bil idej-
ni voditelj revolucionarnega delav-
sko-kmečkega gibanja na ptujskem
območju od leta 1924, ko je vsto-
pil med člane tedaj tajne KPJ. Po
osvoboditvi je opravljal vrsto
odgovornih dolžnosti v organih
oblasti, v CK ZKS in CK ZKJ, bil
pa je tudi član Mednarodne or-
ganizacije dela in vodja naše de-
legacije v tej organizaciji.
Bil je velik človekoljub, veroval
je v zmago socialističnega
humanizma, socialistične etike in
morale. ,,Le človekoljubje lahko
odstrani vso tragiko človeške
družbe" je med drugim zapisal.
Smrt je prekinila njegovo delo,
spomin nanj pa je in bo ostal ve-
dno živ. Po dr. Jožetu Potrču so v
Sloveniji poimenovane šole, ulice
in humanitarne ustanove, med
njimi Bolnišnica v Ptuju, Dom v
Poljčanah itd. Krajevna skupnost
Jožeta Potrča v Ptuju, je na
obletnico Potrčeve mnogo prerane
smrti, organizirala v soboto, 4.
oktobra 1980 spominsko sveča-
nost. Poročilo o tem preberite na
3. strani.
Ob 70-letnici
rojstva
Borisa
Ziherla
Krajevna skupnost na območju
novega dela Ptuja, ki s ponosom
nosi ime Borisa Ziherla, pripravlja
i spominsko slovesnost ob 70-letnici
i fojstva tega našega velikega re-
volucionarja in znanstvenika,
pedagoga in marksističnega teore-
tika.
Spominska slovesnost, ki jo or-
ganizirajo skupaj z občinskim cen-
trom marksističnih krožkov, bo
J^ri, 10. oktobra ob pol enih v
Stalnici Centra srednjega usmerje-
J^^ga izobraževanja v Ptuju. O
^vljenju in delu Borisa Ziherla bo
žovoril dr. BORIS MAJER iz Lju-
"'•jane, ki je eden od vodilnih
^'ovenskih marksistov.	F
Dr. Jože PotHI leta 1938
y Cirkulanah in okolici so mi-
"'0 soboto ekipe krajevnih or-
s^tnizacij rezervnih vojaj^kih sia-
ptujske občine merile moči.
•ak^r^*^ spretnost v re.^evanju
v s, in topografskih nalog ter
Ha I ^"J" in rnetu bombe. Tudi
Vp.^^ošnjem tekmovanju je naj-
^Rv?^^ zbrala ekipa iz KO
Van	o tekmo-
"Jii na strani 3!
Preizkus strelskih sposobnosti	(foto: B. Rode)

Večkrat smo že poročali o
srečanjih delegacij med pobrate-
nima občinama Arandielovcem
in Ptujem. V okviru ten srečanj
so člani Občinskega sveta ZSS
Ptuj minuli petek in soboto
obiskali sindikalne delavce v
Arandjelovcu. Potovanje pa je 30
članska delegacija izkoristila še
za ogled kulturno zgodovinskih
spomenikov in obeležij iz NOB.
Najprej so se ustavili v Beogra-
du. kjer so se v Hiši cvetja poklo-
nili spominu velikega borca za
delavske pravice tovariša Tita.
Pot jih je nato vodila do spome-
nika neznanemu junaku na Avali
in kostnice na Oplencu. Proti
večeru v petek pa so prispeli v
Arandjelovac. kjer jih je v hotelu
Izvor sprejela predsednica Ob-
činskega sveta Zveze sindikatov
občine Arandjelovac Ružica De-^
sivojevič z drugimi sindikalnimi
in družbenojpolitičnimi delavci te
bratske občine. V pozdravnem
nagovoru je predsednica sindika-
ta povdarila. da so posebno
zadovoljni, ker je delegacija
Ptuja prispela prav 3. oktobra,
ker je ta dan povezan s tovarišem
Titom. Tito je nekajkrat obiskal
Arandjelovac. poslednjič pa je to
mestece obiskal 3. oktobra 1978
in je ob tej priliki tudi kot prvi
gost odprl ta lepi turistični ob-
jekt. Po pozdravnem govoru so
se sindikalni delavci spoznali
med seboj in v prostem razgovo-
ru izmenjali mnogo mnenj in
izkušenj.
Uradni del srečanja je bila
skupna seja obeh predsedstev OS
ZS. ki je bila v soboto 4. oktobra
zjutraj. Gostiteljica Desivojeviče-
va je goste seznanila z organizira-
nostjo ter z življenjem in delom v
njihovi občini. Poseben pouda-
rek je namenila sindikalnemu
delu.
Občina Arandjelovac šteje
45.000 občanov, v samem mestu
pa jih živi nekaj čez 20.000. Po
osvoboditvi beleži občina hiter
razvoj. Posebno močno se je
razvila nekovinska industrija.
Izpostavila je najpomembnejše
DO in posebej naglasila Venca-
čki rudnik belega marmorja, ki
jih spet in spet spominja na
tovariša Tita, saj je prav iz tega
marmoija izdelan njegov grob v
Hiši cvetja.
V občini je pred 13.000 delav-
cev, ki so organizirali v 84 osnov-
nih organizacijah sindikata, kate-
rih delo koordinira OOS s pred-
sedstvom. V osmih večjih DO se
OOS združuje v akcijske konfe-
rence. Tudi sindikalne skupine
.so začeli organizirati, ugotavljajo
pa, da te še niso zaživele tako kot
pričakujejo. Zato so začeli orga-
nizirati sestanke predsedstva v
teh sindikalnih organizacijah in
na ta način usmerjevalno poma-
gajo k aktivnej.šemu delu.
Po tem uvodu je našo občino
predstavil predsednik OS ZSS
Janko Mlakar, za tem pa se je
razvila živahna razprava, o uspe-
hih in težavah; o prizadevanjih
za aktivnejšo in uspešnejšo us-
merjevalno delo sindikatov, o
stabilizacijskih prizadevanjih in
drugo.
Splošna ugotovitev je bila, da
je problematika v obeh občinah
dokaj podobna, da pa bi bilo
marsikaj možno izboljšati tudi s
tesnejšim sodelovanjem obeh
občin. Ugotavljajo, da nekatere
organizacije že medsebojno so-
delujejo. želijo pa. da bi se
pobratili vsi kolektivi teh dveh
občin. Sodelovanje naj ne bi bilo
več le v okviru izmenjav delega-
cij, marveč bi naj sodelovali tudi
akcijsko, poslovno. V ta namen,
tako so se dogovorili, bodo
organizirali koordinacijski odbor
sindikatov obeh občin. Predlog je
bil na obeh straneh soglasno
sprejet. Odbor mora biti formi-
ran do 15. novembra letos, do
konca leta pa mora odbor pripra-
viti akcijski program.
Ob koncu .seje je predsednik
Zveze združenj borcev NOB
Ar4ndjelovac Branko LU KO-
VIC spomnil prisotne na tesno
sodelovanje in pomoč v času, ko
je okupator hotel iztrebiti sloven-
ski narod. »Prihodnje leto mine-
va 40 let od tistih težkih dni, zato
moramo storiti vse za tesnejše
sodelovanje,« je povdaril.
Po seji je ptujska delegacija
položila venec na grob narodne-
ga heroja Dušana Petroviča-Sa-
neta in se tako simbolično poklo-
nila vsem žrtvam na našo svobo-
do.
Sledil je ogled proizvodnje in
razgovori z delavci v Venčackem
rudniku belega marmona, ki so
ga poirnenovali po Duš^anu Pe-
troviču-Sanetu. v Bukovički Ba-
nji, kjer polnijo znano mineralno
vodo Knjaz Miloš in v Konfekciji
Rudnik. Ta TOZD je še posebno
zanimiva. Tako KOt pri nas
namreč tudi v bratskem Arandje-
lovcu gradijo s pomočjo samopri-
spevkov občanov. Tako so zgra-
cTili novo moderno bolnico, sole,
zdravstvene domove, toda s sa-
moprispevk9m so zgradili tudi to
tovarno perila in konfekcije, da
so lahko zaposlili veliko število
žensk, ki drugod niso imele
možnosti za zaposlitev. Trenutno
dela v tej tovarni 400 delavk.
Se bi prijazni gostitelji želeli
pokazati in povedati Ptujčanom,
vendar je čas že priganjal. Ptujča-
ni so se poslovili z obljubo, da se
bodo še radi vračali v goste k
prijaznim in gostoljubnim Aran-
djelovčanom. seveda pa so jih
mvabili tudi v goste na Ptuj.
Povabilo so z veseljem sprejeli,
povratni obisk pa bo pomladi
prihodnje leto.
L.C.
Tovarna, zgrajena s samoprispevkom
Položitev venca
Priprave za letno program-
sko konferenco SZDL
v torek. 7. oktobra seje sestalo
predsedstvo občinske konference
SZDL Ptuj na svoji 12. redni seji.
Dogovorili so se o pripravah na
letno programsko konferenco
SZDL Ptuj. ki bo predvidoma v
začetku novembra. Prav te dni
pa potekajo programske konfe-
rence v krajevnih konferencah
.SZDL.
Na programskih konferencah
v prvem delu razčlenjujejo in
ocenjujejo dosedanje cTelo. v
drugem delu pa si začrtujejo
program nalog v naslednjem
enoletnem obocibju. Pri tem so
na prvem mestu naloge na pod-
ročju načrtovanja do vodenja
javne razprave o planskih doku-
mentih (Jo .sprejetja planov za
obdobje 1981—85. nadalje raz-
voj krajevne samouprave, delo-
vanja delegatskima sistema, nalo-
ge na področju M,O in družbene
.samozaščite, povezano s pripra-
vami na akcijo NNNP 80—81 in
organiziranostjo D PO v izrednih
razmerah. Zaceli bo treba tudi s
pripravami na volitve v družbe-
nopolitične skupnosti in SIS. ki
bodo v letu 1982. .spodbuditi bo
treba delo potrošniških svetov in
opraviti vrsto drugih nalog, zlasti
pa dosledno uresničevanje stabi-
lizacijskih programov.
Na" seji predsedstva OK SZDL
pa so posebej obravnavali vsebi-
no informacije, ki jo je pripravil
svet krajevne skupnosti, nanaša
pa se na reakcije krajanov na :
prekomerni hrup iz olimpijskega !
strelišča na glinaste golobe v j
Hiydošah. Ker seja ob zaključku
reciakcije še ni bila končana,
bomo o stališčih predsedstva
poročali prihodnjič.	FF
O preobrazbi bančništva
in gospodarjenja
z denarjem
Na eni od naslednjih sej bo CK ZKS razpravljal o idejnopolitičnih
vprašanjih uveljavljanja sistemskih zakonov s področja denarja in
delovanja bank v zaostrenih pogojih uresničevanja gospodarske
stabilizacije, povezano s pripravami na družbene plane za obdobje 1981-
85.
v zvezi sj>ripravami na problemsko konferenco CK ZKS o preobrazbi
bančništva in gospodarjenja z denarjem je delovna skupina pripravila
gradivo, ki je temeljna podlaga za javno razpravo. Delovna skupina
komiteja OK ZKS Ptuj pa je pripravila gradivo za javno razpravo v
osnovnih organizacijah ZKS in v drugih organih na območju ptujske
občine.
Gradivo podrobneje obravnava nekatere probleme sedanje
organiziranosti temeljnih bank združenih v Ljubljansko banko na
območju SRS, uresničevanju funkcij in nalog združene Ljubljanske
banke v novem kreditnem in bančnem sistemu, vlogo bank v procesu
planiranja in združevanja sredstev nekatere probleme v tekočem
poslovanju organizacij združenega dela, ki se odražajo v poslabšanju
njihove likvidnosti in likvidnosti bank ter sistemski problemi in tekoča
problematika Ljubljanske banke — združene banke pri poslovanju s
tujino.
Na podlagi razčlenitve navedenih problemov, je delovna skupina
predlagala tudi zaključke, ki nakazujejo nadaljnje naloge na področju
vsebinske spremembe družbeno ekonomskih odnosov, organiziranja
posebnih finančnih služb in internih bank, odpravljanje zaviralnih
dejavnikov, bolj so opredeljene funkcije združene banke in naloge
njihovih delovnih skupnosti, opravljanje bančnih in kreditnih poslov je
treba posodobiti, povezati in uskladiti, izdelati merila za izbor investicij,
organiziranosti bank, deviznega sistema in podobno.
O tem gradivu je v petek, 3. oktobra tekla razprava tudi na skupni seji
kreditnega in poslovnega odbora KB Maribor Poslovne enote Ptuj.
Stališča v gradivu so v celoti podprli, obenem pa so predlagali, da bi naj
problemska konferenca ZK obravnavala tudi položaj Narodne banke
Jugoslavije, saj prav ta odločujoče vpliva na likvidnost bank, v skladu s
pooblastili, ki jih ima po določilih zakona o finančnem in denarnem siste-
mu.
Nadalje so na skupni seji menili, da bi bilo treba dati poseben
poudarek organiziranju posebne finančne službe, ki bi jo morali približati
vlogi interne banke. Pravilneje bi morali dojeti tudi funkcijo žiro računa
TOZD in urediti sistemi medsebojnega financiranja v okviru delovne or-
ganizacije in SOZD.	Ff
V SOBOTO V PTUJSKEM
KLUBU MLADIH
v soboto, 11. oktobra se bodo že tretjič srečali v Ptuju na
področnem srečanju pesniki in pisatelji začetniki. Na letošnji razpis or-
ganizatorjev — Zveze kulturnih organizacij Slovenije, literarne komisije
pri ZKO občine Ptuj, Tednika in priloge Domača rast — se je prijavilo
13 avtorjev. Žirija jih je na srečanje povabila osem.
Srečanje mladih avtorjev bo v soboto ob 15. uri v Klubu mladih, po
pogovoru pa se lahko poleg avtorjev in gMtov tudi ostali občani udeležijo
literarnega večera. Naj zapišemo, da je sobotno srečanje tudi zadnja
prireditev v okviru VIII. Ptujskih kulturnih srečanj, ki jih organizira
občinska kulturna skupnost.	N. D.
NE POZABITE IN NE ZAMUDITE!
JESENSKI KROS BO
V PONEDELJEK
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in Atletski klub Ptuj
bosta v ponedeljek popoldan izvedla občinsko prvenstvo v krosu za leto
1980 — gre za tradicionalni jesenski kros. Nastopili bodo cicibani (tisti v
VVZ in tisti izven — te organizator še posebej vabi), pionirke in pionirji,
mladinke in mladinci ter člani, veterani in pripadniki JLA. Tekmovanje
bo potekalo pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, pričelo pa
se bo ob 14. uri. Zadnji rok za prijavo je sobota 11. oktober, prijavite pa
se lahko na naslov ZTKO Ptuj, pp81. V primeru slabega vremena bo
tekmovanje v sredo, 15. oktobra, ob istem času.	1. k.
Šesta zmaga Drave
Rokometašice Drave so v petek zanesljivo premagale ekipo Smartne-
ga in tako še naprej vodijo v slovenski rokometni ligi z enakim številom
točk kot Mlinotest, ki je na drugem mestu. Tokratno srečanje si je ogle-
dalo več gledalcev kot običajno, saj Šmartno do prejšnjega petka še ni
doživelo poraza.
Ines Čeme (v skoku) je bila najboljša strelka	(foto B. Rode)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
9. oktober 1980 - fKPMH^
STRUGA, 28.-30. SEPTEMBER 1980
Deveti kongres
arhivskih delavcev
Jugoslavije
Okoli 400arhivskih delavcev iz arhivov in registraturse nasje zbralo
v Strugi ob Ohridskem jezeru, da bi s skupnimi močmi in z vnaprej
pripravljenimi in objavljenimi referati nadaljevali pred štirimi leti začeto
delo v Prištini, ko smo poskušali poenotiti arhivsko službo v Jugoslaviji.
Rezultatov poenotenja je bilo doslej malo, predvsem zaradi tega, ker so
v jugoslovanskem prostoru tako različne prostorske, kadrovske in fi-
nančne možnosti, pa tudi stopnja razvitosti arhivske službe po repu-
blikah je različna.
Kongres v Strugi si je zadal za nalogo, da bo ugotovil stanje
jugoslovanske arhivistike do leta 1980 in na drugi strani izdelal smernice
za bodoči razvoj arhivske službe v SFRJ. 27 referatov od 36 prijavljenih
seje dotaknilo vseh področij arhivskega dela od urejanja, objavljenja,
mikrofilmanja, odbiranja registraturnega gradiva do tehnične opreme
gradiva in arhivskih skladišč.
Zanimivi so bili rezultati dosedanjega dela in plani bodočega dela
po republikah. V Sloveniji in na Hrvaškem so še vedno glavni problem
kadri in prostori in seveda v zvezi s tem problemi urejanja, strokovnega
obdelovanja in objavljenja gradiva, na drugi strani pa je na primer SR
Makedonija, kije v povojnem obdobju dobila 5 novih arhivskih zgradb
— eno od njih vidite na fotografiji. V makedonskih arhivih imajo v
glavnem mlajše gradivo in zaposlenih vsaj 3-krat več ljudi kot v Sloveniji.
Za primer naj navedem. Zgodovinski arhiv v Ptuju, ki ima zaposlenih 10
ljudi m okoh 2000 m gradiva, arhiv v Ohridu ima zaposlenih 16 ljudi in
v tem letu jih bodo zaposlili še 6, ima pa okoli 500 m gradiva. Naši kolegi
iz Makedonije so posebej povdarili, da najnovejše gradivo ne sme ostati
neizkoriščeno.
Ogromno referatov je izvalo tudi razprave od katerih bi omenila le
eno in sicer tovariša Anica iz arhiva uprave za notranje zadeve v
Beogradu, ki je povdaril, da niso le arhivi in arhivski delavci tisti, ki
morajo skrbeti, da se arhivsko gradivo hrani, ampak je tucelotna družba,
katere rezultat je tudi arhivsko gradivo, ki bo pozneje nudilo osnovo za
proučevanje in raziskovanje naše sedanjosti. Povdaril je tudi, da imajo
arhivski delavci izredno odgovorno nalogo, predvsem v zvezi s škarti-
ranjem gradiva.
Rezultate letošnjega zborovanja bomo ocenili na kongresu arhiv-
skih delavcev, ki bo čez štiri leta v Vojvodini.
Kristina ŠAMPERL
Upravni m delovni prostori arhiva v Strugi — arhivsko skladišče je v
posebni stavbi, ki je povezana s hodnikom z upravnimi in delovnimi
prostori.
Uspel referendum
v četrtek 25. septembra so v temeljni organizaciji združenega dela
tovarne glinice izvedli referendum, na katerem so se delavci odločali ali
se strinjajo, da v bodoče v tej TOZD proizvajajo in prodajajo vodno
steklo in zeolite o katerih je bilo v zadnjih časih v sredstvih javnega
obveščanja precej napisano. Ker je o tem bilo mnogo povedanega in
napisanega, danes ne bomo pisali o tem kaj so umetni zeoliti A, ki so zelo
uporabni v pralnih praških in jih poznamo več. Uporabni so zato, ker
imajo to lastnost, da pri pranju zelo dobro mehčajo vodo.
Toda o tem kaj več drugič, sedaj naj povemo le to, da je bil sam
referendum uspešen (tudi pričakovan), saj se je »ZA« odločilo kar 85
odstotkov glasovalcev, proti pa jih je bilo 9, medtem kojih 44 ni glasovalo
zaradi opravičene odsotnosti, to pa pri 372 zaposlenih v tej TOZD
pomeni izre 'en uspeh, saj so delavci ugotovili, da je le z novimi raz-
iskavami in iskusi in nato z redno proizvodnjo mogoče povečati
dohodek tai^i i OZD kot DO v celoti.
Referendum je moral biti izveden predvsem zaradi registracije pri
Gospodarskem sodišču za novo dejavnost v tej TOZD, saj je vse bilo
potrebno najprej vnest i v samoupravne akte. Dobre priprave na izvedbo
referenduma in uspešna poiskusna proizvodnja sta rezultat uspešnega
dela.
France MEŠKO
POGOJI ZA NALOŽBE
V TEKOČE
POSLOVANJE
K osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega pla-
na KB Maribor je dan dodatekj ki je od avgusta letos v javni razpravi in
določa okvirne pogoje usmerjanja dopolnilnih sredstev za naložbe v
razširjeno reprodukcijo in v tekoče poslovanje. Osnutek temelji v glavnem
na sedanjih pogojih kreditiranja, nekatere spremembe so le pri kreditiranju
gostinstva in turizma, proizvodnje surovin in na področju izvozno
usmerjenega gospodarstva.
O osnutku sta na skupni seji razpravljala tudi kreditni in poslovni
odbor KB Maribor poslovne enote Ptuj in zavzela stališče, da je treba
uveljavljati večjo selektivnost pogojev kreditiranja in da naj bo na
celotnem območju SR Slovenije enotna obrestna mera in ostali pogoji
kreditiranja.
F
Vsa zagotovila za nadaljnje
uspehe
Na letošnjem sejmu izdelkov v
obrtni dejavnosti, kije bil v času
od 19. do 29. oktobra v Celju, sta
dobili ob tretji udeležbi Občin-
sko združenje obrtnikov Ptuj in
Obrtno nabavna prodajna zadru-
ga PANORAMA Ptuj med dru-
gimi slovenskimi združenji in
zadrugami za udeležbo na sejmu
ter za informativni kakor tudi
komercialni učinek ugodno oce-
no, izraženo s prejetnima brona-
stima plaketama in diplomama.
K vsestranskim uspehom na
sejmu je tudi letos pripomoglo
več okoli.ščin. Občinsko obrtno
združenje Ptuj (420 članov) je
aktiven soorganizator in sofinan-
cer sejma. Obrtno nabavno pro-
dajna zadruga Panorama Ptuj
(137 članov) pa uspešna v skrbi
za komercialni efekt na sejmu ob
ugodnostih množičnega obiska
in ogledov (nad 40.000 ljudi) tudi
Panoraminih in drugih izdelkov,
pa tudi pri sklenitvi poslovnih
dogovorov in pogodb.
S tega sejma je med drugim
zanimiva in sprejemljiva izjava
obiskovalcev, da pričakujejo iz
obrtnih delavnic več potrošnih
izdelkov. Tudi pri teh se lahko
zgovorno ponazorijo različne
strokovne sposobnosti obrtnikov.
Tokratni poudarek sejma je bil
na kvalitetnih tehničnih izdelkih
ter na izbiri izdelkov po panogah
obrti. Združitev obrtnikov v
zadrugi Panorama Ptuj je zani-
mivo in koristno že za začetek
sejmov v Celju zlasti s kovinsko
predelavo, z izdelki iz plastike, z
zaščitnimi oblekami, z livarskimi
izdelki in vsem drugim. K vsemu
temu se še je pokazala potreba,
da bi naj spremljala izdelke še
ponazoritev raznih možnosti
uporabnosti izdelkov s fotografi-
jami (večjimi) in prospekti, kar
olajšuje kupcem sklenitev kup-
nih pogodbo in naročil.
Pri organizatorjih sejma Zavo-
du Golovec Celje, je bila lahka
odločitev za priznanje Panorami
Ptuj z bronasto plaketo in diplo-
mo glede na novi izdelek in za
učinkovitost razstave tehničnih
izdelkov.
Razstava obrti v Celju je
občinskemu združenju obrtnikov
in zadrugi Panorama v Ptuju ter
vsem obrtnikom v ptujski občini
in tudi v drugih predelih Sloveni-
je pustila vrsto koristnih pobud,
da se bodo pripravili na nasled-
nji, 4. sejem obrti v Celju 1981.
leta z novimi tehničnimi in
potrošnimi izdelki iz vseh potreb-
nih, dosegljivih in uporabnih
materialov iz domače in uvozne
zakladnice. Pri tem bodo deležni
vse iniciative in opore ter pomoči
občinskega in republiškega obrt-
nega združenja ter zadruge Pa-
norama.
J. V.
Novo na sdmu
>	(foto I. V.)
Odlitki iz aluminijevih legur
(foto I. V.)
Spremembe in dopolnitve načrta za leto 1980
Na skupni seji poslovnega in
kreditnega odbora KB Maribor
Poslovne enote Ptuj so v petek, 3.
oktobra obravnavali predlog
sprememb in dopolnitev načrta
uresriičevanja srednjeročnega plana
KB Maribor v letu 1980, povezano
z informacijo o problematiki
kreditiranja gospodarstva in
negospodarstva v letošnjem letu.
To je bilo potrebno zaradi doseda-
njih gospodarskih gibanj in ukre-
pov ekonomske politike, kar je
imelo za posledico tudi spremembe
in dopolnitve resolucij o politiki in
izvajanju družbenih planov.
Spremembe so predvsem v nasled-
njem:
Kratkoročne naložbe so že v
letošnjem prvem polletju za 122
odstotkov presegle načrtovani pri-
rast ali za 668 milijonov din. Pred-
log sprememb načrta predvideva
letno povečanje omenjenih naložb
za 1.249 milijonov din, kar pome-
ni, da bo možno v kratkoročne
kredite v drugem polletju usmeriti
le še 581 milijonov din, in to
predvsem za odkup kmetijskih pri-
delkov in za kratkoročne izvozne
posle. Dolgoročne kredite pa
planirajo le do viSine že sprejetih
obveznosti. Pri tem bo dan pou-
darek selektivnosti in prednostnim
dejavnostim.
Značilnost gibanja sredstev or-
ganizacij združenega dela je, da
dolgoročna sredstva naraSčajo do-
kaj hitro, saj so že pred devalvacijo
presegla načrtovano stanje za letos,
zato je sprememba načrta poveča-
nja dolgoročnih sredstev OZD v
glavnem posledica hitre rasti teh
sredstev. Nasprotno pa so krat-
koročna sredstva OZD rasla nekoli-
ko počasneje kot je bilo načrtova-
no, kar je predvsem posledica ne-
koliko počasnejše rasti družbenega
proizvoda.
Pri sredstvih prebivalstva je s
spremembo načrta predvideno, da
bo konec leta za 70 milijonov din
več sredstev kot so prvotno
načrtovali, vendar je to posledica
devalvacije dinarja. Če vpliva de-
valvacije dinarja ne bi upoštevali,
bi sredstva prebivalstva ob koncu
letošnjega leta dosegla le nekaj nad
polovico načrtovanega prirasla.
Glavni vzrok za to je v tem, ker so
občani v prvih mesecih letošnjega
leta na veliko dvigali dinarske in
devizne vloge in šele v aprilu so vlo-
ge začele spet naraščati.
Pri investicijskih naložbah
pomenijo nove usmeritve v višini
1.128 milijonov din že sprejete
obveznosti do konca avgusta letos.
Za nove naložbe, ki bi jih bilo nuj-
no potrebno še letos odobriti, bi
potrebovali še okoli 4(X) milijonov
din, za kar pa ni kritja v virih. Za-
radi tega kreditni odbor banke do
konca letošnjega leta ne bo obrav-
naval investicijskih kreditov za le-
tos, razen v nujnih primerih za
kmetijstvo. Takoj bodo tudi
pristopili k preučevanju realnosti
naraščanja pogodbeno dogovorje-
nih investicij — s ciljem spo-
razumnega znižanja investicijske
porabe v letošnjem letu. Pri vseh
dovoljenih dopolnilnih sredstvih,
če za njihovo uporabo kreditne po-
godbe še niso sklenjene, z izjemo
prekoračitev, pa se tranša prenese v
naslednje leto. Tudi nerešene zah-
teve za združevanje sredstev bodo
izvršilni organi banke obravnavali s
tranšo za leto 1981.	FF
Zvonko Sagadin 60-letnik
Pred dnevi je praznoval 60-letni-
co rojstva ptujski rojak ZVONKO
SAGADIN, dipl. ing. arh. iz
Ljubljane. Prav je, da ob tem po-
membnem življenskem jubileju na
kratko predstavimo njegovo
revolucionarno delovanje na ptuj-
skem območju.
Zvonko Sagadin je postal član
SKOJ že leta 1937 na ptujski
gimnaziji in je kmalu postal eden
naiaktivneiših mladih skojevcev.
Že v zimskih počitnicah
leta 1937 je bil med tremi
ptujskimi delegati, ki so se udeleži-
li vseslovenske konference SKOJ
na Planini pri Zagorju. Leta 1938
se je kot član ptujske delegacije
udeležil okrožne konference SKOJ
na Pohorju. Prav na pobudo ptuj-
ske delegacije so na konferenci
ustanovili okrožni komite SKOJ v
Ptuju, njegov sekretar je postal
Zvonko Sagadin.
To funkcijo je opravljal vse do
okupacije in bil na čelu številnih
uspešno izpeljanih akcij proti kul-
turbundovcem in petokolonašem.
Nekaj časa je opravljal tudi fun-
kcijo sekretarja okrajnega komite-
ja KPS. Po okupaciji, maja 1941
je bil v Ptuju ustanovljen vojno
revolucionarni komite, ki ga j^e vo-
dil Zvonko Sagadin in bil med pr-
vimi organizatorji oboroženega
upora na ptujskem območju.
Nekaj časa je bil borec v Pohor-
skem bataljonu, aprila 1942je bil
med ustanovitelji prve SToven-
skogoriške čete in je postal njen
politkomisar. Nekaj dni pred izda-
jo čete, ki so jo ljudje imenovali
Lackova četa, je Zvonko odšel na
območje Haloz, da bi organiziral
obrožen odpor tudi na tem obmo-
čju. Pozneje je bil borec, aktivist
in organizator oboroženega boja
na območju Dravskega polja in
gornjih Haloz, kjer ga je kot par-
tizana Tineta poznala skorej vsaka
družina. Našim bralcem je znana
tragedija na domačiji njegovega
očeta v Srečah pri Makolah, kjer
se je edini, čeprav težko ranjen,
prebil iz nemškega obroča. Po
osvoboditvi je nekaj časa opravljal
dolžnosti na območju ptujskega
okraja, nato pa se je preselil v
Ljubljano, vendar včasih sam,
največkrat pa skupaj s svojo ma-
mo Tončko Sagadin-Zenko, rad
obiSče ptujsko občino, kraje, kjer
je nekoč deloval kot mlad re-
volucionar in z namenom, da z re-
volucijo, ki jo je sam pomagal
ustvarjati, seznanja mlade rodove
in prenaša nanje tradicije NOB.
Čestitkam ob 60-letnem jubileju
Zvonka Sagadina se v imenu bral-
cev pridružuje tudi naše ure-
dništvo!	FF
,,V tem boju je glavno vlogo imela
mladina . . je dejal Zvonko
Sagadin v razgovoru z mladimi iz
Ptuja	Foto: M. Ozmec
HIDROELEKTRARNA SREDNJA DRAVA H V FORMINU
V dveh letih milijarda 236 milijonov
kilovatnih ur e ektrične energije
v teh dneh mineva dve leti od
pričetka poskusnega obratovanja
zadnje kanalske hidroelektrarne na
slovenskem delu reke Drave, HE
SD II v Forminu. Svečano so jo
odprli 29. novembra 1978.
V dveh 56 megavatnih agregatih
so od takrat pa do danes proizvedli
1.236,000.000 kilovatnih ur
električne energije. Kot nam je zau-
pal Tone Teršak, vodja TOZD HE
Formin, je bila predvsem lansko
leto rekordna proizvodnja energije-
Dobre hidrološke razmere so pri-
pomogle, da so lani proizvedli
okoli 600 milijonov kWh električne
energije. Od pričetka obratovanja
do danes je agregat A proizvedel
665,000.000 kWh, agregat B P«
571,000.000 kWh električne energi'
V teh dneh so delavci DravskiH
elektrarn iz Maribora opravljal'
remont agregata A, predvsem za-
radi sanacijskih del pri gradbeOi
opremi. Opravljajo pa še nekatera
druga dela, gre za tesnenje delovnili
stikov v spirali. Ta dela pa bodo
trajala okoli 6 tednov. Glede o^
ugodne hidrološke razmere
gladina Drave je razmeroma nizk^
— verjetno ne bo potrebno kanal-
ske vode prelivati, zato ne ^
izgub.	— OM
Strojnica hidroelektrarne v Forminu, kjer so do sedaj proizvedli že
milijardo 236 kilovatnih ur električne energije, (foto: M. Ozmec)
f EDNIK -g-ofctober1980
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3
l^arel SuUf, predsednik SO Monka SatoCa puiiratlji oMežcnce vaje
Utrinek z vaje	(f®*® ^ C.)
V Murski Soboti ocenjena za zelo uspešno
v Murski Soboti so se sesuli fmveljniki in
načelniki štabov za civilno za^to bratskih
občin Hrvatske in SR Slovenije Čakovec.
Koprivnica, Krapina, Lendava. Maribor.
Murska Sobota, Ormož. Ptuj, Slovenska Bi-
strica in Varaždin.
Poglobljeno in kritično so ocenili cdolni
potek priprav in izvedbe IV. medrepuUi^e
združene praktično reševalne vaje enot in šta-
bov za civilno zaščito bratskih občin SR Hr-
vatske in SR Slovenije, ki so jo pod geslom
»Bratstvo—enotnost—solidamost— Murska
Sobota '80« izvedli v Murski SobotL 22. junija
1980. Ocena, ki sojo sprejeU, zajema strokovno
analizo vseh postt^kov priprav ter izvedbe
zaščitnih in reševalnih uirepov. pomanjklji-
vosti izvajanje ukrepov, strokovno usposob-
ljenost in tehnično opremljenost enoL
V vaji Je aktivno sodelovalo 821 pripadnikov
enot in štabov civilne zaščite. 1.133 krajanov
krajevnih skupnosti Center in Lendav^e ter
205 markirantov, ob množični prisotnosti
prebivalstva. Vaja se je izvajala v skladu z
podpisano Listino o solidarnosti in sodelova-
nju enot ter štabov za civilno zaščito pri zaščiti
in reševanju prebivalstva, materiafaiih. kul-
turnih in dru^h dobrin v vseh situacijah v miru
ali vojni. Listina Je bila na podlagi sprejetega
sklepa v Ptuju, na zboru udeležencev druge
medrepubliške vaje. podpisana v Koprivnici
1979. leta na zboru udeležencev tretje medre-
publiške vaje civilne za.ščite. V <.x"eni je po-
• udarjeno, da so vse sodelujoče enote in štabi
c4\ilne zaščite vložili maksimalne naptue za
uspešno izvedbo vseh zaščitnih ukrepov in
akcij reševanja. Enote so naloge izvajale stro-
kovno. s čutom txlgovornosti in doslednostjo.
Na vaji so bili dosledno upoštevani ukrepi
varnosti, tako. da ni prišlo do nobenih po-
škodb. kar je dokaz strokovne izurjenosti in
visoke zavesti večine pripadnikov civilne za-
ščite. Vaja je bila hkrati praktičen preiskus
združenih intervencij reševanja ter usklajenega
dela vseh sodelujočih občinskih štabov in enot
ci\ ilne zaščite.
V oceni posebej poudarjajo, da ima vaja
poleg strokovnega, izredno velik politični po-
men in Je dragocen prispevek k krepitvi soci-
alistične solidarnosti, vzajemnosti, bratstva,
enotnosti, prijateljstva in enakopravnosti naših
narodov ter narodnosti.
Ugotovili so tudi. da je imela vaja veliko
odmevnost med prebivalstvom, pravtako pa
tudi med strokovnimi' delavci republiških se-
kretariatov za ljudsko obrambo. Kritična pri-
pomba je dana na račun republiških informa-
tivnih sredstev, ki prebivalstva v obeh repu-
blikah niso v dovoljni meri informirala o vaji
medrepubliškega pomena.
Soglasno so izrekli priznanje Štabu za civilno
zaščito občine Murska Sobota, ki je zelo
uspešno izvršil zahtevne in odgovorne vsebin-
ske. organizacijske in tehnične priprave ter
nak>ge pineljevanja na dan vaje.
Za nosilca vsebinskih, organizacijskih in
tehničnih priprav V. medrepubliške vaje Je
določen Štab za civilno zaščito občine Krapina.
Dogovorili so se tudi o aktivnostih do pri-
hodnje vaje. V Čakovcu bodo pripravili raz-
pravo o problematiki s področja požarne var-
nosti. v .Mariboru, pa s področja gradnje in
vzdrževanja zaklonišč.
Ob zaključku delovnega sestanka sta Skup-
ščina občine in Štab za civilno zaščito občine
Murska Sobota podelila vsem- sodelujočim
štabom za civilno zaščito priznanje v obliki
ILstine. Predsednik Izvršnega sveta. Janez
KUČAN, pa seje v z.aključni besedi zahvalil
vsem udeležencem vaje v imenu Skupščine in
družbenopolitičnih organizacij občine Murska
Sobota.
Ob koncu velja poudariti, da sodelovanje na
področju civilne zaščite, ki se je pričelo na
pob udo občine Čakovec leta 1977. dosega cilje,
ki so konkretno opredeljeni v Listini o soli-
darnosti in sodelovanju bratskih občin SR
Hr\atske in SR Slovenije na področju civilne
zaščite.	Feliks Bagai
OBČINSKO TEKMOVANJE EKIP KRAJEVNIH
ORGANIZACIJ ZRVS V OBČINI PTUJ
v soboto, dne 4. c^tobra 1980 je potekalo
občinsko tekmovanje ekip krajevnih oi]gani-
zacij Zveze rezervnih vcqaškw staresm v
občini Ptuj. Organizator tiKmo\anja je bila
občinska konferenca ZRVS Ptuj. domačin
letošmejga tekmovanja pa krajevna organiza-
cija Cirkulane.
Na tekmovanju so soddovale tričlanske
ekipe iz 28 krajjevnih organizacij. Eki^ so
tekmovale v štirih disciplinah in sicen reševa-
nje taktične naloge praktično na zemljišču,
metanju ročne bombe, orijentacijskem poho-
du z reševanjem topografskih nak» in v
streljanju s pištolo. V vseh disciplinah razen
pohoda in topografije so dani ekip tekmovali
tudi posamezno. Pri reševanju taktične nak^e
so morali tekmovalci p(4cazati znanje, ki so si
ga pridobili v letošnjem letu pri izv^auanju
programa strokovnega izpopt^jevania. Ugo-
tovljeno Je bilo, da so tekmovala pridobljeno
znanje koristno urorabilL da pa bo potrebno
posamezne teme x poglabljati in priL^jati
razmeram na terenu posamezne kraievne
skupnosti ali občine. V metu ročne bombe na
olj. so ekipe dosegle zelo izenačene rezultate.
Orijentacijski pohod v dolžini 3 km je
zahteval od tekmovalcev dobro usposoblje-
nost orijentaciie. Od starta do posame/Jiih
kontrolnih točk. so se tekmovalci gibali pod
izmerjenim kotom (azimutom). Vse ekipe so
opravile pohod v omejenem času in tudi rešile
topograf»e naloge, čeprav so haloški griči
zelo varljivi glede na svojo razgibanost
Tekmovanje v streljanju se je izvajalo z
vojaško pistok) v krožno tarčo na ra zdalji 20
metrov.
Po končanem tekmovanju je tekmovalce
Srivabila šolska kuhinja iz "katere je prijetno
i&ala omiljena Jed vojakov »srbski pasuy«.
Pred raz^asitvijo rezultatov je bil izveden
kratek kulturni j)rogram, ki so ga pripravili
učicnci osnovne sole v Cirkulanah.
Čeprav so vse ekipe pokazale solidno
znanje v tekmovanju, je največ usp>eha
ponovno imela ekipa krajevne organizacije
»Jože Potrč*, ki Je dosegla prvo mesto in tako
že drugič zaporedoma osvojila prehodni
pokal. Ta ekipa je zlasti izstopala f>o številu
zbranih točk pn reševanju taktične naloge,
metu bombe in v streljanju. Drugo mesto je
dosegla ekipa krajevne organizacije »Tumi-
šče*. tretje mesto pa ekipa krajes ne organiza-
cije »Franc Osojnfk«. ki Je dosegla največ točk
pri streljanju s pištolo. S^ledili sta ekipi Hajdi-
na in Bratje Res.
Med posamezniki je dosegel najboljše
rezultate Alojz Trstenjak 'iz »Jože Potre«,
drugi Je bil Branko Skrt iz iste ekipe, tretji pa
Franc Vaupotič iz ekipe krajevne organizacije
Videm pri Ptuju.
V zaključnem delu se je predsednik pbčin-
ske konference ZRVS Ptuj Kar! Zmavc
zahvalil vsem sodelujočim ekipam, kot tudi
domači organizaciji ZRVS. ki se je zelo
aktivno vkO učila v organizacijo občinskega
lekmovaiija. pravtako tudi osnovna šola s
pripravo kulturnega programa in prehrane za
tekmovalce. Ob tem je povdaril. daje bilo to
tekmovanje prerez skozi znanje, ki so si ga
rezerv ne vojaške starešine pridobile v tem in
preteklih letih. Dolžnost vsakega starešine je.
da se tudi sam individualno strokovno usrx>-
sablja prek revije »NASA OBRAMBA«, daje
tudi nt^silec akcije »NAŠO OBRAMBO V
VSAKO DRUŽINO« ter se aktivno vključuje
v vse akcije s področja obrambnih in samoza-
ščitnih aktivnosti v krajevni skupnosti in
organizaciji združenega dela.	M. S.
Spominska svečanost ob oUetraci snvti (k. Jož^
delavskem domu Franc
^ramberger v Ptuju je bila v
^boto 4. oktobra spominska
^ečanost, s katero so se poklonili
Jožetu Potrču. O hku dr.
Jožeta Potrča in njegovi revolu-
^onarni poti Je govoril predsed-
skupščine krajevne skupno-
Ki nosi ime po tem revolucio-
"aiju. Drago Cater.
, »Delovni ljudje in občani naše
^■^^jevne skupnosti so ob njeni
^tanovitvi pred tremi leti z
^^'ikim navdušenjem in pono-
j^iTi sprejeli sklep, da našo kra-
jevno skupnost poimenujejo po
Pfujskem rojaku, velikem komu-
in borcu za humano sociali-
l''Cno družbo, ki je bil od fcta
Hp| "ajprej vodit^j naprednega
^pavskega gibanja v ptujskem
^faju, od leta 1930 pa nepoza-
zdravnik; dobrotnik revnih.«
f med drugim dejal Drago
aier.
aprila 1903 se je rodil v
J mtarovcih v Slovenskih goricah
plf^ Potrč, kasnejši revolucionar,
socialistične etike, vodi-
tijJ Naprednega delavskega giba-
nj'' ^ ptujskem okraju. Po konča-
jjjj^novni šoli sta starša poslala
je ^ ptujsko gimnazijo, kjer
eta 1952 tudi maturiraL Nato
toOpisal na Filozofsko fakulte-
IHg, Ljubljano, da bi študiral
j^ tematiko, fiziko in jezikoslov-
mpH^ .je kasneje presedlal na
Tj^j'<^'risko fakulteto v Zagreb.
ij^Jc navezal prve stike s dani
Mo^^ rnark.sistov. 1924. leta le
Q ^ KP, se včlanil v cehco
oljg ""etične partije v tovarni
Parii^.vagrebu ter nastopal kot
iski predavatelj v klubu
iiuuk>i:ku)v. v olrganizacijah ne-
odvisnih sindikatav in v skojev-
skih skupinah. Čas študijskih
počitnic, ki jih je preživel doma v
Jancžovcih. je izrabil za revolu-
donamo	Povezal se je z
delavci v Železniških delavnicah,
mizarjem Leopoldom Vodom in
pleskarjem Francem Kramber-
leijem. ki sta bil? komunista.
Skupaj z Jankom S^ulo so širili
ddav^o kmečki lisL nato pa
Enotnost Pri komunistu Ferdi-
nandu Zeheiju je bila pokrajin-
ama javka komunistične partije.
Železniške delavnice so poslale
po pnzadevamu dr. JožeU Potr-
ča OTvo žan^ revolucionarne
misu m akcije \ takratnem ptuj-
skem okri^u. v katerih so ustano-
vili leta 1928 prvo komunistično
celico v Ptuju. Jože Potrč je bil
sekretar K P za ptujski okraj.
Od septembra 1928 do maja
1929 je dr. Jože Potrč opravljal
zdravniški staž v mariborski
bolnišnici, nato v Ljubljani na
hu^nskem zavodu. Novembra
pa ie nastopil službo v
ptujski boTiušnicL a so ga zaradi
suma. da je član K P. že decem-
bra istega leta odpustili- V začet-
ku leta 1930 je odprl na domačiji
v Janežovcih zdravniško ordina-
cijo v kateri je deloval vse do
vdora ukopatoria v Jugoslavijo.
Svofe zdravniško poslanstvo je
opravljal zelo požrtvovalno. Pri
svojem delu je bil tako socialno
čuteč, da od revnih ljudi ni
zahteval denana za zdravljenje
m jim je tuai zdravila dajal
brezplačno. Zaradi komunistič-
nega de^ania so dr. Jožeta
Potrča maja 1930 aretirali ter ga
obsodili na dvolemo zaporno
kazen. Po vrnitvi iz zapora je po
navodilih Borisa Kidriča širil
marksistične misli med kmečki-
mi in delavskimi množicami. Ko
je šel poleti 1936 na sestanek v
Ljubljano k Dušanu Kvedru. so
ga aretirali ter ea z Mihom
Marinkom odpeljali v Zagreb-, po
štirih mesecih pa so gaoopustili.
Leta 1939 so na partijski
konfertnci za severovzhodno
Slovenijo, ki jo je vodil Tone
Tomšič, pri Lackovih v Novi vasi
pri Ptuju ustanovili okrožni ko-
mite KP ter za sekretarja imeno-
vali dr. Jožeta Potrča. Vojna 'cta
je preživel po raznih taboriščih
od Koder se je ob koncu avgusta
1945 vrnil v domovino, v Jane-
žovce k ženi Emi. hčerki I aman
in sinu Vladu.
Dr Jože Potrča so kmalu
imenovali v okrožni komite KP
Maribor. Od oktobra 1946 Je
delal pri centralnem komiteju
KPS v Ljubljani, hkrati pa je ao
leta 1949 minister za prosveto. do
leta 1950 minister za znanost in
kulturo, do leta 1952 predsednik
sveta za ljudsko zdravstvo in
socialno {plitiko vlade SRS. do
leta 1954 član izvršnega sveta SR
Slovenije, nato pa do leta 1%2
član izvršnega komiteja central-
nega komiteja ter član centralne-
ga Komiteja ZK Jugoslavije. Od
leta 1945 do 1953 je bil poslanec
v repubhški skupščini, od leta
1950 pa poslanec v zvezni skup-
ščini.
Bil je izvrsten govornik, iz
njegovih govorov je vela široka
izobrazba, globoka humanost z
vero v človeka in socialistična
nadela. Zadnjič je obiskal Ptuj za
svojo 60-letnico aprila 1%3. sest
mesecev pred njegovo smrtio, ki
ea je dohitela 4. oktobra 1963 v
Ljubljani zaradi srčne bolezni.
Delegacija je nato položila
venec precf spomenik dr. Jožeta
Potrča pred Tx)lnišnico. ki nosi
ime revoliicionarja.
Drago Čater je podelil prizna-
nja krajevne skupnosti: plaketo
Je prejela OO ZK Jože Potrč,
priznanja pa delovna organizaci-
ja Mesokombinat Perutnina Ptuj.
Zora Ilovar. Mihajlo Mašanovic.
Cvetko Pantar.
Sledil je še krajši kulturni
program, ki so ga izvedli učenci
tji učenke osnovne šole Tone
Znidarič.	N. Kotar
OBISK PTUJSKE DELE6ACUE V FRANKFURTU
DOGOVOR
O SODELOVANJU
O slovenskem kulturno prosvetnem društvu Sava iz Frankfurtasmo
že precej pisali, pa vendar naj osvežimo spt)min na pestro dejavnost
članov društva. PiHeg športnih sekcij so izredno aktivne še dramska,
recitatorska sekcija in pevski zbor. Njihova osrednja prireditev je pro-
slava ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju. Ker ima
društvo /a svoje aktivnosti na voljo pičla sredstva, vsako leto pripravijo
ludi vinsko trgatev, izkupiček le prireditve pa namenijo za delo posa-
meznih sekcij.
Letošnjo vinsko trgatev bodo priredili 11. oktobra in ob tej prilo-
žnosti jih bo obiskala tričlanska delegacija ptujske občine — ta je tudi
pokrovitelj društva — in izkoristila bo obisk za pogovor o nadaljnjem
.stHlelovanJu. Člani koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na
začasnem delu v tujini so se na seji prejšnji teden dogovorili, da bodo
pripravili za prihodnje leto natančen program sodelovanja, ki ga bo
potrdilo tudi vtxistvo KPD Sava. Tako bo sodelovanje potekalo po
dogovorjenem programu, ki ga bodo sestavili ludi na podlagi razpolo-
žJJivih sredstev. Ptujska delegacija, sestavljali jo bodo predstavniki
skupnosti /ji zaposlovanje in občinske konference SZDL Ptuj, bo pred
pnredilvijo ptnlclila dosedanji podpredsednici društva Danijeli Zula,
bronasti znak Osvolx)dilne fronte za vsestransko aktivnost.
Hkrati z delegacijo b<.Klo v Frankfurtu odpotovali tudi člani an-
sambla Francka Žibrata, ki bodo igrali na prireditvi in tako prispevali k
prijetnemu domačemu vzdušju.
Omenili je treba še prispevek občinske kulturne skupnosti, ki je
društveno knjižnico obogatila s 117 slovenskimi knjigami. Dokaj pestro
sodelovanje na kulturnem področju bodo ptujski občani in člani KPD
Sava nadaljevali prihodnjo pomlad z gostovanjem moškega komornega
zbora iz Ptuja in folkloristov iz Markovec. ki bodo sodelovali na proslavi
ob slovenskem kulturnem prazniku.
N. D.
Funkcionalno in
dohodkovno povezani
v ptujski občini že nekaj let tečejo prizadevanja za tako organizi-
rane zdravstvene organizacije, ki bodo smotrno povezane omogočile
uresničevanje svojih nadvse pnimembnih nalog. S sprejemom samo-
upravnega sporazuma o združitvi v Zdravstveni center Ptuj in Ormož je
bil sioijen le prvi korak na dolgi in niti najmanj enostavni poti funkci-
onalnega in dohodkovnega povezovanja zdravstvenih temeljnih orga-
nizacij združenega dela. Takoj po združitvi je bilo potrebno na refe-
rendumu sprejeti še statut delovne organizacije — tega pa v tozdu Služba
splošne medicine niso sprejeli.
Namen tega sestavka ni razkrivanje in ugotavljanje vzrokov za
neuspeli referendum, niti ne želimo razglabljati o vrsti okoliščin, ki so
pripeljale to temeljno organizacijo do začasnih ukrepov družbenega
varstva. Dejstvo je, da so po nekaj mesečnih pripravah in po temeljito
izpeljanih aktivnostih v družbenopolitičnih organizacijah in vseh sa-
moupravnih strukturah določili datum že tretjega referenduma, na
katerem se bodo zaposleni v tozdu odločali o sprejemu statuta delovne
organizacije, pa še o spremembah in dopolnitvah statuta temeljne or-
ganizacije.
V tozdu vlada splošno prepričanje, da bo Jutrišnji referendum tokrat
le usf>el. predvsem zaradi temeljitih priprav, v katere so bili vključeni vsi
zaposleni. Najbrž pa glede na fK>men osnovnega zdravstvenega varstva,
ki ga opravljajo zaposleni v tem tozdu, ni dvomiti v resnično pripra-
vljenost delavcev, da uresničijo na kongresih ZK Slovenije in ZK Ju-
goslavije sprejeta stališča skladno z resolucijskimi prizadevanji.
Celovito in načrtno zdravstveno varstvo Je moč izvajati le v dobro
organiziranem delovnem okolju, kljer so naloge smotrno razdeljene,
delo pa mora temeljili na skupnih interesih celotne družbe. Seveda se
tako kol zdravstveni delavci tudi uporabniki v polni meri zavedajo, daje
uspešnost dela odvisna ne le od ustrezne organiziranosti, temveč in
predvsem <.>d razpoložljivih kadrov, prostorov in sredstev za učinkovito
izvajanje zdravstvenega varstva. Temeljne organizacije združene v
delovni organizaciji bodo s smotrno delitvijo dela ter s pridobivanjem in
z razporejanjem skupnega prihodka oziroma dohodka za uresničevanje
programa zdravstvenega varstva, zavestno in s polno odgovornostjo
-izvajale svoje naloge.
Spet pa Je treba reči. da sprejem statuta pomeni le nadaljnji korak
na področju organiziranega zdravstvenega varstva. Tako kot v vseh
večjih ali manjših asociacijah bodo ludi v zdravstvenem centru na poti
do uresničitve zastavljenih ciljev naleteli še na mnoge ovire, ki se bodo
zdele na prvi pogled nepremostljive. Toda, z zagnanostjo in z zavestjo, da
s polno tnlgovornosljo pred družbo uresničujejo skupne naloge, bodo
tudi take ovire premagane. — pa naj gre za urejanje medsebojnih
odnosov, za urejanje delovnih in življenjskih pogojev zdravstvenih
delavcev, za rušenje starih negativnih pojavov — zanje tudi in še sploh
zdravstvo ni imuno tako v ptujski občini kot drugod — ali za odnose med
zdravstvenimi delavci in uporabniki. Boj za uveljavljanje socialistične
morale in etike v txlnosih med izvajalci in uporabniki zdravstvenih
storitev .še zdaleč ni končan. Reči pa je treba — vsaj kar zadeva toliko
grajani in izpostavljeni tozd Službe splošne medicine — daje bil tudi v
tej smeri storjen velik korak naprej. Naj bo tako tudi v prihodnje — bi
dejali uporabniki in skorajda prepričani smo, da tudi zdravst' eni de-
lavci.
N. D.
SVET V ŠTEVILKAH IN PODOBAH
Učenci osnovne šole »Veljko Vlahovič« v
Črešnjevcu se vključujejo v številne prostovoljne
aktivnosti med katerimi je še posebno prizadeven
klub OZN. Ta deluje že šesto leto. Skozi vrste
njegovega članstva pa je šlo že blizu 200 učencev.
Mnogi med njimi so svoja zanimanja za svetovna
dogajanja ohranili vse do danes in se uspešno
vključujejo v klube v drugih okoljih.
Člani kluba se sestajajo vsakih štirinajst dni. Na
svojih srečanjih obravnavajo aktualne politične
dog(Klke doma in v svetu . predvsem pa delo v
Organizaciji združenih narodov, širše obravnavajo
ludi vse pomembnejše jubileje, spoznavajo revolu-
cionarno preteklost, obiskujejo borce NOB ter
organizirajo razstave. Sami pripravljajo ludi pro-
sbve. še posebno ob dnevu OZN. OrganizjraJo
tudi študije o življenju in delu na.ših najvidnej.ših
revolucionarjih, med njimi še s posebno pozornos-
tjo lila, Kardelja in Veljka Vlahoviča, kaicicga
ime nosi šola. V okviru svoje dejavnosti izdajajo
tudi poseben Bilten OZN. Zanimivi so tudi samo-
stojni nastopi članov kluba v obravnavanju sveto-
vnih dog(xikov. Med svoje aktivnosti uvrščajo tudi
zbiranje in urejanje slikovnega ter pisanega mate-
riala ter v(xlenje mape političnih dogodkov doma
in v svetu.
Mentorica kluba OZN na osnovni šoli Veljka
Vlahkoviča Črešnjevec. učiteljica Štefka Krhlanko,
povdarja, da bi bilo delo kluba še veliko uspešneje,
če bi imeli na voljo več gradiva, predvsem foto in
dia zapisov ter pisane literature.
Viktor Horvat
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
9. oktober 1980 - TEDMIK
Živahna skupščina
samoupravne komunalne
skupnosti
v prostorih Sindikalnega doma »Franca Krambergerja« v Ptuju sla
sc prejšnji ponedeljek sestala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev
skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj. Obravnavali
so osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne
komunalne skupnosti občine Ptuj za naslednje srednjeročno obdobje,
sprejeli pa so tudi predlog prispevka za razširjeno reprodukcijo ob
priključevanju na kanalsko omrežje v občini Ptuj v letu 1980. Beseda pa
je tekla še o realizaciji finančnega programa do 31. avgusta letošnjega
leta in rebalansu finančnega programa za to leto.
Delegati so imeli največ pripomb na razpored investicij z^ naslednje
srednjeročno obdobje, zlasti glede vodovodov, delegat iz Perutnine pa se
je zavzemal za »cenejšo« vodo, s čimer se ostali delegati niso strinjali.
Burna razprava pa seje zlasti razvila ob predlogu uvedbe prispevka
za razširjeno reprodukcijo, ki se plača ob individualnem priključku na
obstoječe kanalsko omrežje in znaša v letu 1980 trideset tisoč dinarjev.
Vendar pa naročniki priključka ne plačajo prispevka, če bodoči upo-
rabnik prispeva sorazmeren delež za izgradnjo primarnega in razdelil-
nega omrežja.
Prispevek za razširjeno reprodukcijo je potrebno plačati tudi ob
priključitvi družbenega objekta na obstoječe kanalsko omrežje in znaša
v letih 1980 in 1981 po priključku 140 dinarjev po populacijskem
ekvivalentu, ki pomeni stopnjo onesnaženosti vode. Prispevek ne more
biti nižji od vrednosti prispevka za individualni priključek, ki kot že
rečeno znaša 30.000 dinarjev.	N. Kotar
Mladi opravičili
zaupanje
in pričakovanja
z nastankom nove krajevne skupnosti IMPOL, kije bila osnovana
s preoblikovanjem velike KS Slovenska Bistrica na več manjših, seje
prebudila tudi delovna aktivnost mladih v kraju Zgornja Bistrica. V KS
IMPOL tako sedaj delujejo kar štiri OO ZSMS in to v Visolah, Kovači
vasi. Trigotu in Zgornji Bistrici. Mladi iz Zgornje Bistrice so bili v
preteklem obdobju vključeni v delovanje mladinske organizacije v
Trigotu. Ker pa so z novo organiziranostjo KS IMPOL spoznali, daje
med njimi veliko število takšnih, ki so pripravljeni aktivno delovati, so
v začetku letošnjega leta ustanovili samostojno OO ZSMS. Danes ta
osnovna organizacija šteje 40 mlad'h, večina med njimi so dijaki in
osnovnošolci.
Že na ustanovnem sestanku so se dogovorili tudi za program dela in
rokovnik izvedbe. Tako so že nekaj dni po ustanovitvi uspešno izvedli
akcijo urejanja cest v kraju, vključili so se tudi v svečanosti ob mesecu
mladosti ter organizirali več kulturnih prireditev ob pomembnejših
praznikih. Doslej največja in tudi najbolj zahtevna akcija je bilo pre-
zvetje odgovornosti za red in čistočo na osrednjem poletnem rekreacij-
skem središču mesta Slovenska Bistrica, na mestnem kopališču, kjer so
ob tem prodajali tudi vstopnice. Od skunega števila prodanih stopnic so
prejeli 20 odstotkov skupne vrednosti prodanih vstopnic kar so namenili
za prihodnjo dejavnost. Ta naloga prav gotovo ni bila lahka, saj se je
delovni dan mladincev na kopališču pričel že ob 7. in končal ob 18. uri.
Spoznanje, daje prav bistriško kopališče bilo v letošnji poletni sezoni po
disciplini obiskovalcev med najboljšimi v štajerski regiji, jim je bilo
pravgotovo veliko priznanje za vloženo delo. Na nedavnem zaključnem
srečanju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij bistriške občine
in krajevne skupnosti, kjer so ugodno ocenili svoje delo, so se odločili, da
bodo v okviru svojih moči in sposobnosti sodelovali v nadaljnem ure-
janju kopališča tudi izven sezone.
Med aktivnosti za prihodnje obdobje pa so uvrstili tudi tesno
sodelovanje na vseh akcijah, kijih organizirajo OK ZSMS Slovenska
Bistrica, krajevna skupnost v kateri delujejo, kakor tudi mladi iz
sosednjih krajevnih skupnosti.
Prizadevnost članov OO ZSMS Zgornja Bistrica, kar so dokazali v
uresničevanju dosedanjih sprejetih nalog, potrjujejo, da njihova akti-
vnost ni samo kratkoročna ampak, da so se odločili delovati kot aktivna
organizacija v krajevni skupnosti IMPOL.	Viktor Horvat
Tudi Dornava bo
v i^de^ praznovala
To nedeljo bodo tudi v krajevni skupnosti Dornava proslavili svoj
praznik v katerega vključujejo vrsto športnih srečanj in osrednjo slo-
vesnost s sejo krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih orga-
nizacij, ki bo v gasilskem domu v Mezgovcih.
Krajevna skupnost Dornava je ena izmed tistih v ptujski občini v
kateri so vsa razpoložljiva sredstva vladali v ceste in druge komunalne
objekte. Takose danes lahko že pohvalijo, da imajo vse ceste asfaltirane,
prek 90 odstotkov gospodinjstev pa je priključenih na zdravo pitno vodo
iz mestnega vodovoda. V Dornavije tudi nova šola,otroški vrtec, urejena
prosvetna dvorana, v tem kraju pa vsako leto domujejo tudi udeleženci
mladinske delovne akcije Slovenske gorice.
Le "Tavijo v Dornavi, se tudi pri nas pozna stabilizabijsko leto in
v glavnem izpolnjujemo obveznosti, kijih imamo do opravljenih nalog
v prejšnjih letih. V programu pa imajo še ureditev telefonske centrale saj
je že sedaj prek sto interesentov za telefon in nakup orodnega vozila za
gasilce in potrebe civilne zaščite.
Zadnje referendumsko obdobje, program je bil izglasovan pred
letom in pol, se vključuje v prihajajoče srednjeročno planiranje za
katerega so se že takrat temeljito pogovorili in so tudi v precejšnji
prednosti pred drugimi, ki šele sedaj iščejo najustreznejše rešitve.
Obveznosti, ki jih imajo do vodovoda jim bodo še kakšno leto in pol
bremenile dohodek, nato pa im.ajo v programu izgradnjo mrliške vežice,
sofinanciranje dveh novih transformatorskih postaj in reševanje neka-
terih drugih potreb, ki jih imajo v svoji krajevni skupnosti. Tu je potrebno
omeniti potrebo po novih trgovskih prostorih in še nekatere druge
naloge, ki sicer ne zahtevajo posebno veliko finančnih sredstev, vendar
pa polno angažiranje občanov in samoupravnih organov krajevne
skupnosti.
V vse te naloge se aktivno vključujejo tudi družbenopolitične or-
ganizacije na čelu s scKialistično zvezo delovnega ljudstva in društva.
Na pobudo DPO v KS. zlasti še Zveze združenj borcev NOV so se
odločili, da s svojim krajevnim praznikom obeležijo tragične dogodke v
mesecu oktobru 1944 leta v naselju Mezgovci. Takratjeokupatorzažgal
domačijo Cuševih v Mezgovcih. padla pa sta partizana Polanec in
Crešnik. Domače so odpeljali v izgnanstvo od koder se niso več vrnili.
Letošnje praznovanje bo tako v znamenju številnih uspehov, obenem pa
priložnost, da ob njih še enkrat potrdijo pripravljenost vseh krajanov, da
tudi v prihcKlnje z denarjem in delom pomagajo pri realizaciji zasta-
vljenih nalog.	mš
Požarna varnost je naša obveza in pravica
Požari, ti nezaželjeni pojavi,
imajo najrazličnejše nastanke, od
naravnih pojavov, do pojavov
tehnične narave. Človek žal ne-
posredno povzroči skoraj 80%
vseh požarov. Pa vendar je človek
in nasploh celotna družba tista, ki
se že stoletja bori proti požarom,
saj terjajo vsako leto ogromno
škcxlo in žal tudi dostikrat člove-
ška življenja. Tudi pri nas je or-
ganizirana služba varstva pred
požarom stara že prek 110 let.
Poteka v ga.silskih društvih, ki so
prostovoljno prevzela borbo proti
sovražniku ljudi in dobrin—og-
nju. Veliko so ta organizirana
društva storila s podporo vseh
občanov, da bi zajezila požare in s
tem preprečila marsikatero tra-
gedijo.
Z razvojem naše samoupravne
.socialistične družbe, ki ima še
posebno nalogo skrbeti za človeka
kot posameznika in družbo kot
celoto, prehaja tudi skrb za po-
žarno varnost na celotno družbe-
no skupnost.
Da bi uresničili podružbijanje
dejavnosti požarnega varstva
oziroma, da bi pri zagotavljanju
požarnega varstva bili soudeleže-
ni vsi delovni ljudje in občani, je
bila v letu 1975 ustanovljena SIS
za varstvo pred požarom, ki ena-
kopravno združuje vse delovne
ljudi in občane pri organiziranju
in izvajanju požarnega varstva. V
okviru SIS — za varstvo pred
požarom smo namreč vsi delovni
ljudje in občani uporabniki, ob
enem pa tudi izvajalci dejavnosti
varstva pred požarom. Posebej še
v pt)gledu preprečevanja požara
in usposabljanja za gašenje zače-
tnih požarov.
GasiLska organizacija z gasil-
skimi društvi je specialno uspo-
sobljena in opremljena izvajalka v
pogledu gašenja požarov in po-
bud obsežnejših akcij, ki imajo za
cilj preprečevanje in gašenje po-
žarov.
Glede na to, da se izteka prvo
obdobje v katerem so se za razvoj
50žarne varnosti dogovorili de-
ovni ljudje in občani v okviru SIS
za varstvo pred požarom, pote-
kajo pospešene priprave za spo-
razumevanje in d ogovarjanje
med delovnimi ljudmi in občani
za razvoj požarnega varstva v
obdobju 1981-1985 v občini Ptuj.
Skupščina SIS za varstvo pred
požarom seje sestala na 11, redni
seji. da bi na osnovi pripravlje-
nega gradiva začrtala smer in
obseg razvoja požarnega varstva v
naslednjem srednjeročnem ob-
dobju. Gradivo, ki so ga prejele
delegacije je vsebovalo dva zelo
pomembna osnutka in sicer:
—	analizo stanja in iKeno raz-
vojnih možnosti SIS za varstvo
pred požarom v občini Ptuj in
—	osnutek samoupravnega
sporazuma o temeljih plana SIS
za varstvo pred pt)žarom v občini
Ptui za obdobje 1981 — 1985.
Analizo stanja in oceno raz-
vojnih možnosti SIS za varstvo
pred požarom občine Ptuj ali na-
sploh analizo razvoja dejavnosti
varstva pred p<.)žar()m je pripravil
izvršilni odbor skupaj s strokovno
službt) Občinske gasilske zveze
Ptuj. V.sebina tega je tudi najbolj
pritegnila delegate, ki so v raz-
pravi povedali stališča njihove
delegacije. Da bi delegati bili še
bolje seznanjeni s stanjem požar-
nega varstva in možnostmi raz-
voja v b(xloče. je bila na seji
skupščine podana še dodatna
obrazložitev, predvsem v tistem
delu. ki obravnava možnosti raz-
voja požarnega varstva v nasled-
njih petih letih.
Ob upoštevanju prizadevanj
naše družbe za stabilizacijo go-
spodarstva in upoštevanju druž-
beno dogovorjenih okvirov mo-
žnosti razvoja, je strokovna služba
SIS za varstvo pred požarom in
Občinske gasilske zveze zajela v
predvidevanju možnega razvoja
požarnega varstva naslednje:
—	da je dejavnost požarnega
varstva le del celotnega spleta
družbenih dejavnosti in se lahko
razvija vzporedno ali v okviru
celotnega razvoja na.še sociali-
stične samoupravne družbe;
—	krepitev .samoupravne or-
ganiziranosti in materialno utr-
ditev izvajalcev požarne varnosti;
—	krepitev in utrditev požar-
nopreventivnih ukrepov na vseh
področjih;
—	vzgoja prebivalstva in še
posebej strokovnih kadrov na
področju varstva pred požarom
boenaod temeljnih nalog gasilske
organizacije;
—	opremljanje operativnih
enot s sodobno tehnično opremo
in gasilskimi sredstvi itd.
Delegati, ki so se vključili v
razpravo s svojimi stališči, so iz-
razili mnenje, daje gradivo dovolj
razumljivo in nudi pregled
realiziranega in odpira oziroma
nakazuje pot razvoja požarnega
varstva za naslednje srednjeročno
obdobje.
Že ob pripravi gradiv je bila
posebna pozornost posvečena
zagotavljanju sredstev za realiza-
cijo predloženega programa po-
žarnega varstva, zato so se tudi vsi
delegati v razpravi dotaknili tega
dela plana programa.
Preden so deleeati glasovali za
stopnjo oziroma načrt zbiranja
sredstev za zagotavljanje financi-
ranja programa dejavnosti var-
stva pred požarom, je predsednik
skupščine obrazložil predlog in
stališče izvršnega sveta SO Ptuj, ki
predlaga zbiranje sredstev v višini
0.13% od odhtKika OZD, kar
predstavlja za 33 % nižjo stopnjo,
kot je bila v sedaj veljavnem sa-
moupravnem sporazumu in od-
loku.
IX'legati. ki so sodelovali v
razpravi. st> bili mnenja, skupaj s
strokovno službo SIS in Občinsko
gasilsko zvezo, da ne bo mogoče
zagotovili dok)čene še sprejem-
ljive stopnje varstva pred poža-
rom s sredstvi, ki bi se zbrala na
osnovi stopnje, ki jo predlaga IS
SO Ptuj.
Na osnovi vseh razprav in
predloga strokovne službe in
Občinske gasilske zveze, je skup-
•ščina na koncu soglasno sprejela
naslednja stališča oziroma sklepe
v zvezi z bodočim razvojem po-
žarnega varstva v občini Ptuj:
—	požarna varnost mora biti
zagotovljena vsaj na tej stopnji kot
je sedaj, nazadovanje te dejavno-
sti, ki še sedaj zaostaja za zahte-
vami sodobne tehnologije in teh-
niče opremljenosti v OZD, bi
lahko imeli nepredvidene težke
posledice;
—	stopnja zbiranja sredstev naj
ostane kot je v osnutku sporazuma
o temeljih plana razvoja požar-
nega varstva za obdobje
1981—1985, to je 0,20% od do-
hcxlka OZD in delavcev, ki delajo
s sredstvi v lasti občanov in od
intelektualnih storitev ter po 150
din od občanov, ki plačujejo da-
vek od dohodka po določenem
pavšalu.
—	Sredstva, ki se bodo zbrala se
naj uporabljajo predvsem za na-
bavo sodobnejše gasilske tehnike
od gasilskih vozil, sredstev zvez,
reševalne opreme, zaščitne opre-
me itd.
—	Osnutek samoupravnega
sporazuma o temeljih plana sa-
moupravne interesne skupnosti
za varstvo pred požarom za ob-
dobje 1981 — 1985 se da v obra-
vnavo vsem uporabnikom ~ de-
lovnim ljudem in občanom, ki naj
s svojimi predlogi in mnenji pri-
spevajo k izpopolnitvi sporazuma
in s tem bodočega razvoja deja-
vnosti požarnega varstva. Deja-
vnost požarnega varstva bo SIS za
varstvo pred požarom z Občinsko
gasilsko zvezo izvajala v takšnem
obsegu in kvaliteti, za kakršno se
bodo delovni ljudje in občani naše
občine zavestno odločili.
Štefan Vidovič
Mladi na enem številnih preverjan pripravljenosti gasilskih enot (foto M.
Ozmec)
Štipendije iz združenih sredstev
Ze v zadnji številki Tednika smo
navedli, da traja javna razprava o
.samoupravnem sporazumu o šti-
pendiranju do konca oktobra.
Opisali smo tudi. katere spre-
membe prinaša na področju ka-
drov.skih štipendij, danes pa po-
glejmo. kako je s štipendijami iz
združenih sredstev.
V predlogu samoupravnega
sporazuma so pri štipendijah iz
združenih^sredstev v večji meri kot
doslej upoštevani življenski stro-
ški glede na različne pogoje šola-
nja. Tako loči osnovno štipendijo
za učence in študente, ki se šolajo
v kraju stalnega bivališča in bivajo
doma. Ta štipendija sme dosegati
za učenca do 25 %. za študenta pa
do 30 % poprečnega mesečnega
neto osebnega dohodka v SRS v
preteklem letu. Za učence in štu-
dente. ki se šolajo zunaj kraja
stalnega bivali.šča in bivajo v
domu ali pri zasebnikih sme
osnovna štipendija z dodatkom za
povečane stroške za čas šolanja
znašati največ do 50 % za učence,
za študente pa do 55 %' popre-
čnega mesečnega neto osebnega
dohodka. Štipendisti, ki se vozijo
v šolo so upravičeni do dodatka k
osnovni štipendiji za stroške pre-
voza v šolo. ki presegajo 3 % po-
prečnega mesečnega neto OD.
Za letos je veljaven poprečni
mesečni osebni dohodek iz leta
1979, ki znaša 7.393 din. Na pod-
lagi tega si lahko vsak sam izra-
čuna do kakšne višine štipendije iz
združenih sredstev je upravičen.
Ta podatek velja tudi za določanje
konkretne višine štipendije.
Predlog samoupravnega spev
razuma namreč predvideva delež
staršev k pokrivanju življenskih
stroškov štipendistov različno,
odvisno od višine dohcKlka na
družinskega člana, za kar določa
posebno lestvico. Pri dohodku
družine se dosledno upoštevajo
vsi dohodki, ki se po predpisih o
prispevkih in davkih oWanov
štejejo za dohodek in tudi vsi
otroški dodatki, ki jih prejemajo
otriKi v družini štipendista. Ka-
tastrski dohodek se upošteva po
enakih merilih kot pri uveljavlja-
nju pravice do otroškega dodatka.
Do štipendije iz združenih sred-
stev lahko uveljavlja pravico
učenec ali študent, če dohodek na
družinskega člana ne presega
55 % poprečnega mesečnega do-
hodka, to je 4.066 din. Kdor ima
dohodek na družinskega člana
nad tem zneskom, ni upravičen do
štipendije iz združenih sredstev.
Pomembna novost je tudi do-
datek za prav dober in odličen
uspeh, ki se določa v razmerju do
poprečnega mesečnega neto
osebnega dohodka in tako ni od-
visen od konkretne višine štipen-
dije štipendista. S tem želimo pri
.štipendijah iz združenih sredstev
uresničiti načelo, da naj bo šti-
pendija tudi spodbuda za boljše
učenje.
V predlogu samoupravnega
sporazuma je tudi določeno, da
morajo tako štipendisti kot tudi
štipenditorji stalno ugotavljati in
preverjati možnosti za vključeva-
nje štipendistov iz združenih
sredstev v kadrovsko štipendira-
nje. To je tudi v skladu s temeljno
usmeritvijo štipendijske politike,
da se postopno spremenijo vse
štipendije v kadrovske štipendije.
Zato imajo pri podeljevanju ka-
drovskih štipendij prednost pro-
silci. ki prejemajo štipendije iz
združenih sredstev, prav tako je
upravičenost do štipendije iz
združenih sredstev pogojena tudi
s predhodnim prijavljanjem na
razpisano kadrovsko štipendijo za
poklic, v katerem se kandidat
izobražuje. Šele, če kadrovske
štipendije ne dobi. je upravičen do
štipendije iz združenih sredstev.
Novo je tudi določilo, da šti-
penditor sam oceni, v katerih
primerih je štipendist, ki ponavlja
letnik ali se vpiše na drugo šolo, še
upravičen prejemati štipendijo.
To velja tako za kadrovsko šti-
pendijo kot za štipendijo iz zdru-
ženih sredstev.
Nadalje prinaša samoupravni
sp<^razum o štipendiranju še do-
ločila o združevanju sredstev in
solidarnosti, opredelitve o med-
sebojnih obveznostih štipendistov
in štipenditorjev, določila o sku-
pnih razpisih vpisov v šole, šti-
pendij itd. V posebnem f>oglavju
je opredeljena samoupravna or-
ganiziranost, ki pomeni nadaljnje
ptKlružbljanje štipendijske politi-
ke, določila o javnosti dela in
evidenci podatkov, o kršitvah in
sankcijam proti kršiteljem in po-
dobno.	FP
IŠČEMO DRUŽINE
Naša samoupravna .socialistična družba otroku
posveča posebno skrb. Ena izmed oblik skrbi za
otroke, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti
pri svojih, je rejništvo. Rejništvo je oskrba in
vzgoja otrok pri družinah, ki niso otrokovi starši.
Tej obliki oskrbe in vzgoje daje socialno
skrbstvo prednost pred domskim varstvom. Znana
je namreč velika vrednost nemotenega razvoja
otrokove osebnosti v družini. Če je iz kakršnegako-
li vzroka tak razvoj onemogočen oziroma neures-
ničljiv. nastanejo okvare v otrokovi osebnosti. Iz
navedenih dejstev sledi, da je najustreznejše
otroku poiskati nadomestno družino, ki bo omogo-
čila otroku normalen razvoj.
Rejence, ki so bili oddani v rejo zaradi ogrožajo-
čega okolja, delimo v več kategorij:
—	otrcKM. ki so bili cnldani v rejništvo družine v
zgodnji mladosti, ker bi bili v lastni družini zane-
marjeni. zapuščeni in vzgojno ogroženi;
—	otr(Ki pri katerih se kažejo nekatere motnje
vedenja in osebnosti, ki so med drugimi posledica
napačne vzgoje v družini ali ožjem okolju;
—	otrcKi. ki so moteni v telesnem in duševnem
razvoju in zaradi usposabljanja bivajo izven
matične družine, v času ko obiskujejo Posebni
oddelek Vzgojno varstvene ustanove ali Osnovno
šolo dr. Ljudevit Pivko v Ptuju.
Prav ta zadnja oblika skrbi za prizadetega
otroka in njegovo uspešno usposabljanje v družini,
je iz mentalnohigienskih ter pedagoških vidikov
najprimernejša oblika varstva za mentalno priza-
dete otroke, ki se morajo ločiti od svoje lastne
družine, zaradi vključitve v proces usposabljanja.
Za vzgojo in vodenje mentalno prizadetega
otroka pa je potrebno veliko večja mera požrtvo-
valnosti in ptitrpljenja pa tudi srčne kulture,
humanosti in znanja.
Strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva
si nenehno prizadeva najti čimveč rejniških družin,
tako da vsakemu otroku lahko nudi najustreznejšo
družino. Manj uspešni smo s pridobivanjem družin
v mestu, prav za z.adnjo kategorijo otrok, ki obisku-
jejo osnovno St)lo s prilagojenim programom.
Pričakujemo, da bo ta sestavek spodbudil
nekatere družine z ožjega območja mesta k raz-
mišljanju in ugotavljanju možnosti za sprejem
tujega otroka v oskrbo in vzgojo.
Jelena Letonja
TEDNIK ~ ^ oktober 1980
r«IASE KMETUSTVO - 5
Jesen, ozimnice, vitamini, delo na polju,
v sadovnjakih
Da je jesen zakorakala v naše
kraje verjetno ni potrebno koga
posebej prepričevati. Hlad, pisane
jesenske barve, obilica dela na
polju, v sadovnjakih in vinogradih
to potrjujejo. O sadju pa razmišlja-
jo tudi drugi, ne le pridelovalci, saj
se vendar treba pripraviti za zimo.
Pa namenimo najprej pozornost
jabolkam. Terezija Meško,
pospeševalka za delo s kmečkimi
ženami je povedala: „Letošnja sa-
djarska letina je obilna. Vsega sa-
dja ne bomo mogli prodati v jesen-
skih mesecih na trgu, poskrbeti bo
potrebno za njegovo ustrezno shra-
njevanje. Zaradi stabilizacijskih
ukrepov bo močno omejen uvoz ju-
žnega sadja in koncoitratov za iz-
delavo sokov, zato bo potrebno
pozornost nameniti slehernemu sa-
dežu. V ptujski občini je odkup in-
dustrijskih jabolk že stekel. Kmetij-
ska zadruga Ptuj je odkup organi-
zirala v Grajeni, Destrniku, Juršin-
cih, Polenšaku, MajSperku,
Stopercah, Zetalah, Podlehniku,
Leskovcu in Cirkulanah, če bo
potrebno pa še v Vitomarcih, Trno-
vski vasi in Zavrču. Mislim, da
cena 2 dinarja po kg ni tako nizka,
da se pobiranje ne bi splačalo, saj
to sadje pridelamo brez stroškov,
edini strošek je pobiranje."
O sadju razmišljamo tudi takrat,
ko skrbimo za vitamine, za zdravo
prehrano. Jabolka zavzemajo glede
proiz\'odnje in potrošnje v svežem
in predelanem stanju pi"vo mesto v
svetu. To je posledica njihove akli-
matizacije saj dobro uspevajo pov-
sod. Glede na razširjenost te sadne
vrste je dobro, če poznamo vse nje-
ne lastnosti, ki nam lahko koristijo
pri vzdrževanju našega zdravja in
naše kondicije. Po osebi je pripo-
ročljiva poraba 30 do 40
kilogramov letno. Plodovi jabolk
vsebujejo 76 do 91 odstotkov vode,
v kateri so raztopljene hranilne in
organoleptične snovi kot so: slad-
kor, organske kisline, tanini, barvi-
la, pektini, aromatične snovi, vita-
mini, rudninske snovi in encimi.
Ostali del ploda vsebuje suho snov.
Pretežni del suhe snovi jabolk zav-
zemajo sladkorji. Kalorična vred-
nost jabolk je nizka, saj vsebuje
100 gramov ploda le 52 do 64 kalo-
rij. V zimskih mesecih, ko drugega
sadja ni, so jabolka še zlasti dobro-
došla. Voda, ki jo plodovi vsebuje-
jo, gasi žejo, sladkorji so odličen
vir energije, celuloza pospešuje pre-
bavo, pektinske snovi pa prepre-
čujejo arteriosklerozo in infark,
tanini preprečujejo driske.
rudninske snovi sodelujejo pri me-
tabolizmu, skupaj z organskimi
kislinami pa regulirajo pH krvi.
Kalij in natrij učinkujeta na nor-
malno delovanje živčnega sistema,
jabolka bogata s kalijem znižujejo
krvni pritisk, jabolčni sok pa veže
in odstranjuje iz organizma toksi-
ne. Jabolka, posebej tista z več
kisline, so priporočljiva za sladkor-
ne bolnike.
Pomen in vloga svežih jabolk za
prehrano in zdravje organizma pri-
hajata posebno do izraza v zimskih
mesecih. Jabolka pa se dajo prede-
lati v celo vrsto okusnih
proizvodov. Na prvem mestu je
shranjevanje jabolk v svežem
stanju, na drugem pa predelava s
stiskanjem (sadni sok in sadno
vino).
Sadni sok je osvežilna pijača, ki
ima vse lastnosti svežega sadja. So-
čimo pa lahko na čisto enostaven
način: sadjevec izpod stiskalnice
segrejemo na 80 do 90 stopinj in z
njim napolnimo tople steklenice, ki
jih zadelamo s kronskimi zamaški
ali rdečimi gumijastimi zamaški, ki
jih gospodinje dobro poznajo.
'Skoraj smo že pozabili na suše-
nje tako priljubljenih krhljev, s ka-
terimi ni niti preveč dela, saj lahko
dobimo strojčke, ki režejo na kolu-
tiče, izrežejo peščišče in lupijo. Cas
sušenja je okrog šest ur, lahko pa
tudi dva dni. V začetku sušenja naj
bi bila temperatura 70 stopinj Cel-
zija, nato 50, proti koncu sušenja
lahko tudi manj. Da bi krhlji ostali
beli, takšno kot je sadje, da ne bi
porjaveli, moramo sveže narezane
krhlje potopiti v eno odstotno raz-
stopino SOj, ali v mešanico 1 liter
vode in 20 gramov vinobrana. Krh-
lji naj bi bili v tej raztopini 3 do 5
minut, največ pa 10 minut.
Lahko tudi skuhamo kompote,
vendar glede na to, da jabolka do-
bro počakajo v svežem stanju tudi
do spomladi to ni potrebno.
Omeniti velja tudi sadne kaše, ki
jih dobimo s parjenjem ali
sušenjem, naložimo jih v plastične
vrečke in jih zamrznemo. O žganju
pa verjetno ni potrebno posebej go-
voriti in pisati.
O sadju razmišljamo tudi kot
potrošniki, zlasti sedaj, ko priprav-
ljamo ozimnico. Nekateri bodo
dobili sadje doma, pri sorodnikih,
nekateri ga bodo kupili. Kako so
pri MlPu poskrbeli m letošnjo
ozimnico nam je povedal Janko Pe-
tek, komercialni v maloprodaji
MlP-a: ,,Pri nas smo se dogovorili,
da bomo ozimnico prodajali na še-
stih mestih v samopostrežnih trgo-
vinah v Ptuju, v Gorišnici in v Kid-
ričevem. V ozimnico so zajeta
jabolka, krompir, čebula, vložena
zelenjava Se ni pripravljena, vendar
bo tudi to kmalu urejeno. Ozimni-
co je možno dobiti tudi na kredit
do 10.000 dinarjev z odplačilom na
deset mesecev, z 12 odstotnimi ob-
restmi brez pologa." S prodajo
ozimnice so začeli prvega oktobra
in bo trajala do konca oktobra.
Sadje je zdravo, o tem ni potre-
bno koga prepričevati, zato je prav,
da si ga za zimo tudi priskrbimo.
Za mnoge je jesen najlepši letni čas,
saj so jesenske barve prava paša za
oči. Kmetovalci pa jesen
sprejemajo čisto drugače, jeseni je
žetev celoletnega dela na polju, v
sadovnjaku in vinogradih... v
jeseni je na kmetijah največ dela.
N. Kotar
Vlaganje kumaric, nepogrešljivega dela ozimnice	(foto B. Rode)
PITANJE KLAVNIH PRVESNIC
V	ptujski občini že dalj časa čutimo po-
manjkanje mesa. Vzrokov za to je vtč, eden
izmed njih je gotovo pomanjkanje živine.
Prav zato so se v Kmetijski zadrugi Ptuj
odločili za privezovanje prvesnic.
V	Kmetijski zadrugi Ptuj spitajo precej
govejih pitancev, vendar imajo premalo telet
za nadaljno pitanje. Vsa teleta pitajo v boksih
do teže 200 kilogramov in od 200 do 500
kilogramov. Naročil za dvesto-kilogramska
teleta je toliko, da rejci že dva in več mesecev
čakajo na vrstni red za polnjenje hlevskih
kapacitet. Pomanjkanje telet je tudi zaradi
razlike v ceni v primerjavi s Hrvatsko in je
močan odliv telet na hrvatsko območje.
Strokovne službe pri kmetijski zadrugi Ptuj so
se odločile za novo obliko pitanja (pitanje
klavnih prvesnic), vsa ženska teleta bi naj
privezali, pripustili, tako bi dobili teleta,
prvesnico pa bi prodali kol dosedanje goveje
pitance.
Ta oblika pitanja je zelo zanimiva za
kmetovalce saj ne zahteva tako intenzivne
reje kolje to sedaj pri bikih, rejcu pa ostane še
tele, ki ga lahko proda ali pa ga priveže.
Pitanje klavnih prvesnic šele uvajajo,
pogoji za lo pitanje so enaki pogojem pitanja
ostalih pitancev. Kmet dobi 200 kilogramov
težko teličko, ki jo nato pripusti, tele, ki ga
dobijo, je last kmeta, zadruga ima predkupno
pravico pri tem teletu. Rejec pri tem pitanju
iztrži prirastek, mleko (po lelitvi kravo lahko
dva me.seca molzemo). šele po dveh mesecih
nato izpilano kravo proda pod enakimi pogoji
kot govejega pitanca.
Na tak način bi torej iz proizvodnje dobili
teleta, kijih nujno potrebujemo. Z rejci bodo
sklenili pogodbe, enako kol je lo pri ostalem
pitanju. Rejci se lahko odločijo za pitanje v
lakoimenovanem finančnem obračunu (žival
prevzamejo v last rejca, nato obračunajo
vložena sredstva zadruge, začetno vrednost
živali, končna vrednost je lasi rejca). Potekalo
bo ludi storitveno pitanje, ki je dobro znano
na terenu (rejec prevzame večje število živali,
plačan dobi prirastek, ostajalo pa mu bo še
icle).
Živinorejska poslovna skupnost lo pitanje
stimulira s premijami, kar je še ena dobra
stran takega načina pitanja. Če bi vsaka
telička telila, bi to bila idealna rešitev po-
manjkanja telet in mesa.
N. Kotar
Izvršni svet Skupšline Ptuj je na osnovi 4. člena odloka o izvršnem
svetu skupščine občine Ptuj (Uradni veslnik občin Ormož in Pluj,
štev. 2/75/ sprejel naslednji
SKLEP
L
Javno se razgrnejo:
—	idejni projekt obvozne ceste Pluj, ki so ga izdelale Slovenija
ceste, tozd Projekt nizke zgradbe Ljubljana pod št. PR-439z6/1980
—	idejni projekt nadvoza Natašina pot v Ptuju, ki ga je izdelal
G RADIS, TOZD Biro za projektiranje Maribor pod št. 1345 z 8/1980
—	idejni proiekt za priključek na nadvoz Natašina pot v Ptuju, ki
gaje izdelalo CP Maribor, IOZD Projektno tehnološki biro pod šl.
695 z 9/1980.
2.
Idejni projekti se razrgnejo ijčl dobo 30 dni od dneva objave v
Tedniku Ptuj in sicer v prostorih skupnih služb Krajevnih skupnosti.
Jadranska ulica 6.
3.
Idejne projekte si lahko v času javne razgrnitve ogledajo zain-
teresirane temeljne in druge organizacije združenega dela. krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne
organizacije in skupnosti, društva ter občani in dajo nanje predloge
in pripombe.
4.
V času javne razgrnitve organizira oddelke za gospodarstvo in
urbanizem strokovno razpravo o idejnih projektih.
Čas in kraj razprave bo objavljen naknadno.
Oddelek za gospxxiarstvo in urbanizem strokovno razpravo o idejnih
projektih.
Čas in kraj razprave bo objavljen naknadno.
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem
Začetek trgatve
v zasebnem
sektorju kmetijstva
Na septemberski seji odbora za tržišče pri poslovnem odboru za
podravski in posavski vinorodni rajon, so se članice dogovorile o
akontacijskih cenah za odkup grozdja letnik 1980.
Na osnovi prikazanih pridelkov, stroškov proizvodnje grozdja po
sortah ter stroškov kletarjenja, so bile oblikovane in dogovorjene
naslednje akontacijske cene: rumeni muškat, renski rizling, traminec, in
rulandec 23 dinarjev za kilogram grozdja, beli burgundec, muškat otonel
in modri burgundec 20 dinarjev za kilogram, laški razling, šipon,
muškatni silvanec, modra frankinja in ranina 16,5 dinarjev za kilogram,
Portugalka in mešano po 15,5 dinarjev ter rizvanec lokalne sorte 14
dinarjev za kilogram grozdja.
Sprejete akontacijske cene so maksimalne in veljajo franko kleti.
Ker ima pri organizaciji vinogradniške proizvodnje in prevoza
stroške tudi kmetijska zadruga, so se na torkovem sestanku odbora za
vinogradništvo pri KZ Ptuj dogovoril: tudi o višini deleža zadruge pri
proizvodnji grozdja, beseda pa je tekla še o začetku trgatve, prevzemu
grozdja in akontacijskih cenah.
Po določilih zakona o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja,
so določeni splošni roki trgatve, ki so obvezni. Za posamezne sorte je
določen rok pred katerim ne smemo trgati grozdja Beli burgundec.
Muškatni silvanec, Muškat, Otonel, Neuburgovec, Modri Burgundec,
Sentlovrenka, Game, Frankinja, Rulandec, Rdeči Vetlinec lahko trgamo z
11. oktobrom, šipon, Traminec in mešano s 15. oktobrom, vse ostale
sorte pa po 17. oktobru.
V primeru poslabšanja vremena, gnitja in podobno, bo oddelek za
gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, na predlog proizvajalcev grozdja,
določil nove roke začetka trgatve.	N. Kotar
Pridelek dober -
težave s stroji
Kmetijstvo ptujske občine je
imelo oi>vezo"v 'letošnjem letu
zasejati s sladkorno pe.so 1350
hekta^ev, to je obveza, ki je
kmetijske delovne organizacije in
zasebni kmetovalci žal niso mogli
izpolnili, prav — gotovo pa je ne
bodo niti v prihodnjem in na-
slednjih letih. Kmetiiski kombi-
nat Ptuj bi moral zasejati s lo in-
tenzivno kmetijsko kulturo 800
hektarjev, p<)sejali pa sojo le na
563 hektarjih, pa .se od lega so
morali zaradi neprimernega
zemljišča podorali 30 hektarjev.
Kooperanti kmetijske zadruge
Pluj so planirali sladkorno peso
na 500 nektarjih, kmetijske za-
druge Lovrenc pa na 50 hektarjih.
Pri kmetijskem kombinatu načr-
tujejo za prihodnje leto, da bodo
sladKorno peso zasejali na 640
hektarjih, že sedaj pa se bojimo te-
žav zaradi pomanjkanja mineral-
nih gnojil, s čimer so se soočili že
pri letošnji setvi pšenice.
Letošnji pridelek sladkorne
Pese je. kot smo izvedeli na K K
tuj, dober, hektarski donos pa je
različen, odvisen od kvalitete
zemlje in drugih pogojev, dige-
stija pe.se. to je vsebnost sladkorja
pa je po njihovem mnenju nad 15
odstotna.
Obiskali smo tudi zasebne
kmetovalce na Ptujskem polju.
Pridelovalci sladkorne pese s lega
območj^a imajo odkupno mesto na
železniški postajo v Moškanjcih in
v ponedeljek le bilo tam moč vi-
deti velike količine sladkorne
pese. pripravljene za prevoz v or-
moško Sladkorno tovarno.
Ko smo prišli na Bezjakovo
domačijo v CJajevcih 23 smo poleg
mladega kmetovalca Petra tam
našli še Alojza Mariniča in Milana
Krajnca. mlada kmetovalca sla iz
Gajevec. Bili pa so precej slabe
volje, saj so se trudili s popra-
vljanjem kombajna, za spravilo
sladkorne pese. Povedali .so. da le
v prejšnjih letih bil pri sjiravilu
sladkorne pe.se tudi strmnik, kije
skrbel za kombajn, medtem ko se
morajo leloss tem ukvarjali sami,
okvare pa .so kar pogoste. Razen
lega so menili, cla s strojem ni
nekaj v redu. saj pušča precej
pridelka v zemlji. Kljub njihovi
slabi volji pa smo jih le pripravili
do pogovora. Peter Bezjak je po-
vedal. da goji sladkorno pe.so že
tretje leto m da se kar izplača, če
ne drugega, je vsaj odkup zago-
tovljen, kar ni mogoče trditi za
krompir in morda še kakšno
poljščino. »Peso smo posejali na
60 arih in računamo.da bo pride-
lek nekaj čez 30 ton. Če bomo
imeli pri tem računico še ni mo-
goče reči, počakati moramo na
obračun,« je dejal Peter Bezjak.
Milan Krajnc je povedal, da ima
peso zasejano na 40 arih, Alojz
Marinič pa na 30 arih. Vsi so bili
mnenja, da je letošnji pridelek
nekoliko slabši od lanskega, pesa
paje precej debelejša, verjetno gre
za drugo sorto.
Čeprav je s pridelovanjem
sladkorne pese precej dela in skrbi
so vsi trije zagotovili, da bodo tudi
v naprej osl^i zvesti pridelovalci
te kulture, menili pa so, daje po-
trebno rešiti v prvi vrsti vprašanje
cene tega pridelka, prenizka pa je
po njihovem mnenju tudi cena
sladkorja. Gospodinja Marija
Bezjak, ki se je pridružila razgo-
voru pa je ob Koncu še dej^a:
»Nova tovarna sladkorja je na-
vsezadnje v naši neposredni bli-
žini in vsakdo bi moral sodelovali
v zagotavljanju surovin, da bo ta
dragi objekt kar najbolj izkori-
ščen.«
JB
Kmetijska zadruga ,,Dravsko polje" Lovrenc na Dravskem
polju, komisija za razpis del in nalog računovodje, objavlja po
sklepu zadružnega sveta in skladu statuta zadruge dela in
naloge
RAČUNOVODJE
Imenovan je lahko kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima srednjo ekonomsko šolo in najmanj 10 let delovnih
izkušenj na vodilnih delovnih mestih v finančni stroki;
—	da je moralno in politično neoporečen.
Zc oravljanje del in nalog bo delavec izbran za dobo 4 let.
Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom spre-
jema razpisna komisija 15 dni po razpisu.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po
poteku roka za prijavo.
Marija Bezjak: ^Tovarna je t in
vsi moramo skrbeti, da bo njtna
zmogljivost čim bolj izkoriščena!«
Velika količina sladkorne pese na odkupni postaji v Moškanjcih
Peter, Alojz in Milan so se morali sami lotiti popravila kombajna
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
9. oktober 1960 - TfjPHfK
S davnostne seje v novi dvorani doma kr^anov v Trnovski vasi
Krajani so dvorano napolnUi do zadnjega kotička
Najzaslužnejši so prejeli pnzoai^
4. KRAJEVNI PRAZNIK V TRNOVSKI VASI
V nedeljo 5. oktobra so v Trnovski vasi proslavljali
4. krajevni praznik. Slavnostno okrašen kraj je za-
živel že pred osmo uro. V osnovni šoli so se zbirali
krajani ob otvoritvi likovne razstave, ki so jo pri-
pravili študenti in profesorji pedagoške akademije iz
Mjribora, na nogometnem igrišču pa nogometaši, ki
so igrali za prehodni pokal KS.
" Povsod je bilo videti vesele obraze krajanov, po-
sebno popoldne, ko st>se zbirali v novi dvorani doma
krajanov, kjer je bila ob 14. uri slavnostna seja
samoupravnih organov in DPO. Slavnostni govor-
nik. član izvršnega sveta SO Ptuj Anton Zoreč, je v
kratkem orisal razvoj krajevne skupnosti v prete-
klem obdobju in povdaril. da so se v Trnovski vasi
(Hlločili prav, koso na referendumu izglasovali po-
sebni krajevni samoprispevek za gradnjo kulturne
dvorane in šole.
Podpredsednik gradbenega odbora Karel Vurcer
je podrobno opisal gradnjo doma, kjer je bilo v 70
dneh oprav Ijeno prek 1800 u r prostovoljnegadda.za
tem pa so 23 najzaslužnejšim krajanom, ki so se pri
gradnji še posebej izkazali, podelili priznaiya. Ve-
lika pridobitev je tudi skupna akcija GD BIS in CZ
Trnovska vas. saj so po slavnostnem delu in kul-
lunieni progr;aimu predali namenu gasilsko vozilo
TAM T 11. Miaj povdarimo. daje sodelovanje GD in
CZ v TnMnsfci vasi vredno posnemanja. Svoje
uspehe so za tem krajani veselo proslavljali ob
z\<o4ih amambb >>>Štajerski lovci«.
PosneUci in tekst: M. M.
Delo mladih v KS Olga Meglic
Velikokrat slišimo, daje mladina v mestnih
krajevnih skupnostih nedelavna. Da temu ni
tako. so nedvomno potrdili mladi v KS Olga
Meglic, ki so se zbrafi na lokalni delavni akaji.
Lep jesenski dan je privabil v soboto, 27. sep-
tembra 1980. na zapuščeno igrišče na Vičavi
kar 38 mladih in 6 starejših krajanov, ki so ves-
dopoldan vihteli krampe in lopate. Kopali so
temelje za igrišče v Slomškovi ulici, ki že lep čas
ni bilo deležno vzdrževanja. In kdo so ti mladi,
ki so sklenili, da si bodo uredili ig igrišče?
Teden dni pred to delovno akcijo so se zbrali
v Domu kr^anov in ustanovili lokalno MDB
Olga Meglic. Po pripovedovanju komandanta
brigade Branka Ceha. so o ustanovitvi lokalne
brigade začeli razmišljati sredi avgusta.
Mladinska organizacija je bila v razsulu.
mladi so bili nedelavni in niso sodelovali v
aktivnostih svoje organizacije, zatoje vodstvo
začelo razmišljati. Kako aktivirati mladino.
Ugotavljali so. da bi bilo dobro urediti igrišče in
bankine in tako so sklenili, da bodo ustanovili
svojo brigado. Evidentirali so vodstvo in s
svetim načrtom seznanili tudi ostale DPO v KS.
Tako so v septembru svečano ustanovili lo-
kalno brigado Olga Meglič.
Program dela. Ki so si ga zadali, je izredno
širok in iz njega je razvidno, da bodo mladi s
prostovoljnim delom v krajevni skupnosti
prisotni celo srednjeročno obdobje. Te svoje
vloge so se ob ustanovitvi brigade še kako
zavedali.
V program so si zapisali, da bodo v^ko
soboto, dokler bo vreme ugodno, kopali te-
melje za'ig^rišče. Sklenili so, da morajo to na-
logo izvršiti še to jesen, da bodo lahko spomladi
pričeli z asfaltiranjem. V naslednjih dneh bodo
privabili k sodelovar^u tudi pripadnike naše
armade in upajo, da bodo s skupnimi močmi
reahzirali svoj plan. Spomladi načrtujejo tudi
akcijo za urejanje bankin v dolžini tren kilo-
metrov.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju bodo
v KS kopali tudi jarke za električno napeljavo
(ulica Vide Ali^ in kolektor na celotnem ob-
močju Vičave. Torej, kar precej dela za mlade
roke.
V	soboto se je zbrala kar lejpo število mladih
in za prvo talco akcijo v njihovi KS je kar
spodbudno. Na tem oomočju živi precej mla-
clih, zato naj velja »Gremo na delo!« v na-
slednjih dneh tudi ostalim, ki se akcije niso
udeležili. Brigadirji so izrazili željo, dam se v
naslednjih udarniških sobotah zvTStili na de-
lovLšču tudi mladi iz Orešja. ki se v dejavnotsl
svoje organizacije v KS ne vključujejo. Teh
mladincev pa je kar precej. Torej, mladi iz
Orešja pridružite se svojim tovarišem!
Pogovarjala sem se tudi z nekaterimi mla-
dinci. Lidija. Polona. Teja in Suzana so bili
precejzeovorni. Nobeden izmed njih še ni HI
na MDA in na lokalni delovni akciii jimjje ImIo
zelo všeč (vsi so rekli, da bodo sli poleti na
>>tapravo« MDA).
Razmišljali so o tem. zakaj se mladi odločajo
za take akcije in zakaj mlade za ostale akti-
vnosti težje pridobiš. Povedali so. daje idejo o
ureditvi igrišča stara že tri leta. do remizaciK je
prišlo šele sedaj. Vsi želijo, da bi iarišče bilo
čimprej spet urejeno, zato so se tudi odzvaU
vabilu na akcijo. Tudi prijateljstvo, ki sc na tak
način krejpi med njimi, je eden izmed vzrokov,
da so prišli. Vsi želijo pomagati, zato bodo
sodelovali tudi v ostalih akcijah. Med njimi je
bilo tudi šeslslangjših krajanov. Fanika Vauda,
brigadirfca-veteranka. je pripovedovala mar-
■sikaj z^imivega. Sodelovala je v bri^di Al-
fonza Šarfaa. ki je delala v Slovenski pistrici,
nato pa še v zao^i izmeni na progi Samac-
Sarajevo. Briigadajebila4krat uoama. Najbolj
ji je ostal v s.pomiiiu dogodek iz obdobja, kme
bn^da Alfonza Sarha delala v Slovenski B;i-
sJtmii. Tedaj se je skozi te kraje peljal tudi
lovaris. Tito. Ko je videl mladince, kako za-
gnani so bali pri svojem delu, jih je pozdravil:
♦Deao. kuda idete!« Ta brigada je bila potem
tudi na pHiogi Samac—Sarajevo in na otvoritvi
p»oge so bn^diiji tovariša Tita pozdravili z
tslimi vzkliki kol v Slovenski Bistrici: »Tito,
Koino^a ti kli^!« (Brigado so sestavljali mladi
s. K.o«05ke in Štajerske^
Tito jih je spoznal m jim je odzdravil: »E,
deco. zdravo deco!« Tovansica Vaudova je
povedala še mnogo zanimivega. Povedala le.
Kako težkoK bilo aelo v času, ko je bila mlada.
Hrana je bala slaba, pravtako tudi orodje, ka-
menje so nosili na golih rokah, ker niso imeli
rokavic. Ker večkrat rada gre med današnje
brigadir|e je povedala tudi, da so tudi današnji
bri^dirjii pridni vendar so pog(»i dosti, dosti
bo^^i. Izirano je srečna, je poudarila, da so v
njew KS mladi ustanovili svojo brigado.
Mladi v K.S dga Meglič so torej sli na delo.
Upamo Lahko le, da bodo pri svojem delu
uspešni in da se jim bodo priključili tudi ostali
krajani.. Stari pre^vor pravi, daje v slogi moč,
zato se jim midriKite tudi vi.
O tem. da tudi mladi v KS Bratje Reš
isdaraišJto delajo (kopljejo temelje za novi dom
kr^a^v)^ kdaj pnhodnjič.
Izlet V Celje in okolico
Zgodovinsko društvo Ptuj prireja 18. oktobra 1980 ekskurzijo z
avtobusom v Celje in okolico. Ogledali si bomQ spomenike in ob-
eležja iz NOB in sicer; Stari pisker, Joštov mlin. Smidlovo zidanico,
Topolščico. Knežec in morda še k^.
Delavci Muzeja revolucije iz Celja nas bodo popeljali od spo-
menika do spomenika.
Srečali se bomo tudi s predstavniki Zgodovinskega društva
Celje, ki nam vneto pošilja vabila za njihove akcije.
Odhod avtobusa bo točno ob 7. uri z avtobusne postme v Ptuju.
Cena prevoza znaša 150.- din in se poravna ob prijavi. Prijavite se
najpozneje do vključno srede 15. oktobra v Pokrajinskem muzeju
Ptuj <ili v Zgodovinskem arhivu Ptuj.
Želimo, da bi nam bilo vreme naklonjeno, za dobro voljo pa
btimo poskrbeli sami.	Zgodovinsko društvo Ptuj
Nasvidenje!
VikiAšič -
nel(ronanil(ralj
Ptujsicega festivala
Za nami je enajsti festival slo-
venske domače zabavne glasbe.
Ljubitelji domačih vižso bogatejši
za 72 novih melodij, ki bodo
kmalu prišle v uho in nekatere
med njimi tudi osvojile njihova
srca. Med ansambli, ki so ostali
zvesti ptujskemu občinstvu vse od
pričetkov festivala, je gotovo na-
jblestejše ime ansambel Vikija
A.šiča iz Celja. Viki je takorekoč
nekronani kralj ptujskega festi-
vala. Ko so bili v modi še veliki
Orfejevi kipci, mu je vedno jjh las
ušel. a vedno je ostal ljubljenec
občinstva. Za 10 — letno sodelo-
vanje mu je letos organizator fe-
stivala Zavod Radio — Tednik
Ptuj podelil veliko kristalno vazo,
strokovna komisija pa je dodala še
svojo zlato značko orfeja, tako, da
je letos ansambel Vikija Ašiča
odšel iz Ptuja zares z velikim ob-
čutkom zadovoljstva.
In kaj meni vodja ansambla
Viki .Ašič:
»Kakor vedno do sedaj, smo se
tudi letos podali v Ptuj z zelo do-
brim in lepim občutkom, pred-
vsem pa z velikim spoštovanjem
do te zvrsti glasbe. Mi prihajamo v
Ptuj zaradi občinstva, od prvega
festivala naprej nam je ptujsko in
slovensko občinstvo tega festivala
zvesto — in mi jim ne ostajamo
dolžni. Vedno je bilo tako, da nam
je tako željeni orfej ušel za las.
t(xia to je bila odločitev strokovne
komisije, občinstvo je bilo z nami
zadovoljno, vsaj tako sklepamo
po obilnih aplavzih.
Letos smo v našem ansamblu
začeli nastopati v nekoliko spre-
menjenem sestavu. Ugotovil sem,
daje dandanes v dobrem sloven-
skem ansamblu potrebno imeli
šolane glasbenike. In prav zaradi
tega smo naredili to spremembo.
Uspeli smo dobiti dobre glasbe-
nike in pevce. Ne morem mimo
tega. da ne bi povedal kako veliko
čast smo imeli pred leti. V goste
nas je povabil predsednik repu-
blike Tito. To je najvišja čast in
največji uspeh v naši karieri. S
Titom smo preživeli lep večer in
do takrat nisem vedel, da mu je
slovenska domača zabavna glas-
ba tako pri srcu.<<
In kaj menite o ptujskem festi-
valu?
»Včasih je bil prevelik razpon
med dobrimi in slabimi ansambli.
Tako. kot je letos — mislim na
nagrade — pa je bolj pravično za
vse skupaj. Seveda pa je sedaj že
pt)\prLxna kvaliteta ansambk)v
precej višja, skoraj izenačena, če
izvzamemo nekatere. V Ptuj
bomo še prišli.«
M. Ozmec
Viki Ašič, vesel in nasmejan, kot
ga pozna ptujsko občinstvo
Ansambel Vikija Ašiča je letos nastopil v novi zasedbi
Odprli dom
društev
Od zamisli o skupnem domu
ormoških društev do ur^ničitve
ideje je minilo štiri leta. CMani or-
moškega avtcvmoto društva, ob-
rtnega združenja ter ribiške in
lovske družine so premagali zapr-
tost v lastne vrste ter skupaj
zgradili dom. na katerega so lahko
ponosni, je v svojem govoru na
otvoritveni slovesnosti prejšnjo
sobt^lo med drugim poudaril
predsednik izvršnega sveta SO
Ormož Franc Križmančič. Res je
tudi. da vsako društvo za.se tega
gotovo ne bi zmoglo. Dom je
/grajen tako. da nudi funkci-
onalne prostore za dejavnost
omenjenih društev in organiz.aci-
jc. v skupnih prostorih pa omo-
goča izvedbo kulturnih priredi-
razstav, predavanj in semi-
narjev ter družabnih in klubskih
prireditev. V .sklopu doma je tudi
hišniško stanovanje, »samopo-
strežna« pralnica za avtomobile
članov avto-moto društva, pro-
store pa so v njem dobili tudi or-
mi>ški radioamaterji in občinska
streLska zveza z avtomatskim
streliščem za zračno puško.
Predsednik gradbenega odbora
in predsednik ormoškega zdru-
ženja obrtnikov Franc Zemljič je
na otvoritvi med drugim povedal,
daje dom stal 3.400.000 dinarjev
in da so člani društev — investi-
toric pri njem opravili tudi 15(X)
delovnih in nad 400 strojnih pro-
stovoljnih ur. Gradbena deia je
opravila obrtna zadruga »-Prle-
kija« iz Ljutomera. Na pnrednvi
smo tudi slišalL da sla za gradnjo
doma največ storila prav predse-
dnik gradbenega odbora Franc
Zemljič in pa predsednik ormo-
škega AMD Anton nrapotnJk.
V kulturnem delu otvoritvene
svečano&ti sta nastopila ormoški
ženski pe\ski zbor in pihalni or-
kesier ^asbene šole Ormož. Sle-
dilo je v eselo rajanje, še prej pa
seveda ogled doma, v katerem je
Ormož diobil tudi še eden bife.
Jf
S svečanosti ob otvoritvi	Foto: J. Rakuša
Prvo srečanje tamburaških orkestrov
Slovenije bo v Cirkovcah
V ptujski občini se lahko pohvalimo, da imamo precej razgibano
ljubiteljsko kulturno dejavnost med katero uvrščamo tudi tamburaške
orkestre. Ti zelo dobro delujejo v Ptuju pri DPD Svoboda, v Cirkovcah.
Majšpcrku in Vitomarcih. občasno pa tradicijo obudijo še pri Vidmu, v
Apačah in nekaterih drugih krajih. Zato ni slučajno, da so se pri zvezi
kulturnih organizacij Slovenije v LjuNjani txlločili. da bodo prvo sre-
čanje tamburaških orkestrov iz vse Slovenije organizirali prav v ptujski
občini. Občinska zveza kulturnih organizacij bo to republiško revijo
pripravila v Cirkovcah 19. oktobra. Tamkajšnje prosvetno društvo .seje
že lotilo organizacijskih priprav in že po tradiciji lahko pričakujemo
dobre gostitelje. Kot zuinimivost naj navedemo še stnlelovanje ljub-
ljanske televizije, ki bo to srečanje posnela z.a pt^trebe svojega programa.
Po dmedanjih pnjavah. rok je bil L oktober, bo v Cirkovcah
nastopilo bli/u 300 tambura.šev oziroma 16 do 20 orkestrov, nekateri
med njimi imajo celo do 27 članov. Od dt>mačih skupin je nastop
tamburašev iz Ptuja in Cirkovc že zagotovljen, prijavili pa so se tudi
Vitomarčani in Majšperčani
Do leta 1985 se nam v ptujski občini obetajo še tri večja področna
srečanja — prihodnje leto bomo gostili odrasle gledaluške skupine, dve
leti kasneje pihalne orkestre in leta 1985 lutkarje na ptnirtičnem srečanju.
mš
Tambura« Imajo » pb^ •kfini » Mf-o traiieijo, posnetek
letošnje^ vecaaja v Kai^pitL	Foto: F. Langerbo!«
f EDNIK - oktober 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Razstava ob 100-letnici rojstva Jana Deljena
panes popoldne bo v Razstav-
ljeni paviljonu Dušana Kvedra v
ptuju ob 17. uri z otvoritvijo
raz-stave del Jana Oeltjena pro-
slavljen pomemben jubilej lOO-
letnica rojstva slikarja, ki sicer ni
l,il formiran na na.š^ih tleh, ven-
jar pa je obogatil tudi našo
|jl(ovno dediščino s številnimi
jjiTietniškimi slikami, akvareli,
fjsbami in grafikami.
Rojen na Oldenburškem 15.
^vgusta 1880 v vzhodno frizijski
y,asi Jaderberg, je kmalu spoznal,
ja je slikarstvo tisto področje,
se mu je treba posvetiti, ker se
,e najprej odločil za študij arhi-
{ekture. Po prizadevnem .študiju
na umetniški akademiji v Berlinu
(1900-1904) se je napotil na
štiriletno izpopolnjevanje v
^4unchen, vmes pa dosti potoval.
Leta 1909 je odštel še v Pariz, da
bi se čimbolj izpopolnil in dobro
spoznal razfične slogovne usme-
ritve, ki so bogatile s številnimi
jznii Evropo ob in po prelomu
stoletja ter povzdignile Pariz v
umetniško prestolnico sveta.
Iz Pariza seje podal Oeltjen po
enem letu (1910) v Italijo, dopol-
njeval svoje znanje v Rimu, bival
pa tudi v Ischiji, kjer je srečal
svojo bodočo zeno, Ptujčanko
Elzo Kasimir kije formirana na
Dunaju, slikala in kiparila. V
metropoli Avstrije seje družila že
med študijem s slikarjem Oskar-
jem Kokoška in njegovim kro-
£om, kamor je po poroki leta
1911 uvedla tudi svojega moža
Jana Oeltjena, s katerim sta
bivala do začetka 1. svetovne
vojne na Dunaju (1910-1914).
Oba sla resno ustvarjala. Oelljen
je medtem odkril Haloze (1910)
m se ni več navduševal nad
klasiko 11. de Hareesa in seza-
novskim konsiruklivizmcup. kije
zapustil sled ludi v Oeltjenovih
delih, ampak se je približal
Kokoschki ter ohranil nekaj
barvitosti in vizionarnosti iz lega
časa tudi v poznejših delih.
Med štiriletno vojno (1914-
1918) je bil Oeltjen ves čas vcijak.
Tedaj ie priložnostno risal in
delal akvarele, leta 1916 pa je
celo raz,slavljal v Berlinu. Ibua
njegova umetniška dejavnost se
je razvila najbolj med obema
vojnama, ko je živel v Halozah in
logosto potoval na Oldenburško,
uer je bival v domači vasi med
leti 1924 in 1930. Zelo aktivno je
ledaj tudi samostojno razstavljal
v Oldenburgu (19(9, 1925, 1926,
1928. 1954). Miinchnu (1926,
1931). Bremenu (1927, 1929),
VVilhelmshavnu (1930) in v Ljub-
ljani (1935). V tem času so nastali
poleg številnih slik in akvarelov
tudi pomembni grafični cikli,
sprva erolsko usmerjeni (Nede-
lja. Srečanje, Ribiči), pozneje pa
je obravnaval socialno proble-
maliko (Leodolom v Livlandiji,
Trgatev v Halozah. Poletje. Alp-
ska dolina) ne samo v grafiki,
ampak ludi v oljih in akvarelih,
pogosto slikal ludi portrete in
izvajal naročila za monumental-
ne kompozicije.
Od leta 1940, ko-je Evropo že
skoraj v celoti zajela vojna, je
Oeltjen bival stalno v Halozah,
takoj po vojni pa se je odločil,
kljub temu, da je ostal brez
liubljene žene, ki je umrla leta
1944, da bo ostal v Jugoslaviji.
Tedaj se jepre.selil v Ptuj. od leta
1947 delal kot restavralor v
tedanjem Mestnem muzeju in
slikal. Od leta 1950 je razstavljal
s skupino slikarjev iz mariborske
regije, samostojno pa se je pred-
stavil leta 1955 skupaj z Janezom
Mežanom v Mariboru in Ptuju,
kjer .so mu za 80-lelnico rojstva
leta 1960 zopet priredili samo-
slmno razstavo, leto pozneje
(1961) pa v Mariboru v Umetno-
stni galeriji dogodek dopolnili
tudi s katalogom.
Jan Oeltjen je izšel iz impresio-
nistične šole. postal paje ekspre-
sionist v času. ko so nastopili
umetniki druge in tretje tako
usmerjene generacije združeno v
dveh skupinah. Prva: Die Brucke
(Most) je bila ustanovljena v
Dresdenu lela 1905. Imela je ožji
značaj, čeprav so njeni člani
imeli med leti 1907 in 1912
slikarsko kolonijo v Dangasu
blizu Oldenburga. kjer je prišel z
njimi v slik ludi Oelljen, z njimi
delal in razstavljal. Pripadniki te
skupine so ohranili poleg poseb-
nega kolorita naralivnosl in se
usmerili v obravnavanje .socialne
motivike. Druga umetniška sku-
pina: Der blaue Reiler Plavi
jezdec) ustanovljena leta l9l 1 je
imela internacionalni karakter,
kajti s člani skupine so razstavlja-
li tudi ruski in francoski umetni-
ki, med njimi so bili poleg
Kandinskega, Javljenskega in
Maljeviča, še Pica.sso, L)erain,
Arp in drugi. Usmerjali so se
neodvisno ou motiva v preučeva-
nju oblike in kolorita. kar je
pripeljalo do pojave abstraktne-
ga slikarstva.
Slikar Jan Oeltjen Je umrl v
Ptuju 13. februarja 1968. Leta, ta
razstava pa je prva po njegovi
smrti pri nas. Raz.slavljenih je
115 del, med katerimi prevladu-
jejo grafike (58) in akvareli (28).
V izbor so prišla starejša dela, ki
so pri nas manj znana, kajti
Oeltjen je vključen onstran meja
v antologijo slikarjev ekspresio-
nistične smeri preko pol stoletja,
medtem ko pri nas se ni dovolj
znan in preučen. Med likovnimi
umetniki paje med prvimi, ki so
sporočili svetu, da so imele naše
Haloze (in Sloven.ske gorice) do
konca zadnje vojne edinstven
proletariat-viničarje, med katere
je zahajal Oeltjen in z njimi živel
od lela 1910, jih razveseljeval s
slikanjem pri težkih delih in
drugit. opravilih, obenem pa
vna.šal v svoje ustvaritve liriko in
zvočni koloni.
Dr. Šlefka Cobelj
Jan Oeltjen, Avtoportret, 1904
Literarni večer in razstava
Ljudska in študijska knjižnica v Piuju je v okviru VIII. .štujskih
kulturnih srečanj organizirala literarni večer s lem,daje povabila v goste
knjižno ilustratorko Jelko Reichman ter pisatelja Iva Zormana in Slavka
Pregla Na literarnem večeru se je sicer zbralo precejšnje število osno-
vnosolske mladine, zlasti je potrebno pohvalili OS Franc Osojnik
pogrešali pa so srednješolce. Le tu in tam je bilo videli katerega čeprav
so C SUI obvestili na več načinov.
Po uvodni be.sedi ravnatelja knjižnice Draga Šuligojaje tekel večkot
enourni živahni dialog v zvezi z delovanjem gostov. Tako je mlade
zanimalo naslajanje knjižnih ilustracij po katerih poznajo Jelko Ra-
ichmanovo V njih zasledimo prijazni, resničen in včasih malce ideali-
ziran otroški svet v katerem slikarka svojim poosebljenim živalim in
.stvarem tako rada vdihne človeške slabosti in vrline.
Tudi pisatelja IvoZorman in Slavko Pregl se pridno predstavljata s
•svojim literarnimi deli, posebej še mladinskimi. Zormanovo literarno
delo je pripovedno m dramsko, piše pa ludi radijske in televizijske igre
.saj sodi med najbolj brane slovenske mladinske pisatelje, priljubljen pa
je tudi med starejšimi bralci. Njegov najbolj znam roman Draga moja Iza
je posnet na filmu, zanj paje dobil tudi Kajuhovo nagrado
Slavko Pregl ravno tako piše za mlade m stare. Njegove mladinske
povesti kažejo, kako močno se zna pisatelj vživeti v otroški svet in kako
mojstrsko ga zna razkrivati mlademu bralcu. Za svoje literarno delo je v
preteklem letu sprejel tudi Levstikovo nagrado. Po njegovi povesti
Odprava zelenega zmaja je posneta televizijska nadaljevanka
Od jutri naprej pa bodo v študijskem oddelku ptujske knjižnice
odprli razstavo kniiznih del. revij in časopisov na temo Koroški pfebiscit
in Slovenci ob 60-letnici plebiscita. Na razstavi bo nazaren pregled
literature o plebiscitu, splošne zgodovine Koroške v zvezi z narodnos-
tnimi boii m nekaj primerkov literarnih del značilnih za to področje
Odprta bo od 10. novembra med 7. in 19. uro, ob sobotah pa do
dvanajstih.	^ j^j
Tretji letnik v Mariboru
o tem — kakšna usoda se obeta ptujski baletni šoli smo v Tedniku
že na kratko pisali. Kljub temu. da so med tem organizirali kar tri
sestanke s predstavniki ustreznih interesnih skupnosti, glasbene šole in
s starši gojencev, vsi ti posveti vendarle niso mogli dati zagotovila, da bo
na voljo denar, ki ga za organiziranje pouka v tretjem letniku jX)trebu-
jejo. Tako so .se dokončno dogovorili, da bodo v okviru delavsko pro-
•svetnega društva Svoboda v Ptuju še naprej skrbeli za prvi in drugi
razred baletne šole s čimer bodo otroci dobili osnove baletnega izraza in
s tem tudi možnost nadaljnega izpopolnjevanja v Mariboru kjer si je
baletna vzgoja že izborila svoje mesto pod soncem.
Za pripravnico, prvi in drugi razred bodo morali še naprej starši v
celoti pokrivati stroške šolnine, s tem pa seveda tudi za tiste otroke, kijih
bodo vpisali v tretji letnik v Mariboru. Iz delavsko prosvetnega društva
Svoboda Ptuj pa smo dobili sporočilo, da se lahko otroci vpišejo v prvi in
drugi letnik v društveni pisarni v Narodnem domu.
mš
Jan Oeltjen, Mostar, 1901
Vili. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA
Zaprite vrata, kultura prihaja!
s kakšno radostjo in s ponosom bi v naslovu
človek napisal namesto zaprite — ODPRITE
VRATA. Vendar želimo že z naslovom opozo-
riti na dokaj čuden odnos ptujskih občanov do
kulturnih prireditev nasploh in še posebej do
Ptujskih kulturnih srečanj. Kaj je pa spet
narobe z našim odnosom do teh vsakoletnih in
v javnih sredstvih informiranja toliko hvaljenih
srečanj? Da smo si takoj na začetku na jasnem
- s srečanji ni nič narobe, tudi s prireditvami v
okviru srečanj ne. Pač pa — z odnosom ob-
čanov do teh prireditev.
Povprečno obisk na skupno dvajsetih prire-
ditvah niti ni bil slab. Prek 20.000 obiskovalcev
se je zvrstilo na letnem prireditvenem prostoru,
pa v gledališču, v dvorani glasbene šole, v
Markovcih, tudi v razstavnem paviljonu, v
Narodnem domu in v prostorih Ljudske in
Studijske knjižnice. Zal pa je bila gneča pred
blagajniškimi okenci in pred vrati stavb v
katerih so bile razne brezplačne prireditve,
^dokaj različna.
Največ uspeha sta poželi folklorna revija in fe-
stival domače zabavne glasbe Slovenije, sledijo
i gledališke predstave, likovne razstave in nekje
daleč za temi capljajo literarni večeri in še dlje
koncerti. Zanimivo pa je, da so bili mladinski
koncerti v nasprotju s pričakovanji, dobro obi-
skani. Očitno mlajši del občinstva mnogo bolj
ceni umetnike svetovnega slovesa kot starejši
del. Čudno pa se človeku vendarle zdi, da so
bili sedeži na letnem prireditvenem prostoru in
v gledališču, kjer bi naj sedeli in uživali drobec
kulturnega dogajanja delavci nekaterih delovnih
organizacij, ki so prek sindikata kupile zanje
vstopnice — prazni. Vstopnica brezplačna,
gostujoči umetnik ali umetniki na vrhuncu
ustvarjanja in slave — sedež pa prazen. Tu je
nekaj narobe. Ali je program srečanj slabo se-
stavljen? Glede na kvaliteto in pestrost priredi-
tev bi temu izredno težko pritrdili. Najbrž tiči
zajec v drugem grmu. Lagodnost ob televiziji —
pod firmo prijetnega družinskega večera — bo
le eden od dejavnikov, kot pravimo, ki zavrača
občana od kulturne prireditve. Sleherni
posameznik lahko vrednoti in ocenjuje po-
samezni kulturni dogodek ali dosežek le na po-
dlagi sodobne in množične vzgoje in izobraže-
vanja — tu pa je očitna praznina, ki je ni moč
hitro in brez težav zapolniti.
Leta je trajalo, da so si kulturna srečanja pri-
dobila del stalnega občinstva, ki v želji za te
,,drobne kulturne užitke" skorajda pohlepno
čaka poletnih kulturnih prireditev. In reči je
treba, da je takih stalnih obiskovalcev tudi iz
leta v leto več, pa še vedno ne dovolj. Posebej
tistih ni, ki tako radi rečejo kakšno gorko na
račun kulture, ob tem pa pozabljajo, da imajo
vso možnost in pravico soustvarjanja programa
kulturne politike in samega kulturnega občana
polno zadovoljstvo ob takšnem konceptu kul-
turnih srečanj, kot se je v času njihovega ob-
stoja uveljavil.
Toda — razen pripombe, da je v prireditve
vključenih prernalo domačih ljubiteljskih
skupin, ki je vsekakor dobrodošla in je naletela
na plodna tla, organizator ni prejel nobenih
drugih konkretnih mnenj od tistih filistrov, ki si
žele zgolj elitnih prireditev, čeprav ne povedo,
katere so zanje dovolj ,,elitne".
In čemu vse to pisanje? Da zapolni prazen
prostor v časopisu, da nekdo stresa svojo jezo
nad nedolžnimi bralci? Le zato so nastale te vr-
stice da bi kdo od tistih, ki menijo, da je kul-
tura sama sebi v namen ali pa, da je namenjena
peščici na kulturo ,,mahnjenih" ljudi, kdaj pa
kdaj le zavil na kakšno prireditev. Morda mu
bo celo ugajala. Ali pa, ko smo že v mesecu, ki
ga posvečamo knjigi, da seže namesto po
doktor romanu po kakšnem bolj kvalitetnem
branju. Le brez strahu — poleg slabe je treba
spoznati tudi dobro knjigo — beri — kulturo.
Torej, če vrat že nočete odpreti na stežaj, jih
vsaj priprite in se kdaj pa kdaj za hipec potopite
v presenečenj polno bogastvo kulturnih"
dogajanj.	N. D.
ZGOOOVIIVA
KIDRIČDVEGA
nadaljevanje
Tako nam ohranjeni načrt razodeva, da je lahko prebivalo v
Mrnišču tedaj nad 14.000 ljudi: okrog 9.700 ranjenih in bolnih vojakov,
^400 vojnih ujetnikov in 2000 zaposlenih v taborišču (oboroženo
"loštvo, zdravstveno osebje, uradniki in delavci).
V taboriščih Sanok, Dunaj (Wien), Klatovo (Klattaw) in v ruskem
^ bile poleg barak z ležišči in dveh jedilnih hal še tri do štiri kuhinje,
pisarne, delavnice, skladišča in sanitetna baraka, baraka za požarno
Micijo in ob ograji še stražarnice. Osamljeno taborišče Mlada Bolesla-
j^j južno od železniške proge, je imela kar dve stražarnici izven ograje,
^'ada Boleslava ni imela jedilnih hal, pač pa barake za bolničarje, tri
^^^hinje za bolnike, dve za bolničarje, barako za pisarno, skupno
"arako za delavnico in skladi.šče; pralnico, upravno barako, dve
^iibulanti ter dve mrtvašnici.
Načrt nas seznanja, daje imelo naselje moštva dve kuhinji, taborišče
^^'avnic pa kuhinjo za vojne ujetnike, ki so jih zaposlili v delavnicah.
I ^katere barake so bile znotraj obite le z lepenko in so imele lesena
®aijska tla. Oficirske in zdravniške stanovanjske barake so opremili s
Parketom, stene pa obložili s politiranimi deskami.
^ prostoru med taborišči so stale še barake, za katere so v načrtu
^^vedena tale imena: pošla, cerkev, tri oficirske, oficirska menza,
^taka za zdravnike, skladišča, upravna baraka, baraka orožnikov,
pvne straže; zaporna; velika strojnica; klavnica; skladišče slame; sena;
^ncina; dve baraki ob železniški progi, dve kantini, 7 stražamic in dve
J^enovanL .Skupaj s slražarnicami je bilo v načrtu vrisanih 33
'^Iresenih barak.
ohr	't^ia 1921 pa navaja, da so v Slrnišču iz vojnih dni
j^ anjene izven ograjenih prostorov tele barake: upravna (velika 44 x 10
ba^p	^	l^eglji.ščem. kopališče s kabinami in zidanim
cnom ( (230 m ). dimnikarska baraka, klavnice s stanovanjem za
13 ^3rje. hlevom in senikom (stavbe so merile 18x5.40 m. 15x3.20 m in
le „/21.3 m). Izven ograjenih taboriščje stala še električna centrala, ki
Prem strojnico (26.6 x 17 m), stanovanje (13.5 x 7.6 m), lopo za
(7.4 X 23 m), hišo pri vodnjaku (4.6 x 3.2 m), hišo s črpalko (2.3
ia vf" hladilnik za vodo (10 m^). hišo s črpalko (2.3 x 2.8) ter hladilnik
(10 m^). Poleg teh barak so bile še strojnica (12,2 x 6.1 m) s
stanovanji (68 20 x 7 m) m 3.4 x 1,20 m in lopa (5.1 x 9 m), rokodelska
menza (254m' 7 z zidano kletjo (82 m^) in verando (90 m^). barake za
bencin, za požarno obrambo, remiza za železniške vozove in še ena
baraka (velikost približno 5x6 m^).
Dokument navaja še 14 raztresenih barak: za pisarne, straže
skladišča, kovačnico zdvema lopama, dve straniščni, eno stanovanjsko",
poštno, upravno in dve .stanovanj.ski za orožnike. Velikost teh barak je
bila različna, od 98 do 552 ml povprečna velikost pa 356 m^). (13)
Medtem, koje na načrtu izleta 1915 vri,sanih 33 razstresenih barak,
jih dokument iz leta 1921 navaja 37. ki .so bile prikrojene po pomenu
novim nalogam tabori.šč. Večje število raztresenih barak v dokumnetu
IZ leta 1921 nam pove. da so po letu 1915 v tabori.ščih .še kaj dogradili.
Memoarni vir o strniških taboriščih med I. .svetovno vojno navaja,
da so leta 1915 razširili postajališče Strnišče z novimi tiri in podaljšali
Helimovo ozkotirno železnico do vseh taborišč. V taborišče na Strni.šče
so vozili ranjcnce posebni vlaki, največ s fronte na Karpatih. (14)
V	strni.škem gradu je stanoval štab avstrijske vojaške uprave z
generalom na čelu. Na kraju, kjer je v načrtu navedena strojnica, je
delovala kalorična centrala s tremi parnimi lokomotivami, s .skupno
pogonsko silo za vodovodne motorje, ki so oskrbovali z vodo v.sa tabo-
rišča. Vodovodni stolp je natakal vodo iz treh betoniranih vodnjakov,
zgrajenih v gozdu izven taborišča (15)
Rusko ujetniško taborišče, navedeno v načrtu iz leta 1915. je služilo
■svojemu namenu do konca vojne. To potrjujejo imena umrlih ruskih
vojnih ujetnikov v mrliških knjigah. Med navedenimi vojnimi ujetniki,
ki so umrli v Slrni.šču. .se od leta 1917 pojavi tudi nekaj Italijanov.
Barake ujeiniškega taborišča so bile najslabše opremljene. Ujetniki
niso spali na Dosteliah. ampak na pogradih. Stene so bile obite z lepenko
Ujetniki so dobivali na dan 25 dkg kruha ter razne juhe največkrat
krompirjevo ali fižolovo. Opravljati pa so morali razna dela v taboriščih.
Pošiljali sojih na delo tudi k.posestnikom v sosednje vasi.
Žična ograja okrog taboriščje bila visoka dva metra. Obdanaje bila
še /. bodečo žico. V bolnišnicah je bilo poleg avstrijskih ludi več čeških
zdravnikov, sovražnikov avstroogrske monarhije. Ti so zadrževali na-
menoma vojake slovanskega rodu čim dalje v oskrbi in jih s tem
odtegovali bojiščem. Češki zdravniki so skupaj z vojaki slovanskih
narodnosti vneto pričakovali razpad avstroogrske monarhije in usta-
novitev .samostojnih slovan.skih zdravnikov v strniških voja.ških bolni-
šnicah je ohranjeno le eno ime. To je bil dr. Franc Toplak iz Slovenskih
goric. O njem bomo zvedeli kaj več ,še pozneje. (16)
V	župnijski kroniki Tovrenc na Dravskem polju beremovseslavku
»Lazaret v Slrnišču«. poleg imen. kijih navaja citirani načrt taborišča iz
leta 1915. še taborišča VRŠOVICE in KUTNA GORA. V sestavku
beremo še. da so v lazarelu v Slrni.šču skrbele z.a ranjence in bolnike
bolničarke Rdečega križa in šolske sestre iz Maribora.
BOLNI VOJAKI
Pomembni so podatki o taboriščih v Slrnišču med I. svelovno vojno
v avstrijskem državnem vojnem arhivu na Dunaju. (22)
Eden izmed dokumentov navaja, da lahkospreme taborišče v štirih
skupina, od I. do IV. — 12.000 lažjih bolnikov, v vsako naselje po 3000
V pravkar urejeno taboriščno bolnišnico je prispelo, kakor čitamo v
poročilu z dne 1.6. 1915 800 nalezljivo bolnih vojakov, v infekcijsko
bolnišnico pa 1200.
Julija 1915 so naselili v Strni.šče dve rezervni bolnišnici LUKA VAC
m TEMESVAR. avgusta pa .še razervne bolnišnice VRŠOVICE (Wr-
shovviiz). KUTNA GORA (Kulenberg) in MLADA BOLESLAVA
(Jungbunziau). Na koncu .seplembra 1915 .so uredili še rezervno bolni-
šnico JIC IN. lela 1918 pa seje zadrževala v Strnišču nekaj časa rezervna
bolnišnica DUNAJ XIX (Wien XIX). Vse strniške bolnišnice so bile
podrejene Poveljstvu c. k. bolnišnic v Strnišču Pri Ptuju (Kommando der
k k. Spitaler m Sternthal bei Peltau), vendar so vojaško, ekonomsko in
administrativno delovale samostojno.
Trije dokumenti v državnem vojnem arhivu na Dunaju vsebujejo
podatke o številu bolnih vojakov v Slrni.šču.
/'navaja, da je v rezervnih bolnišnicah v
Strniscu 5.950 bolnikov: V Mladi boleslavi 1000. v Kutni gori 1500
I.ukavcu 1000. Pardubicu 900. Temesvaru 800 in Vrčovicah 750 Ofi-
cirjevje med njimi 171.
Drugi dokument z dne 18. avgusta 1916 nas seznanja, da seje
zdravilo na koncu aprila 1916 v Slrni.šču 5510 bolnih vojakov in oficirjev
v Mladi Boleslavi 300 nalezljivo bolnih in 700 drugih bolnikov v Kutni
gori (taborišče II) 1500. v Lukavcu (taborišče IV) 1900, v Vršovicah pa
610 V rezervni bolnišnici Vršoviceje bila urejena ludi operacijska.soba
\ oddelku za odpravo rekonvalescenlov je bilo 500 vojakov. Po ome-
njenem dokumenl.u je bilo v Slrni.šču tedaj 163 bolnih oficirjev in 5247
vojakov v navedenih oddelkih.
IVeiji dokument z dne 24. februarja 1917, navaja le normalno
/ascdbo za dcrmatolološke bt)lnike na zbirni postaji kožno"bolne brez
luciicmh bolnikov. Ti imajo 500 postelj v šestih barakah od štev. 1. do 6
v rezervni bolnišnici Klatovo. Normalna zasedba nalezljivo bolnih v
bolnišnici Klatovo pa je v petnajstih barakah 1500 vojakov. Skupaj se
lahko v rezervni bolnišnici Klalovo zdravi 2000 bolnikov.
Iz leta 1918 nam dva poročila iz Strni.šča vojaški komandi v Gradcu
niivajata število bolnikov v rezervnih bolnišnicah v Strni.šču. Poročilo z
dne 6. 2. I9l7javlja. daje v rezervni bolnišnici KLATOVO (Taborišče
I) v oddelku /a nenalezljivo bolne 200, v oddelku za nalezljivo bolne pa
I5W. V MLADI BOLESLAVI je 20 nenalezljivo bolnih oficirjev in 937
nalezljivo bolnih vojakov ! Po tem poročilu je razvidno, da je bilo v obeh
navedenih bolnišnicah skupaj 2657 bolnikov.
Poročilo z dne 18.8. 1918 pa navaja, da je v MLADI BOLESLAVI
20 nalezljivo bolnih oficirjev in 980 vojakov (v oddelku za pljučno
tuberkulozo m za druge nalezljive bolezni). V rezervni bolnišnici HA-
LIC je po tem poročilu 14 oficirjev in 586 nalezljivo bolnih vojakov V
rezervni bolnišnici K LATO VO (I )je v oddelku za nalezljivo bolne 1700
vojakov, v SANOKU je 40 oficirjev in 2000 vojakov. Sanok je bila
centralna bolnišnica z.a venerične bolezni. V rezervni bolnišnici Wien-
Dunaj je ležalo iOOO nenalezljivo bolnih vojakov. Po tem poiočilu zna.ša
seštevek bolnikov Halicu. Mladi Boleslavi, Klatovem. Stanoku in Du-
naju 6340 bolnikov.	Nadaljevanje prihodnjič
8 - NASI DOPISNIKI
9, oktober 1980 - TEDNII(
SKRB ZA OTROKE
TUDI V ŠOLSKEM LETU 1980/81
DELO PO PROGRAMU
Na pionirski dan. 29. septem-
bra 1980, je bilo v osnovni Soli
»Ivan Spolenjak« Ptuj—Breg, na
svečani konferenci pionirskega
odreda uvodoma posredovano
/branim pionirjem in članom ter
članicam učiteljskega zbora v
poročilu /a leto 1979/80. Pionirji
in pionirke so bili aktivno vklju-
čeni v vsa tekmovanja v okviru
občine in republike. Tekmovanja
so se udeležili matematiki, pioni-
rji prometniki, člani .šolskega
športnega društva, zgodovinarji v
kvizu TITO-REVOLUCIJA-
— MIR, v tekmovanju iz »Vesele
šole« Pionirskega lista — 237
tekmovalcev in za Ingoličevo
bralno značko 420 tekmovalcev.
Po izvolitvi novega pionirskega
odbora pa je bil potrjen program
ucia pK)iiiisKe t)rgani/acijc »Ivan
Spolenjak« za šolsko leto
1980/1981. Hna izmed začetnih
točk (vseh 15) programa se nana.ša
na organiziranje pomoči starejšim
in onemoglim osebam v krajevni
skupnosti »Ivan Spolenjak« v so-
delovanju z organizacijo Rdeči
križ. Aktivni pa bodo v vseh ak-
cijah Rdečega križa, med katere
štejejo tudi zbiranje starega pa-
pirja. steklenic in materiala v hu-
mane namene. S solidarnostnimi
akcijami bodo pomagali otrokom
tistih držav, kjer so še boji za na-
cionalno in socialno .svobodo.
Delovno pred.sedstvo konfe-
rence seje zahvalilo v imenu vseh
pionirjev ravnatelju šole Adiju
Praprotniku in mentorici pionir-
ske organizacije Mildi Majcen za
vso skrb in pt)žrtvovalnost ter
ponn)č pionirski organizaciji.
.1. V.
Delovno predsedstvo konference
Foto: .1. V,
hrvodajaleil
DRAVA Ptuj, 4. septembra
1980:
Edi Veršič, Bukovci 131; Dra-
go Šmigoc, Rešva 10; Silvo
Grlica. Dobrava 5; Ivan Luk-
man, Obrež 117; Stanko Veldin.
Obrež 110/a; Jože Ivančič, Placa-
rovci 16; Stanko Draškovič, Pre-
šernova 11; Marjan Murko, Pod-
vinci 13; Ferdo Erjavec, Krai-
gherjeva 13; Pongrac Zupanič,
Muretinci 29; Ivan Krajnc, Nova
vas 16; Milan Kranc, Savci 20.
Vitomarci, 8. septembra 1980:
Katarina Zelenik, Derbetinci
68; Anton Ploj, Derbetinci 41"
Franc Vršič, Novinci 5; Aloj;
Ploj, Derbetinci 41; Frančka
Petrovič, Hvaletinci 22; Neža
Petrovič, Hvaletinci 22; Polda
Firbas. Derbetinci 9; Alojz Lo-
vrečnčič, Derbetinci 21; Ivan
Šemperl. Derbetinci 57; Frančiš-
ka Dolinar, Vitomarci 29; Janez
Toš, Slavšina 12; Frančiška
Kramberger, Slavšina 6; Ivica
Berlak,^ Erjavci 18; Boris Toš.
Vitomarci 86.
SREDIŠČE ob Dravi, II. sep-
tembra 1980:
Matilda Aleskič, Obrež 68;
Ivan Masten, Frankovci 37; Leon
Nemšak. Slovenska 15; Milan
Potočnik, Obrež 53; Dušan No-
vak, Zasavci 12; Franc Požgan,
Godeninci 37; Franc Novak,
Godeninci 6; Julijana Horvat,
Godeninci 8; Ivan Cimermer-
man, Obrež 35; Anton Horvat.
Godeninci 8; Marija Masten,
Obrež 116; Vladimira Jesenek.
Središče 275; Branko Cmrečnjak,
Središče 79; Marija Rakuša,
Obrež 115; Potočnik, Obrež 122;
Ivan Šavora, Središče 186; Ivan
Cemerin, Grabe 32; Angela
Munda, Obrež 62; Franjo Jaklin.
Varažd. ul 46; Peter Kocen.
Godeninci 52; Danica Kocen.
Godeninci 52; Alojzija Žebela,
Trg talcev 1; Jože Kosič, Središče
133; Štefan Kostel, Bercetova 15;
Alojz Lašič, Godeninci 9; Janko
Šalamun, Obrež 6; Ivan Horvat,
Obrež 19; Anton Borko, Obrež
61; Katica Medik, Obrež 108;
Marija Tomažič, Obraž 25; Fric
Hor\at, Godeninci 46; Anica
Lašič, Godeninci 2; Janez Šga-
njar, Godeninci 48; Hilda Han-
žekovič, Godeninci 21; Alojzija
Horvat. Središče 47.
Zetale, 16. septembra 1980:
Terezija Vogrinc, Nadole 26;
Anton Fideršek, Nadole 23; Mari-
ja Turk, Zetale 13; Štefka Jazbec.
Zetale 12/a; Marija Pulko, Zetale
94; Stanko Zeleznik, Kočice 1.
TGA Kidričevo, 19. septembra
1980:
Franc Ornik, Prepolje 35; Bojan
Stanič, Mihovci 7/a; Avgust Bau-
man, Kolarovec b.b.; Franc Ivan-
čič, Lovrenc 19; Vlado Kos, Maj-
šperk 36; Stipe Oršulič, Zaprtje,
Kajuhova 3; Ivan Brglez, Stogovci
3; Peter Bombek, Maribor; Janko
Letič, Popovci 21; Ivan Kovačič,
Apače 112; Ivan Znidarič, Njiverce
40/b; Slavko Princi, Kidričevo
13; Štefan Vogrinec, Popovci 14;
Ivan Juriševič, Apače 176; Zvonko
Kolar, Apače 288; Janez Gerečnik,
Kidričevo 14; Jože Zumer, Apače
175; Gabriel Pogačar, Ptujska
gora 77; Stanko Vidovič, Lancova
vas 67; Franc Hriberšek, Apače
185; Alojz Herga, Grajenščak;
Alojz Rožman, Kidričevo 9; Anton
Kovačič, Zg. Hajdina 37; Janez
Gabrovec, Videm 13; Franc Puk-
šič, Formin 59; Jože Predikaka,
Doklece 16; Franc Leskovar, Zg.
Sveča 19; Roman Stumberger, Zg.
Hajdina 157; Vlado Gregorec,
Podgorci 28; Franc Mesarič,
Majšperk 37; Vlado Mohorko,
Kungota 20; Zvonko Mohorko,
Kungota 20; Dušan Kolarič, Kidri-
čevo 13; Franc Lendero, Apače
104; Peter Belšak, Janški vrh 48;
Rudolf, Podlože 70; Bojan Leva-
nič, Kidričevo 9; Vinko Kovačec,
Zg. Hajdina 17/a; Stanko Pulko,
Zg. Hajdina; Milan Zupanič,
Panonska 4; Marjan Horvat,
Kidričevo 15; Jurček Lamot,
Trnovci 1; Stanko Frčeč, Apače
108; Mirko Zuran, Kidričevo 9;
Ivan Bulatovič, Kidričevo 13/a;
Mirko Klaneček, Skorba 52.
Podlehnik, 23. septembra, 1980:
Peter Bratušek, Podlehnik 6/a;
Franc Cuš, Zg. Hajdina 158; Sla-
vko Fric, Podlehnik 6; Rozalija
Cafuta, Zagrebška 119; Marija Je-
za, Podlehnik 92; Janez Kurež,
Gorca 1; Alojz Gajšek, Podlehnik
19; Maks Gregorec, Podlehnik 55;
Stanko Vavpotič, Stanošina 12;
Franc Curič, Sedlašek 34; Kristina
Sirec, Gruškovje 3; Milena Slam-
berger, Kraigerjeva 25; Jože
Kurež, Gorca 1.
Zavod Olge Meglič Ptuj, 25. sep-
tembra 1980:
Peter Ulbl, Zamušani 9; Mirko
Kotnik, Potrčeva 32; Darko Vtič,
Praprotnikova 1; Jože Ropič,
Sturmovec 27/a; Božo Knapič,
Markovci 33/a; Branko Lovrec,
Kraigerjeva 31; Marjan Kancler
Zabjak 8; Ivan Bedenik, Dolena
44; Ivan Tetičkovič, Veliki vrh 14;
Vlado Domajnko, Zavčeva 3.
ZAKAJ SPREMEMBE NISO
NASTALE ŽE PREJ?
v eni od julijskih številk Tednika .sem opisal po-
ložaj »haloškega potrošnika« v KS Leskovec. Opisal
sem nekatere napake, ki so .se pojavljale v poslova-
nju trgovine MIPv Leskovcu. Namen tegačlankapa
je ovrednotiti odnose takrat napisanega sestavka.
Zaradi pristne, a žal resnične vsebine, je sestavek
pri potrošnikih vlil mnogo upanja, da bo trgovski
odnos doživel veliko spremembo. Trgovci pa kar
niso mogli verjeti, daje kaj takega lahko res in so se
želeli obleči v najlepša varovalna oblačila. Medtem,
ko je večina pričakovala korenite spremembe v tr-
govini. pa -SO trgovci iskali različne obrambne me-
hanizme.
Marsikoga pa seveda zanima, kakšno je danes
stanje, ko je že nekaj mesecev za burno afero. Ob
vstopu v trgovino si lepo pozdravljen in prod^alci se
zelo trudijo, da bi zabrisali bledo preteklost. Čakalni
čas se je bistveno zmanjšal, skratka pa seveda le
redko dobi blago, ki ga tudi drugje primanjkuje. Ob
postrežbi dobiš občutek, da si v dobri trgovini, ka-
kršnih je danes malo in marsikdo se vpraša ali bo
mogoče tak trgovski odnos ohraniti v bodoče. Prav,
dober trgovski odnos pa je tisti dejavnik, ki omogoča
zadovoljstvo prodajalca in stranke. Za prodajalca ni
lepšega kot občutek, daje zadovoljil želje stranke.
Stranka pa si želi željeno blago dobiti ob vljudnem
razgovoru s prodajalcem, ki je potreben v klasični
trgovini. Postavlja pa se vprašanje: Če je tako bolje,
zakaj potem te spremembe niso nastale že prej?
Te besede bi naj bile spodbuda vsem tistim pro-
dajalcem. ki ohranjajo staro vsebino trgovskih od-
no.sov v novi samoupravni družbi. Še najbolj pa
.seveda pogrešamo vljudnost.
J. M.
Zanimivosti
iz polpretekle
dobe
Nedavno smo. seveda s p^
močjo lastnikov staknili na po(j,
strešju kovačije pri Erhatičevili
na Mariborski cesti v Pluj^,
zanimivo najdbo, ki jo lastnik,
seveda skrbno čuvajo. To
kovaški meh za p(xlpihovanje
kovaške žerjavice, ki služi vsem
kovačem za gretje železa, da ga
potem lahko kujejo in oblikujejo
v nove oblike, kijih želijo imeti
bodisi za podkovanje konjev ali
okovanje raznih vozov in tudi
prikolic.
Danes imajo pri Erhatičevih,
kjer sicer še vedno obuvajo konje
v železne čevlje, svojo obrt malce
modernizirano. Delo oživljanja
žerjavice (oglja) opravljajo j
pomočjo elektrike. Nekoč v sta-
rih časih pa so to delo običajno
opravljali kovaški vajenci, ki so
morali kar pošteno goniti kova-
ški meh, bodisi na nožni ali ročni
pogon. Meh. ki ga vidimo na
sliki, je precej velik in na ročni
pogon.
V pogovoru so nam lastniki
povedali, da meha ne prodajo,
niti ga ne želijo izročiti od hiše.
Pravijo: »Pri nas je zelo stara
kovaška obrt. pa naj nam bo meh
za spomin.« Pri tem pa sicer ne
izključujejo možnosti, da bi ga
bilo mogoče nekoč še uporablja-
li.
Besedilo in posnetek
Franjo Hovnik
Pri Erhatičevih na Mariborski
cesti hranijo zanimiv primerek iz
kovaške obrti.
TUDI V POLJČANE
Na sicer preglednem in pro-
metno zelo utrjenem cestnem
križišču v neposredni bližini sre-
dišča Slovenske Bistrice so lepo
nakazane smeri do posameznih
oddaljenih krajev, manjka pa
napis, ki bi pokazal, da pot pelje
tudi v hitro razvijajoči se indu-
strijsk i kraj Poljčane. Res je ta kraj
samo okoli 10 kilometrov odda-
ljen od Slovenske Bistrice, vendar
je figurativnost terena tako raz-
gibana. da kraja na takšno raz-
daljo ni mogoče videti s križišča.
Hitra ekonomska rast tega kraja
kot tudi njegova pomembna pro-
metna lega v kraje na haloškem
območju, na Boč pa proti Slo-
venskim Konjicam, kot tudi spo-
znanje. da je ta kraj tudi po-
memben v železniškem prometu,
narekujejo potrebor^a se na tem
križišču že postavljenim smero-
kazom priključi tudi tabla z na-
pisom Poljčane.
Uresničitev tega in pravilno
nakazana smer predstavlja v tu-
rističnih mesecih veliko pomoč
tujcem, ki skozi te kraje potujejo
do svojih letovišč ali zdravilišča
kot sta Rogaška Slatina in Pod-
četrtek.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
S KOVČKOM V TUJINO - DOMOV
PA S STROJI
Znano je, da se naši delavci na
začasnem delu v tujini vračajo na-
zaj v svojo domovino, v svoj do-
mači kraj, med svoje ljudi, v kra-
je, kjer jim je tekla zibelka otro-
štva. Res je, da se jih danes več
vrača kot pa odide na tuje. Morda
še zapišemo, da je bilo leta 1971
ob popisu prebivalstva iz ptujske
občine na tujem 4700 ljudi, med-
tem ko bi jih naj bilo še danes sa-
mo 3500. Morda nekaj več. Točni
podatki bodo znani spomladi pri-
hodnjega leta, ko bomo opravili
popis prebivalstva.
Po drugi strani pa tudi vemo, da
je naša samoupravna socialistična
družba zainteresirana, da se naši
ljudje vrnejo domov in se vključijo
v naše gospodarske in družbeno-
politične tokove in aktivnost. Ve-
mo namreč, da je danes na tujem
kar precej zelo dobrih delavcev,
strokovnjakov, ki so si tudi na tu-
jem pridobili bogate delovne izku-
šnje in strokovnost.
Razumljivo pa je tudi, da si vsak
naš občan, ko se pripravlja na vr-
nitev v svojo matično domovino že
pred samo vrnitvijo nekako zago-
tovi v domovini stanovanje kot tu-
di ustrezno delovno mesto. Premi-
šlja torej, kje se bo zaposlil in ka-
ko se bo vključil v naše gospodar-
ske tokove. Pa ne samo zase, tudi
za svoje družino hoče poskrbeti.
Mnogi se torej zaposlijo v organi-,
zacijah združenega deia, drugi zla-
sti mlajši, pa se odločijo, da se bo-
do doma postavili na lastne noge.
Razmišljajo torej o lastni obrtni
delavnici, kar jim seveda omogo-
čajo tudi naši zakoni. Zanje so
ugodni tudi carin.ski predpisi, saj
lahko za lastne potrebe brez carin-
skih dajatev uvozijo potrebne stro-
je.
Nedavno tega smo obiskali ene-
ga izmed teh naših mladih ljudi, ki
so se odločili, da si doma odprejo
obrtno delavnico. Pot nas je vodila
v Dornavo k Jožetu PETERSiCU,
ki si je v tujini s trdim delom, sa-
moodrekanjem prislužil toliko, da
si je v domovini zgradil hišo, po-
zneje pa tudi lastno obrtno delav-
nico kovinske stroke. Ob obisku
nam je med drugim povedal:
,,Sem sin iz delavsko-kmečke
družine. V hiši nas je bilo kar se-
dem otrok, med njimi štirje fantje.
Po končani osnovni šoli sem se
vpisal v Industrijsko kovinarsko
šolo v Mariboru ter jo tudi uspe-
šno končal. Kmalu nato sem že tu-
di oblekel vojaško suknjo. Po
vrnitvi nazaj domov sem bil nekaj
časa zaposlen v Tovarni avtoopre-
me v Ptuju. Zaslužek je bil majhen
in tako sem se odločil ter na po-
budo rojaka Janka Rateka odšel v
ZR Nemčijo. Spominjam se, da je
to bilo ravno 8. avgusta 1965. leta,
na praznik ptujske občine.
V ZR Nemčiji sem se zaposlil v
tovarni Denison v Hildnu, v bližini
Diisseldorfa kot strugar. Tu je bilo
med približno 4(X) zaposlenimi
kakšnih 30 Jugoslovanov, največ
seveda Slovencev. Med drugimi
Franc Verlak, Tone Arnuš, oba iz
Dornave. Naj povem, da sta se že
tudi oba vrnila nazaj v svojo do-
movino. Tedaj v začetku sem me-
sečno zaslužil po 600 DM, deset let
pozneje pa po 2200 DM. Razu-
mljivo, d T sem poleg dela v tovarni
delal popoldne tudi pri privatni-
kih. Zaslužek pa sem pridno nala-
gal na hranilno knjižico.
Čeprav sem bil daleč od doma,
sem domov prihajal kar pogosto.
Največ s prijatelji, ki so imeli av-
tomobile. Naj povem, da sem v
času, ko sem bil na tujem prišel
domov kar 56 krat. Med tem ča-
som sem se tudi poročil in sicer z
domačinko, hkrati pa si že tudi
pričel graditi hišo. Pri tem moram
povedati, da so mi mnogo poma-
gali najbljižji sorodniki, tako moji
kot na ženini strani. Z dograditvijo
hiše je bil moj prvi načrt že ure-
sničen.
Prišel je čas, da sem se lahko vr-
nil nazaj v svojo domovino, ki ji
pripadam in sicer ravno za praznik
republike leta 1975. Na tujem sem
tako bil nekaj več kot deset let.
Takoj sem se pričel pripravljati da
si odprem in pozneje tudi zgradim
obrtno delavnico. Moram poveda-
ti, da so mi na ptujski občini šli
zelo na roko kot temu pravimo ter
nisem imel težav pri zbiranju po-
trebne dokumentacije oziroma
izdaji obrtnega dovoljenja. Spo-
mladi 1976 pa sem že odprl svojo
delavnico kovinske stroke. Najpre,
sem delal v manjši delavnici, k
sem jo vzel v najem. Lansko leti
pa sem se že preselil v svojo de
lavnico v velikosti 18x8 metrov.
V njej s svojimi pomočniki že red
no delam. Dela nam ne zmanjka
čeprav je bilo resda v začetku ka
malce težko dobiti naročila.
Naj povem, da sem se kot člai
vključil v Obrtno zadrugo Panora
ma v Ptuju, ki v svojem sestav
združuje blizu 150 kooperanta
različnih strok, vse od čevljarske
šivilske do kovinsko predelovalni
(Na obrtni zadrugi so nam pove
dali, daje Jože Peteršič iz Dornav
eden izmed zelo dobrih kooperan
tov, oziroma članov, skratka, d
cenijo njegovo delo ter da mu lal"
ko zaupajo izdelavo tudi bolj pf
cizna dela, ki so poleg tega vezan
tudi na zelo kratek rok dobav
oziroma izdelave)
Nisem še povedal, da sem si tu(i
večino potrebnih strojev, ki j'
imam, kupil v tujini. Stroji nis
bili povsem novi. Zanje sem morf
odšteti kar približno milijon noV
dinarjev. Imam dve stružnici, r®^
kalni in brusilni stroj. Razumljiv'
da mi za te stroje ni bilo potrebn
plačati carinskih in drugih dajatC
V svoji delavnici imam sedaj ^
poslenih sedem ljudi, kolikor ^
kon dopušča. Njihov mesečni d'
hodek znaša od 7000 do 10.000^1
narjev, odvisno od njihove stf
kovne usposobljenosti. Z njf
sem prav zadovoljen."
Predstavili smo torej le enega i"
ših občanov, ki se je kmalu pote"
ko se je vrnil iz tujine, postavil'
lastne noge, kar mu je uspelo s'
dno voljo, vztrajnostjo in nen^
dnje tudi marljivostjo in sai"
odrekanjem.
Franjo HOVf^
Posnetek iz delavnice.
ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE
PTUJ SO DAROVALI:
SKLADISCE MIP »GALAN IhKIJA« r^iuj, namesto venca na
grob pok. Dušana Dostaia 840,00 din.
DRUŽINA NADIŽAR, CMD 6 iz Ptuja, namesto venca na grob
pok. Josipu Domanjku 500,00 din.
AUGUST PEN, Poštelska 13 iz Maribora, namesto venca na
grob pok. Dušana Dostaia 300,00 din
AUGUST PEN, Poštelska 13 iz Maribora, namesto venca na
grob pek. Martine Kolarič 300,00 din.
KOLEKTIV TALIŠ, TOZD Blagovni promet Maribor, namesto
venca na grob pok. Dušana Dostaia 2.000,00 din.
Darovalcem iskrena hvala'
TEDNIK - 9- <*tober 1980
IZ NASIH KRAJEV - 9
Ijt aekaj Irt bo Se potrebno pa bosta lesena hSa n slamnata streha samo
ie preteklost tndi na območju KS Makole
Pogled na najstarejši del središča KS Makole
MAKOLE SKOZI STOLETJA
Kraj Makole omenja zgodovina
ie v 15. stoletju kot dokaj
pomembno vas. Da so bili tamkaj-
šnji kmetje zelo napredni in vztraj-
ni pove tudi podatek, da so že v
16. stoletju uspeli od cesarja
Maksimiljana I. izvojevati trške
pravice. Ta uspeh so označili z gr-
bom v katerega so vzgravirali lik
Maksimiljana 1. V Maketah se
ponašajo tudi z znamenito cer-
kvijo, ki se je imaiovala Zupna
cerkev Sv. Andreja in izhaja že iz
Icu 1441, danes pa predstavlja §e
osrednji dd trga. S pridobitvami
trških pravic se je kraj pričel §e hi-
treje razvijati in pravgotovo ga
danes ne bi prištevali med nerazvi-
ta območja, če nad njim ne bi zra-
sel mogočni grad Statenberg.
Njegov predhodnik izvira že iz leta
1241. V ta grad se je vselil največji
tiran takratne dobe Franc Tahi. Ta
je skupno s kugo, ki je v letih
1244—1246 pustc^ila na območju
krajev Makole in Slovenska Bistri-
ca, vtisnil Makolam pečat katerega
posledice nosi še danes. Ta pa je
nerazvitost in odločnost s katero se
ponzišajo prav prebivalci teh
krajev, ko je potrebno braniti
svoje interese. To so pokazali v
časih turških vpadov na njihova
ozemlja, pa kmečkih uporov, v
boju proti potujčevanju v letih do
prve svetovne vojne in nato vse do
leta 1945.
Tudi v tej najsvetlejši zgodovini
naših narodov prebivalci Makol in
okolice niso stali ob strani. To so
plačali tudi s številnimi žrtvami. Ze
leta 1941 so v Makolah aretirali
prve domačine. To leto so v
Makolah organizirali odporniško
gibanje, katerega člani so bili prav
mladi kmetje iz Makol in okolice.
Organiziral jih je domačin natakar
Ivan Skale, ki so ga leta 1941 v
novembru aretirali in aprila 1942
je bil ustreljen kot talec v maribor-
skih zaporih. O herojskih bojih
prebivalcev iz območja kraja Ma-
kole in okolke govorijo tudi števil-
ni zapisi med katerimi je še pose-
bno poznan dogodek na Srečah,
tragedija v Sagadinovi domačiji,
pa tragedija, ko so v sadovnjaku
kmeta Tacingerja ustrelili 10 tal-
cev, ki so jih pripeljali iz ptujskega
taborišča.
Med NOB so prebivalci Makol in
širše okolice izkazovali veliko pri-
vrženost in narodnostno pripa-
dnost tako z žrtvami kot tudi
neposredni udeležbi prebivalcev
teh krajev v NOB.
Povojni čas je ponovno pomenil
čas velikih naporov, saj so morali
vrniti v življenje porušene domači-
je, opustošena polja in si zagotovi-
ti sredstva za življenje. To pa je
bil tudi vzrok da se je nadaljevalo
odseljevanje mladih v kraje z
industrijo, doma in tudi v tujini.
Gospodarski razvoj Makol z
okolico je tako ponovno oslabel,
celo nazadoval, saj so doma
ostajali samo najmlajši in najsta-
rejši občani. Tisti, kateri bi lahko
hitrejšemu razvoju tega območja
največ prispevali, so prihajali
domov samo na oddih ali v času
jesenskih opravil.
Počasen razvoj območja kraje-
vne skupnosti Makole je prispel do
te stopnje, da so ga brez posebnih
težavnih analiz uvrstili med manj-
razvita območja SR Slovenije. V
tej sredini pa se nahaja tudi
danes, čeprav sta prav zadnji dve
leti prava renesansa v prizade-
vanjih za zagotovitev boljšega go-
spodarskega položaja prebivalcev
tega območja. Čeprav je še sedaj
kmetijstvo pomembna panoga v
preživljanju prebivalcev tega
območja pa industrializacija že
krepko spreminja podobo središča
krajevne skupnosti kot tudi doma-
čij v njegovi okolici. Le še nekaj je
ostalo starih, s streho kritih stano-
vanjskih in gospodarskih zgradb, v
njih pa je mogoče z veseljem
ugotavljati, da se mladi vračajo v
domače okolje. Tisti, ki tukaj
končajo osnovno šolo, pa z večjo
zagnanostjo obiskujejo šole, saj
vidijo v TOZD Iskra, Makole svoj
cilj kjer bodo našli zaposlitev in
domači kos kruha. V krajevni
skupnosti pa še naprej iščejo mo-
žnosti za odpiranje novih delovnih
mest, s katerimi bi mladim ro-
dovom zagotovili zaposlovanje
doma, kraju in okolici pa lej^o
prihodnjost.
Besedilo in posnetka:
Viktor Horvat
LOVEC NA JELENE
v tem mesecu bo moč v ptujskem kinu videti tri filme, ki izstopajo
. obič^nega programa. Prvi in največje pozornosti vreden je gotovo
lajboljsi film leta 1978 Lovec na jelene, nagrajen s petimi oskarji in z
zlatim globusom. Ta vojna dramaje naletela na širok odziv svetovne,
posebej pa še ameriške javnosti, saj je prvi ameriški film. ki na vojno v
Vietnamu ne gleda politično. Sporočilo filma je moralno. Kritika je
uvrstila film Lovec na jelene med največje protivojne filme.
Druga dva filma, res vredna ogleda sta bila predstavljena tudi na
lanskem FEST-u in požela mnogo uspeha. To sta ameriški vohunski film
Dečki iz Brazilije in angleški kriminalni film Smrt na Nilu.
PLESNA DEJAVNOST
Kulturnemu življenju v Ormožu
se bo tudi letos pridružila skupina
mladih, ki delujejo v Plesnem
klubu Ormož. Mladi se vanj vklju-
čujejo z delom v sekcijah za izra-
zni ples in klasični ozirtMna latin-
sko ameriški ples. Klub je bil
ustanovljen predvsem z namenom,
da bi mladim v Ormožu ponudili
plesno vzgojo, specifično telesno
aktivnost, ... ob ton pa še, da bi
umetniško ustvarjali. Ambkija pa
je bila tudi osvečitev kulturne
ponudbe mladim v dcmiačem kra-
ju. ,
Ob letošnjem vpisu v klub so
mladi potrdili atraktivnost sekcije
za izrazni ples, saj se jih je največ
želelo vključiti prav v to sekcijo.
Od ustanovitve sekcije za izrazni
^ je delo teklo nepretrgano s tri-
*^limi plesalkami in enim plesal-
Vodja sekcije, Štefka Petek o
sekcije pravi: ..Mlade je bilo
''^^'^ebno na primeren način
speljati v svet gibov in glasbe. Le
koščen in komunikativen posa-
l^^ik se lahko v skupini plesno
in prispeva k uspehu skupi-
le. Ta oblika plesne dejavnosti je
t)rrnožu svež način angažiranja
in če je sodili po uddežbi
"Jeno aktivnost, lahko rečemo, da
najbolj priljubljenimi obli-
udejstvovanja mladih in
koriščenja njihovega prostega ča-
sa."
Prvo leto dela Plesnega kluba
Ormož so zaključili z nastopom, ki
so ga imenovali „Večer plesa in
glasbe". Kljub atraktivnosti nasto-
pa folklorne skupine iz Obreža, je
večina gledalcev čakala na nastop
sekcije za izrazni ples. Saj so prišli
pogledat, kaj so njihovi otroci s
takšno zagnanostjo delali vso leto.
Člani sekcije so nastopili s plesom,
ki je bil koreorafska zamisd vodje
Štefke Petek in trenerja Slavka Se-
vra, dodelali pa so ga plesalci
sami.
Večina plesalcev bo vztrajala pri
delu sekdje tudi letos, njim pa se
je pridružilo deset nadebudnih za-
četnikov. Veliko število članov.
nad štirideset jih je, in razlike v
plesnem znanju in izkušnjah so
narekovak?, da v prihodnje delajo
v dveh skupinah. Tudi letos delo
vodila Štefka Petek in Slavko Se-
ver, pomoč pa sta ponudila Ingrid
Ivanuša in Zvonko Sever.
v letošnji plesni sezoni načrtuje-
jo sodelovanje na krajevnih in ob-
činskih proslavah (če jih bodo
povabili), plesno znanje pa name-
ravajo pokazati tudi na regijskih
srečanjih plesnih skupin. Velik
pomen so pripisali tudi navezavi
stikov in poglobljenemu sodelo-
vanju med plesnimi skupinami in
klubi iz drugih mest, še zlasti iz
pobratenih.
Plesni klub deluje v nekdanji
telovadnici Partizana v Domu
kulture v Ormožu. Uporabo teh
prostorov jim je omogočila Svobo-
da Ormož v okviru katere plesala
delujejo.
FI M
^ed vadbo . . .
-^-
Volilno programska
konference KMKS
^ sredo 24 seplembra 1980je bila volilna programska konferenca
mladih i/ krajevnih skupnosti. Slavko Čagan je p^al kratko poročilo
o delu konference mladih iz KS v preteklem mandatnem obdobju.
KMKS je aktivno vključevala svoje člane v družbenopolitično dogaja-
nje posameznih KS. Aklivnt>st mladih je bila usmerjena v akcije, ki so
bile realizirane \ okviru SZDL. Osnovna naloga KMKS je. da povezu-
je in usklajuje dek) (K) ZSMS v KS
Pregled dela KMKS po interesnih področjih
IDi-JNO POIJTICNO DELO
v začetku lela smo mladi v okviru KMKS organizirali semmarje
— večdnevne in enodnevne. Sodelovali smo ludi na raznih kvizih ipd.
Ml^DINSKO PROSTOVOlJNO DELO
Ugotavljamo, da je največja aktivnost mladih v KS prav v mladin-
skem prostovoljnem delu. saj so se mladinskih akcij mladi udeleževali
v največjem številu.
KULTLRA
Kulturna dejavnost je v KS zelo dobro razvila. Zelo tesno je
.stKlelovanje mladih s kulturnimi in prosvetnimi društvi. Nismo pa
povsem zadovoljni s kadrovsko strukturo izvršilnih organov in prosvet-
nih društev v K S.
ŠPORT IN PRIREDITVE
Aktivno smo se mladi vključevali v športna tekmovanja, ki so bila
organizirana v aktivu OK ZSMA Ptuj. OO ZSMS v KS pa so za
praznik dela L maj organizirali kresovanja.
OHRANJEVANJE REVOLLIOONARNIH TRADICIJ NOB
Mladi smo se množično vključevali v pohodne akcije, veliko OO
ZSMS paje sprejelo pokroviteljstvo nad spominskimi obeležji.
DELO S PIONIRJI
OO ZSMS iz KS so svečano sprejeli v OO ZSMS pionirje in jih
vključili v svoja delovna področja. Veliko pionirjev sodeluje tudi na
MDA.
SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Komisije za SLO in DSZ pri OO ZSMS se vključujejo v priprave
in izvedbo akcije »Nič nas ne sme presenetili. V nekaterih KS so bili
prav mladi tisti, ki so s svojim delom prispevali, da je akcija NNNP
u-spela.
Po poročilu so mladi kritično oceniH svoje delovanje v (X) ZSMS
in delovanje mladinskega prostovoljnega dela. Premalo je zanimanja
jjd samo dogajanje in vključevanje znotraj KS, v krajevne svete in
druge organe.	^
Po razrešitvi funkcij starih članov predsedstva je bil za novega
predsednika KMKS izvoljen Maijan Horvat.	Jana Hvaleč
MALICA ZA SREDNJEŠOLCE
S problemom malice srednješol-
cev smo se v Ptuju srečevali že vr-
sto let. Vodstva ptujskih srednjih
šol so se sicer trudila, da bi svojim
učenem zagotovila redno pre-
hrano, vendar prave rešitve nikoli
niso našla. Učenci smo vedno težili
k temu, da se malica organizira, a
smo kasneje ponujeno odklanjali
(primer gimnazijcev v stari gimna-
ziji, ki bi lahko malicali v dijaškem
domu, a se nad to možnostjo niso
navduševali).
Tako smo vse do letošnjega sep-
tembra poskušali organizirati
malico na številne več ali manj
kratkotrajne načine (malico smo
dobivali iz Pekarne, KK, Mercato-
rja).
V centru srednjega usmerjenega
izobraževanja je Kmetijski kombi-
nat TOZD Haloški Biser odprl
okrepčevalnico Petica (ime, ki nas
učence spominja na lepe trenutke).
Cian centra za obveščanje in pro-
pagando smo se odločili, da bomo
posneli radijsko oddajo v kateri
bomo spregovorili o (minulih)
težavah s prehrano srednješolcev
in o sedanji rešitvi — to je o okre-
pčevalnici Petica.
Učenci, s katerimi smo se pogo-
varjali, so zadovoljni s ponudbo,
ki jim so nudili „Petica". Malice
so raznolike, saj lahko dobe vse od
mrzlih in t(^lih sendvičev, hre-
novk, pommes frittes, različnih
pedv do sokov in toplih napitkov.
Različna so le mnenja (riirog cen.
Te so namreč med trgovskimi in
gostinskimi in so za marsikaterega
srednješolca kar visoke. Trenutno
si večino učencev kupuje malico
posamezno, zato je v okrepčeval-
nici med odmori prava gneča tor si
marsikdo malice v odmoru sploh
ne uspe nabaviti. Potrebno se bo
torej v razredih dogovoriti kdaj bo
kdo malical in nato poslati po
malice razrednega predstavnika.
Najhujši problem okrog malice je
z odprtjem ,,Petice" rešen. Učend
bomo tako tudi laže počakali na
otvoritev šolske kuhinje, s katero
bo (nekoč) problem prehrane sre-
dnješolcev dokončno rešen.
Slavica Pičerko
ZAHVALA OBČANOM ZA
DAROVANI PAPIR!
Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj je v sodelovanju s
krajevnimi organizacijami Rdečega križa Ptuj, Hajdine in Rogozni-
ce organizirala akcijo zbiranja papirja in papirne embalaže dne 15.
in 16. septembra 1980.
Rdeči križ se je z akcijo zbiranja starega papirja vključil v
prizadevanje naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, za pridobi-
vanje osnovnih surovin za industrijo, k uspešnemu varčevanju in je
z akcijo prispeval k izboljšanju higiene okolja.
V akciji je bilo zbranega 11500 kg papirja in papirne embalaže
za humanitarne namene.
Sodelovali so mladi člani Rdečega križa osnovnih šol Ptuja ter
mladinci Šolskega centra z.a kovinsko stroko.
Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali, daje akcija uspela
— hvala!	Občinska organizacija
RDEČEGA KRIZA PTUJ
10 ~ MLADI D0PISIM{|f4
9. oktober 1980 — f
(iOSTLVAJK
»Dober den! Prišla sn vabit na gostiivaje. Bi lahko prišli za par?
Meli ga bomo na mostno soboto. Saj se van ne treba dati koštati.
Muzikantov nemo meli, za kuharico pa tiidi namo ptibirali.«
Tepa je prišla tista mostna sobota pa smo šli na gostiivaje. Ata pa
/a nar. iaz na kak svoterca. Dere smo se fsi zbrali, smo se odpelali
k meši. Jazsn se Delala kreženiha insnehe Prenelalismose do gasilskega
doma. Cela procesija paručov seje stavla, ker je blo zapiraje. Od daleC
sn vidla lopar, na Iceren je pisalo STOP, na driigi strani pa 1000 din.
Maloveske dekline so ftele za ženiha meti stu jiirjev. Prek ceste so mele
nanelano ketno.
Staršina je prleta k ketni in so začeli handlati. Fteli so ceno zbiti doj.
Dekline pa so rekle, daje bija ženin fejst in priden, zato naj cena ostane.
Staršini je odleglo, tepa je le našteja dnar. Dekline so ftele ženina pa
sneho videti.
Ženih je bija tiidi gasilec. Dere so prišli do ketne, je chI vogla prleta
gasilec z gasilsko cevjo in jo podrža proti ženihi. Naenkrat smo bli fsi
mokri. Ženihi in nevesti so dale dekline lepo darilo in jima vošle fse
najlepše.
Odpelali smo se proti cerkvi.
Dere smo prišli domu, seje z.ačelo pravo gostiivaje. Bili so guči z
ženihove pa snehine strani. Mi deca smo navijali plošče in plesali. Ko so
gostiivajnci plesali čindaro, se je hiša spraznola. Moj stric je na klopi
odžaga taco, na keri sta sedela ženin pa sneha. Dere so prišlo gostiivajnci
notri pa spili na zdravje, so se v.seli. Nekaj cajta so fsi v redu sedeli,
naenkrat pa sla ženin in sneha opala na tle. Fsi so .se smejali in štindirali,
keri bi to naštima.
Vuraje blaže punoči. pasn mogla v poslelo. Gostiivaje je blo še dvo
dni. Lušno je na gostiivaji, zalo le ile. nede van žoh!
Irena Kolarič, 8. b
OŠ Franc Belšak, Gorišnica
KOIJNE
»V soboto mo meli koline,« je rekla mama. Zato je kiipla puno soli.
popra, kiima in kaše, soliter pa smo že meli doma. Ker je bla svija vejka.
smo povobli žlahto, kije prišla že v petek večer, tak da smo v soboto lehko
samo začeli.
Mama me je zbidila že ob petih. Mogla sem pripravti jesti za
mesore. Te kdo so bli siti, so šli v štalo. Ata je v roki meja nabito pištolo,
stari ata vejki zabodjak, strica pa sta šla poleg zato, če bi svijo trebalo
prijeti. Mama je sviji v kopajo nasipala koruzo. Svija je hitro začela jesti,
ata pa jo je med tem cajtom vstrela. Svija je takoj pala. tak da smo mislili,
daje hin. Žeje ata vzeja nož. da bi še jo zahodna, le pa je svija vstanola.
Začela ie brcali in cviliti. Stricasla skočla v štalinko, da bi ati pomagala
svijo vršti na tle. Čez en cajt so jo vrgli in ata jo je hteja zabodnoti. V
naglici je svija porina nož do nekšne kosti. Nož je hteja poriniti dale. pa
neje šlo. Svija je cvilila in se stricoma zmiiznola iz rok. Ata še ji je zadji
cajt nož viin zmekna. Svija je opet vstanola pa tak ritala, da je zbila
podnico v štalinki. Čez cajt so vsi trije moški močno prjeli svijo. ata pa jo
je vredik zabodna. Svija je obležala in iz rane je začela tečti kri, ki jo je
mama pristregla, saj smo jo niicali za košnale klobase. Dale napre je šlo
vsem od rok. S svije so hitro ptegnoli kožo. Potli so začeli rezati špeh in
meso. Ob dvanajstih je blo perajl jesti.
Ko smo se najeli, smo šli harat. Braduc, tace, viiha pa rep smo vrgli
v bajdl, ki smo ga meli viii. Za eno vuro smo šli na delo. V bajdl^smo vlili
krop in začeli horali. Vsak si je v roke vzeja svoj štikl. le zame nejo blo
repa. Najprvo sn mislila, da mi ga nečejo dati, potli pa sn vidla, da ga v
bajdli nega. Malo sn šla okoli hiše in štale. če bi leža na tleh. Za štaloj na
gnoji pa sn zaglednola sosedovega psa, ki je jo svinski rep. Hitro sn ga
natirala. pa je blo prepozno, sej je že skoro celega poja. Smeje sn prišla
pred hišo in rekla:
»Letos pa nem nede treba jesti repa. saj gaje Benkov Reks poja.« Po
haraji je ata šlema čreva, ženske pa smo priprovlale meso za klobase. Za
mesenicami smo delali kašjače. Potle pa smo šli jest in se menili o
gnešnjem kloji.
Tote koline so mi ostale najbolj v spomini, saj še nobena svija nikdar
ni tak zmatrala očeta.	/
Zdenka Ožinger, 8. b
OŠ Franc Belšak, Gorišnica
COPRNCE
Vsaka ves made svoje štorije.
Blo je nekega večera, ka je k nan priša stric z decoj. Stric je vese-
ljak. zato nan je začeja pravti vseforen zgodbe. Tak je tudi prava o
coprncah.
Pri neki hiši je dela šoštar. Vsaki den je dela pozno v noč. Gda je
5a domu, je vselej v lesi čuja nekaj šumotati. Gda je prvo noč to čuja. se
niti ni zmena. Gda pa je potli to čuja še driige noči, gaje gratalo .strah.
To je nicoj prava gazdi, pri keren je dela šoštarijo. Gazda je hitro
reka: »Madonca, to nemre biti driiga kak coprnca.«
Oba sta bla na koraš, zalo sta se zmenla. ka ta nicoj šla nad coprn-
ce. Gda je grata večer in seje že vlekla viira k punoči, sta si pripravla
tloberli in nože, ka bi šla nad coprnce pa jih seveda tudi pregnala.
Gda sta šla proti lesi. jidva je blo čeduže boj strah. Prišla sta v les
in šoštar je pokaza, ke šiimi. Glih te je nekaj zašiimlo pa zahuškalo in
lovcov na coprnce ni blo več. Gda sta začiila huškanje. je blo srce takoj
v hlačah in pobrisala sta domu, ka niti vedla nista gda. Flobertei pa
zgiibla nege po poti.
Driigi den je šoštar od lovca zveda, daje lan sova. O ten seje še
dugo gučalo. kak sta šla gazda in šoštar nad »coprnce«.
Mirko Štumpf, 8. b
OŠ Franc Belšak, Gorišnica
ČE STA BRAT IN SESTRA FKUP
Moja sestra. Jelka, joj pravimo, pa jaz se dostakrat štiikama. Ona
misli, ka ma praf. jaz pa glih tak mislin zase. Včasih pridema gor, ka se
štiikama za prazen nič. včasih pa tiide ne. Te pa si za nekaj cajta
skuhama mulo pa tak ževima en cajt. potle pa si drguč dobra gratama.
Blo je to negda. da še sn ne v šolo hc^a. Jelka pa je že hodla v
driigi razred. Joj, to je blo zome čudo pa tudi veselje, gda je una vzela
viin s torbe zvezeke pa začnila pisati. Verno sn joj gleda pod prste pa si
misla: »Kak te lehko lak viirno piše. Te vena ve vse črke na pamet.«
Fnkrat je Jelka odišla nekam viin, jaz pa hitro k torbi pa vzemem
viin peresnico. Odperem jo pa gledim fsa lista čiida v njoj. Naenkrat se
odpere hastor. Hitro pograbin peresnco pa jo zabrišem pcxl poslelo.
Jelka se pomalem prizible notri, jaz pa jo seveda gledin nedužno kak
ofčeka. Jelka reče: »Zej si moren hitro nalogo napi.sati. te pa gren
okapat.«
Joj. kak se mi je želodec obrna! Jelka meje pitala, če meje hujdo.
Odpre ona torbo, zmeče zvezke na mizo." jaz pa gledin skoz okno.
Naenkrat pa začujen:
»Janez, se ti vida ke mojo peresnco? Nidre je nega. Joj. kaj če sn jo
v .šoli pozabla?«
»Jaz. če sn jo vida? Me alek pamet, kaj be le jaz po tvojih rečeh
stekava.« sn reka.
I e pa se je V.ačela cmerti. jaz pa sn kumej smeh zadržava. Pogled-
nala meje. te pa že vidla, ka snjaz lak nedužen, kak je blo videti.
»Janez, gvišno se mejo li skrija. Dej jo nazaj!« se zadere. Zej pa sn
se začeja jaz cmerti:
»Kaj rne te nekej praviš. Misliš, da sn resen pr fsaki svinski proce-
siji poleg! Če bi glih veda. ke je. li ne bi poveda. tejko ka veš!«
Potli pa je Jelka začela drgače. Rekla je. ka de dobila enko. če ne
de mela peresnce. Te pa .še sn se jaz prestra.ša. Potegna sn peresnco
spod postele pa joj jo te da. Te potli deset minut z menoj neje gučala.
No. tak je vena pr fseh, ke sta bral in sestra fkup. Pa te še .sn mali
bija pa strašno naleklif. Zej pa mi peresnca že gre takejtak na žifce. kda
JO moren odperati pa še nalogo pisati.
Janez Horvat, 8. b
OŠ Franc Belšak. Gorišnica
REKREATIVNI ODMOR
V sredini septembra smo uvedli
rekreativne odmore. To je tudi po
drugih šolah. V glavnem odmoru
odidemo iz .šolske zgradbe in se raz-
gibamo na svežem zraku. To
gotovo ni nič novega. Mama mi
pravi, da so tudi nekoč, ko je še
ona hodila v šolo, odhajali v odmo-
rih na travnik ali dvorišče ter se tam
lovili in sprehajali. Potem pa so
bolj počasi odšli v razrede. Ko seje
pojavila šolska kuhinja, pa so bili
glavni odmori namenjeni večinoma
šolski malici. Tako sem tudi jaz že
od prvega razreda v vseh odmorih
ostajala v šolskih prostorih. Zato
pa smo se tem bolj podili po hodni-
kih, pa tudi med poukom smo bili
nemirni. Tudi učitelji so sčasoma
pozabili na nekdanji direndaj na
šolskem dvorišču. Seveda so takrat
imeli učenci bolj prazne želodce.
Zdaj pa smo le podaljšali glavni
odmor, tako da imamo v njem ma-
lico, potem pa se zunaj razgibamo.
Dečki se navadno zapodijo na bli-
žnje otroško igrišče, kjer se polasti-
jo gugalnic, drogov in gredi. Neka-
teri pa na igrišču za šolo brcajo žo-
go v gol ali pa jo mečejo v koš. Za
kakšno pravo igro pa seveda ni ča-
sa. Brezdelneži pa se obmetavajo z
želodi in kostanji. Deklice se spre-
hajamo okrog ribnika. Ko ga v
zmerni hoji obkrožimo je odmora
navadno že konec. Odmor traja 20
minut. Imena tistih, ki bodo
začetek sledeče ure zamudili, bodo
objavljena po zvočniku.
Vendar pa se mi ne zdi najbolje,
da imamo v času tega odmora tudi
malico. Prehitro jo pospravimo,
nekateri pa je nekaj tudi pustijo,
samo da bi lahko čimprej zbežali na
prosto.
Res pa je bolje, da se zunaj
sprostimo, kot pa da bi nas pri pou-
ku bolela glava.
Tamara Kampuš, 8. r.,
05 Franc Osojnik, Ptuj
SRECANJP: S PISATEUI
Minulo sredo smo se udeležili
srečanja s pisateljema Ivom 2x>i-
manom in Slavkom Preglom. ter
ilustratorko Jelko Reichmanovo.
Prišli smo, čeprav je nagajal dež.
Srečanje je otvoril tovariš Suligoj,
ravnatelj študijske knjižnice, ki je
povabil pisatelje. Ko je tovariš kon-
čal, je nastala tišina. Mislili smo,
da bodo gostje prej kaj povedali,
toda tega ni bilo. Takoj so želeli, da
bi jim postavljali vprašanja.
Dvignil se je ta ali oni in hotel ve-
deti, katero je bilo prvo delo, koli-
ko časa ga je pisatelj pisal, katera
povest mu je najbolj všeč ali kakšne
načrte ima za prihodnost. Gostje so
odgovarjali, še več pa so sami pove-
dali.
Zlasti zanimiv mi je bil Ivo Zor-
man. Precej nam je povedal iz svo-
jega življenja in dela. Dejal je, da v
svoje zgodbe vedno vpleta svoje iz-
kušnje in doživljaje, hote ali pa ne-
hote. Ne verjame tistim, ki tega ba-
je ne delajo. Ne piše povesti samo
za odrasle, temveč predvsem za
mladino. Rad se spominja potegav-
ščin, ki jih je doživljal kot deček
naših let v svoji neustrašni diuščini.
Ena taka povest se imenuje Gnezdo
sršenov. Pisatelj je povedal, da so
bili doma revni in od hude mame
večkrat tepeni. Vse poletje je hodil
okrog v kopalkah, pa še tiste kopal-
ke mu je sestra sešila iz blaga za-
vrženega dežnika. Hodili so po goz-
dovih in travnikih in hoteli vedno
nekaj novega odkriti. Kljub poma-
njkanju pa je pisatelj ostal opti-
mist. Zaupal nam je, da je optimist
tisti, ki gre v najboljšo restavracijo
brez denarja in si kupi drage
ostrige, prepričan, da jih bo plačal
z biserom, ki ga bo našel v kateri od
njih. Razložil pa nam je tudi, kdo
je pesimist. To je tisti, ki kljub hla-
čam nosi pas in še povrh
naramnice, še vedno pa se boji, da
bo izgubil hlače.
Ko je izšla njegova prva knjiga je
Zorman mislil, da je skoraj najvaž-
nejši na svetu. Vendar pa mu je
dejal oče, ki je postavljal stopnice
po hišah, da hodi po njih več ljudi,
kot pa jih bere njegove knjige.
Tudi pisatelj Slavko Pregl precej
piše o deških podvigih. Vsi pozna-
mo zgodbo Geniji v kratkih hlačah.
Zaupal pa nam je, da že ima pri-
pravljeno povest Geniji v dolgih
hlačah. Ta povest Jej» v rokopisu,
še vedno se mu ne zdi dovolj dobra.
To bodo gotovo pametnejši geniji.
Oba pisatelja pa precej pišeta
tudi za najmlajše. Te zgodbice v
večini ilustrira Jelka Reichmanova.
Povedala je, da so jo že v rani mla-
dosti zanimele knjige. Želela je, da
bi tisto kar je prebrala tudi narisa-
la. Vendar pa mene tiste miške,
mucke, backi, kravice in rožice in
Se kaj najbolj ne zanima.
Ne bi bilo slabo, če bi se lahko
tudi pri pouku pošalili kdaj s kak-
šnim pisateljem.
Romana Vodošek, 8. r.,
OS Franc Osojnik, Ptuj
ZGODILO SE JE V POČITNI-
CAH
Počitnice sem preživela pestro.
Najbolj mi je ostal v spominu izlet
v glavno mesto naše Jugoslavije.
Ker letos nismo šli na morje, smo
se odločili za izlet v Beograd. Pe-
ljali smo se z vlakom. Vožnja je
bila precej naporna. V Beograd
smo se pripeljali zjutraj. Tam nas
je že čakal avtobus z vodičem. Po
prijaznem pozdravu smo se najprej
odpeljali proti Avali. To je hrib,
na katerem je postavljen prelep
spomenik neznanemu vojaku. Med
vojno je bil delno poškodovan.
Avalo obiščejo vsi tuji državniki,
ki obiščejo našo domovino. Blizu
stoji zelo višok televizijski stolp, ki
ima nekje v srednjem delu resta-
vracijo. Po ogledu še drugih zna-
menitosti, o katerih nam je vodič
izčrpno govoril, smo se odpeljali
na Dedinje. Tam je zadnje bivali-
šče našega ljubljenega predsednika
tovariša Tita. Ko smo se vzpenjali
po stopnicah proti grobnici, me je
stiskalo pri srcu. V bližini sem vi-
dela dva pava in razno drevje ter
zelenje. Se lepše pa je v hiši cvetja.
Grobnico stražijo štirje nepremični
vojaki. Okrog in okrog grobnice je
vse polno raznega cvetja. Tu ti os-
tanejo nepozabni spomini. Ogle-
dali smo si še muzej 25. maj, kjer
so razstavljene vse štafetne palice
in pisma tovarišu Titu ob njego-
vem rojstnem dnevu.
Po obisku muzeja smo si ogledali
še druge znamenitosti Beograda.
Videla sem tudi poslopje zvezne
skupščine. Potem smo se ustavili v
hotelu, kjer smo imeli kosilo. Po
krajšem oddihu smo nadaljevali
vožnjo na Kalemegdan. To je zelo
velik park, ki ima poleg muzeja še
več spomenikov. Tam je posta-
vljen velik spomenik v spomin na
zmago v 1. svetovni vojni. Videla
sem tudi, kje se Sava izliva v Do-
navo. Na Donavi so bile velike
ladje. Nato smo se odpeljali na že-
lezniško postajo. Ker smo imeli
čas, smo si še sami ogledali ta del
mesta.
Ta izlet mi bo ostal v trajnem
spominu. Zato sem hvaležna ma-
mici in očku, da sem si lahko ogle-
dala naše glavno mesto.
Leonida Poplatnik,
OS Podgorci, 5/b
PREBUJENJE
Dolga poletja sva skupaj bila,
a se nikoli ljubila nisva.
Samo prijatelja.
Imel si jih mnogo,
nič ti nisem pomenila.
V naju je vzdrhtelo.
Sreča, velika sreča!
Odšla sem, nazadnje še ti!
Breda Kovačič, 87a,
OS Olga Meglič. Ptuj
KAM, OBLAKI, PREKO POUA,
KAM?
,,Kam?" vpraša naša avtoriteta.
,,Vem," pravim, nepomembni
osebek.
,,Pa šola?" se zanima dalje avto-
riteta.
,,Končala sem".
,,Se mi zdi, ja", pravi in potem
se glasi sodba z Olimpa: ,,No, le
pojdi, ampak, ne hodi predolgo!"
Pograbim superge in zginem.
Vanje ni, pri babici je! Hvala, na
svidenje.
Karolina gleda film: ,,Ne da se
mi", pojasni, zazeha in odide.
No, pa smo tam! naj grem sedaj
domov? Ne, grem. Kam? Na lu-
no, če hočete. Grem pač. Zemlja je
vendar okrogla!
Brcam kamen, gledam v tla. Po-
tem v nebo. Dež bo! O, seveda bo,
pa kaj? Domov ne grem, pa čeprav
bom mokra. Cisto brez cilja tavam
po cesti, iz mesta. Ko se končno
zavem, da sploh ne vem, kje sem
spustim oči na peclje in zabeležim:
Stojim sredi travnika. Z zelo viso-
ko travo. Čigav neki je? Kje je kak
pes? Ne, zrak je čist. No, tekač ni-
sem ravno najboljši (za primer, da
bo treba bežali), ampak, prosim,
kje pa piše, da moram zato stati
sredi travnika ves ta čas kot spo-
menik lakote. Odložim svojih sto
kil na travo in izpulim bilko.
Vtaknem jo v usta kot dojenček.
Brrr! Grenko. Ležem v znak, opa-
zujem tanko zaveso listja nad se-
boj. Lahen veterc ga pozibava in
podi oblake. Kam? Na sever, jug,
vzhod ali zahod? Ne vem. Pode se
z neznansko naglico, spreminjajo
oblike. . . Velik dežnik se spreme-
ni v grozno pošast, krokodila, ča-
rovnica v netopirja. Prašiček v ri-
bo velikanko. Stavim, da je kit in
to lačen kit. Kako zabavno! Am-
pak, le zakaj tako hitijo, pravza-
prav, drvijo? Imajo shod oblakov
ali pa so v trgovini dobili pralni
prašek?
Mogoče pa polzijo sem in tja kar
brez cilja, kakor sem jaz prej.
Zdaj mi je lepo, ležim in strmim.
A čez leta, ko se bom zopet brez
cilja odpravila na pot? Kdo ve. Ni-
sem oblak in ne bom se razpršila.
Živela bom. Želim živeti. Lepo in
polno življenje. Ali bom?
Sabina Črnila, 8/a, OS Olga Me-
glič, Ptuj
ŠEL JE POPOTNIK SKOZI
ATOMSKI VEK
(Matej Bor)
Pesem je nežna, mehka, vendar
vsa na drobno pretkana z nasiljem,
s katerim se srečujeva ti in jaz,
senca moja. Atomi pa drvijo, v
pogubo in v klavnico človeštva.
Nosijo jih preproge, leteči ban-
kovci, krilato zlo.
Poslušava Revolucijo devet in čas
se umika občutku.
,,Je to glasba ali kretenstvo, za
vraga?" me jezni vprašaš.
,,Prisluhni, življenje je," mirno
odgovorim. Prikažejo se slike,
preteklost in bodočnost, prepojena
z znanjem o neznanju. Človek ne
obvlada tehnike, in ker je sam ses-
tavil vse aparate, ne obvlada hiti
samega sebe.
Senca, tebe imam najraje. Ti si
telo brez telesa, jaz brez jaza, a
premakneš se z mano, kot da bi
imela neomejeno energijo in voljo.
A če se nekega dne ustaviš, me za-
tajiš? Padel bom, saj se ne bom
mogel nasloniti nate. Pustila me
boš umreti na cesti, med ljudmi, ki
komaj čakajo, da se zvrnem. Kot
lačni morski psi so, ki hočejo samo
žreti, žreti, ves svet in nazadnje še
sami sebe. A ti, senca, ne umreš
nikoli. Krajšaš se in daljšaš, kakor
pač sije sonce. Toda če umre še
sonce. . .
V	gozdu sedijo taborniki. Eden
drži kitaro in zamišljeno brenka.
Fantje in dekleta spoznajo akorde
in pritegnejo. Glasovi so kovinski,
nečloveški, strogo ubrani. Pesem,
ki je bila še pred nekaj desetletji
tako mladostna in upKirniška, je
sedaj elegija časa in trpljenja, ki
je daljše iz sekunde v sekundo in
narašča, narašča . . .
Živel je mož, imel je psa,
lepo ga je redil,
a prišel je atomski vek,
vse živo je pobil. . .
, Skozi umetna drevesa zapihlja
otožen veter in po licih mladih lju-
di se potočijo težke solze, pomeša-
ne s ciankalijem mučeništva.
Nad Hirošimo bdi ..goba, stara
petintrideset let. Nihče je na sku-
ha, nihče je ne vloži. A zakaj bi
jo? Skuhali smo jo že, pojedli smo
jo, prekleli smo jo, pa še vedno
noče' oditi. Kmalu jo bomo prosili,
lajprej s sklenjenimi rokami, na-
to na kolenih, pozneje v grobu.
Janez X stopa po ulici. Ustavi se
pred trgovino z akustičnimi apara-
ti.
,,Madona, kasetniki so že po mi-
lijon in pol."
Kasetniki in jagode. Janez X pa
tega ne ve, zato preklinja ves svet.
Po njih se cedi kri in ljudjem se zdi
prizor ogaben. Kot da je kri oga-
bna. Kot da so kasetniki zastonj.
In Janez X se zgrudi.
In povem vam, dragi moji iksi,
da se bomo v atomskem veku zvr-
nilLvsi, brez izjame. če ne bo-
mo ubogali vesn, sence. In če bo-
mo propadli mi, bodo kasetniki
rjaveli in jagode segnile. In kaj naj
potem sploh še ostane?
Andrej Vugrinec, 8. a
OS Tone Znidarič
Ob 20-letnici bralne značke
V	sredo, 17. septembra 1980 je
bila v Ljubljani v novem Cankar-
jevem kulturnem domu velika slo-
venska prireditev. Zbrani pionirji,
mentorji, mladinski pisatelji, pe-»
sniki in ilustratorji so počastil
dvajsetletnico bralne značke. Obe
nem so počastili spomin na velike-
ga slovenskega pisatelja Franceta
Bevka. Iz vsake občine sta se ude-
ležila proslave po dva pionirja. Se-
strico in mene je povabila babica,
ki sodeluje pri Zvezi prijateljev
mladine Slovenije.
Tekmovanje za bralno značko se
je rodilo na Koroškem. Leta 1961
so bile podeljene prve Prežihove
značke. Namen bralnih značk je v
tem, da bi naučili otroke segati po
lepi knjigi, ki bi ji ostali zvesti tudi
kot odrasli ljudje. Nastali so se-
znami najboljših knjig za otroke,
ki so jih napisali slovenski, jugo-
slovanski in drugi pisatelji. Danes
ni več osnovne šole v Sloveniji
kjer ne bi učenci vsako leto tekmo-
vali Tz bralno značko. V Sloveniji
je šestindvajset hiaUiih značk, ki se
imenujejo po znanih slovenskih pi-
sateljih. Za najmlajše bralce je
Cicibanova bralna značka. V
tekmovanje je tudi vključeno
veliko srednjih šol, slovenske
osnovne šole v Trstu in otroci
zdomcev v Nemčiji na Švedskem in
drugje. Značko sipridobiš, če
prebereš nekaj knjig, ki so na
seznamu in jih znaš obnoviti.
Na proslavi v Cankarjevem
domu je nastopilo veliko plesalcev
in recitatorjev. Pisatelji in ilu-
stratorji pa so dobili odlikovanja
za najboljša dela. Osebno sem
spoznal znano ilustratorko Jelko
Reichmanovo, pesnico Sašo Vegri
in pisateljice Branko Jurco,
Polonco Kovač in Elo Peroci.
Vesel sem, da sem se lahko udeležil
te proslave.
Tomaž Toplak, 7/a,
OS Olga Meglič,
Ptuj
NESREČNA UUBEZEN
Tiho moji pogledi
so te lovili.
Nisi vedel, da te ljubim?
In potem si ti mene ljubil,
a jaz tebe
že davno več ne.
Breda Kovačič, 8/a,
OS Olga Meglič, Ptuj
PIONIRSKA KONFERENCA OŠ
„BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO
Pionirji naše šole smo prazno-
vali svoj praznik — DAN PIONI-
RJEV. Spramnili smo se tovarišev
učiteljev, ki so lansko šolsko leto
poučevali pri nas ter jih povabili
na našo konferenco. Povabili smo
tudi vse učitelje, tovariša ravnate-
lja, predstavnico mladine iz TGA,
predstavnika ljudske milice in dru-
ge.
Naša konferenca je potekala po
naslednjem dnevnem redu. Najprej
smo slišali, koliko smo uresničili
plan dela za preteklo šolsko leto.
Nato smo slišali še plan dela za
novo šolsko leto. Ob poročilih iz
matematičnih tekmovanj, bralne
značke, pionirske hranilnice, atle-
tskih tekmovanj in raznih kro-
žkov, smo spoznali, da naš pioni-
rski odred ne miruje. Zanimivo je
bilo poročilo Metke Mlakar, ki
nam je pripovedovala o srečanju
prijateljstva, ki je bilo tokrat že
šeslnajstič v Križevcih, v majhnem
kraju pod Kolnikom. Na to sre-
čanje smo še najbolj ponosni, saj
se ga zraven ljubljanske osnovne
.šole Vide Pregerc edini udeležu-
jemo iz Slovenije. Posebna prizna-
nja v obliki knjih smo izrekli dija-
kom in učencem, ki so vodili neka-
tere izmed krožkov. Izvolili smo
novi odbor in sicer so v odboru
pionirji iz vsakega razreda. Upa-
mo, da bo tudi ta odbor vestno
opravljal svoje naloge. Na koncu
smo se poslovili od tovarišev uči-
teljev, ki so odšli iz naše šole.
Tako smo ob sprejemu novih
nalog in vspodbud zaključili našo
konferenco.
ZA DOMOVINO PO TITOVI
POTI NAPREJ!
Natalija Kutnjak
Vesna Teodorovič
ZGODILO SE JE V POČITNI-
CAH
Koičale .SQ se prelept poletne
poč tnice. Bilo je mnogo smeha,
igranja in tudi dela.
Nekega dne sta prišla dedek in
babica po nas, da bi šli pobirat
krompir. Hitro smo se oblekli in
vzeli košare. Ko smo prišli v
Sodince, smo se vsedli na voz in se
odpeljali. Na polju sta dedek in
babica orala krompir. Midva z
Mirkom sva pobirala sama svojo
red krompirja. Mirko je bil spre-
daj, jaz pa za njim. Ko sva ga ne-
kaj časa pobirala, je Mirko našel
bramorja. Prijel ga je za zadek in
ga vrgel proti meni. Kričala sem in
bežala, on pa je rekel: ,,Tak, zaj
pa ga maš, zaj de ti nohte zreza!"
Vsi so se smejali, jaz pa sem kri-
čala: ..Nemam ga, nemam, lažeš!"
On pa je trdil svoje. Bila sem jezna
in nisem hotela pobirati krompi-
rja. Dedek pa je rekel: ,,Če ne boš
pobirala krompirja, ti bom jaz
enega bramorja spustil za vrat!"
Takoj sem nadaljevala z delom,
vendar sem se vedno ozirala okrog
sebe, če mi kdo spušča bramorja
za vrat.
Ko smo končali z delom, sem
bila zelo lačna. Sline so se mi kar
cedile, ko sem se spomnila na aj-
dove žgance, ki jih zna babica tako
dobro pripraviti. Vprašala sem
dedka, kaj bomo večerjali. Rekel
mi je: ,,Pečene bramorje!" Sline
so se mi nehale cediti.
Takšni in podobni so bili dnevi
mojih počitnic.
Maijana Bombek.
OS Podgorci, 5/a
TEDNIK - 9- olctober 1980
T^ESNA KULTURA - 11
Ptujčankam tudi drugi
derbi
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 200, sodnika Filej (Sevnica) in
Žnidaršek (Leskovec);
PP Drava: Farič, Vršič. Cerne9, Ivančič 1, Vičar2,Galun, Mumlek
4, Knietec 2, Novak, Sitsenfrai;
SmartrK): D. Tajnšek, Resnik, I. T^nSek, Meh, Ostojič, Krevžel I,
Oniladič 1, Smere 5, Urankar 1, Bole, Tajnik 1, Fevžar;
Sedemmetrovke: PP Drava 5 (5), Šmartno 9 (2)
Igralke Drave so prvenstveno in hkrati derbi srečanje šolskega kola
odigrale že v petek zvečer. Srečanje si je tokrat ogledalo precej več
gleaalcev kot običajno, ki so bili s prikazano igro in seveda visoko zmago
jomačink zadovoljni. Ptujčanke so zmagale popolnoma zasluženo.
Gostje so igrale dobro, vendar so slabo zadevale kazenske strele s 7 m,
točneje, izkazala seje domača vratarka Darja Sitsenfraj, kije ubranila
kar 5 sedemetrovk.
Drava je z dobro igro v napadu in dokaj .solidno v obrambi rezultat
\l minute v minuto povečevala. Le v začetku srečanja so bile igralke
Smartnega boljše, vendarso pri rezuUatu 0:0zgrešiledvesedemmetrovki
in eno čisto kontro. »Kazen« je sledila hitro saj so domačinke povedle s
4:0 in to razliko obdržale do konca prvega dela. Drugi polČ4s je prinesel
eno boljših iger Ptujčank in gostje niso imele nobene možnosti več.
Drava je po šestih kolih se brez mraza in vodi pred Mlinotestom iz
Ajdovščine, ki pravtako še ni izBubil točk. Kot zanimivost lahko ome-
nimo izvajanje sedemmetrovk. V Ptujski ekipi je za njihovo izvajanje
zadolžena Jnes Černe, ki v šestih kolih ni niti enkrat zgrešila. Kvalitetno
pa napredujejo prav vse igralke. Zato pravo igro Drave lahko pričaku-
jemo v drugem uelu, saj priprav pred prvenstvom Ptujčanke ni.so uspele
izpeljati tako kot je bilo zastavljeno.	1 Kotar
MOTOKROS
ZMAGAL AVBEU
Na znani motokros progi v Karlovcu je bila dirka za državno
prvenstvo v kat. 250 ccm L — 11. lige. NastopUo je 28 tekmovalcev, ki so
tekmovali pod izredno težkimi pogoji, saj je bila proga razmočena in je
neprestano deževalo. Kljub temu pa si je tekmovanje ogledalo nad 1000
gledalcev.
V obeh vožnjah je prepričljivo zmagal Avbelj iz Lukovice. Od
Ptujčanov je nastopil le Peter Segula, ki mu je takrat nagajal motor in je
moral voziti le s polovično močjo. Končna uvrstitev je naslednja:
Avbelj—Lukovica, Samec—Zabok, Glogovič—Savski Marof. . . 16.
mesto Peter Segula. Organizacija tekmovanja je bila odlična.	anc
Jugoslovanski
smučaiji jutri v Ptuju
Poročali smo že, da bodo Ptuj obiskali najboljši jugoslovanski
smučarji. Jutri ob 12.30 jih pričakujejo v poslovni stavbi ptujske Peru-
tnine od koder bodo ob 13.30 odšli na športni oddelek Mercatorjeve
Blagovnice in prodajalne Peko. Okrog 14.30 bo v avli Centra srednjega
usmerjenega izobraževanja pogovor z ljubitelji smučanja. Tam bo
reprezentante v imenu občanov pozdravil predsednik skupščine občine
dr. Cveto Doplihar, zatem pa bo stekel pogovor.
Udeleženci pogovora v srednješolskem centru bodo lahko posta-
vljali vprašanja Bojanu Križaju, Borisu Strelu, Juretu Franku, Miru
Oberstaru, Tomažu Cerkovniku, Janezu Ziblerju, Gregu Benediku,
Tonetu Vogrincu, Filipu Gartnerju in Tomu Koprivnjaku. Vsekakor ena
od redkih priložnosti za pogovor o treningih in uspehih teh odličnih
smučarjev in za pogovor s trenerji. Ob svojem obisku v Ptuju bodo
reprezentantje na posebne kartice podpisovali avtograme, kartice paje
moč dobiti v vseh osnovnih šolah in v CSUl.
Naj povemo, da so organizatorji srečanja Klub mladih — smu-
čarska sekcija. Šolsko športno društvo tozda gimnazija v srednješolskem
centru in športno uredništvo Tednika. Obisk jugoslovanske smučarske
reprezentance pa so omogočili Alpina Žiri, Radenska Radenci, ptujska
ekspozitura Jugobanke, Mercator Izbira Panonija Ptuj, TOZD go-
stinstvo Haloški biser. Peko Tržič, Emona Merkur in KB Maribor s
poslovno enoto Ptuj. V imenu organizatorjev vabimo vse ljubitelje
smučanja, posebej še tiste, ki se želijo vč včlaniti v smučarsko sekcijo
Kluba mladih, na jutrišnji pogovor v avli CSUI ob 14.30!	N. D.
Pravična delitev točk
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 3(K), sodnik Kupljen (Maribor);
Strelci: 1:0 (5) Bek, 2:0 (60) Bek, 2:1 (62) Hrastnik, 2:2 (84) Malek
(aviogol);
Ptuj: Veselič, Vrabl. Smigoc (Malek), Matič, Tement, Vindiš(Kranjc,
Ogrizek), Emeršič. Bek, Dončec, Vinkler, Zgeč;
Tlkroj: Pusavnik, Vesočnik, Tratnik, Zunter, Zeleznik. Radivojič,
Skok (Kneževič). Zvir, Hrastnik, Kapušar, Ermenc;
Nogometaši Ptuja v derbiju, ki si gaje ogledalo veliko večgledalcev KOt
običajno, niso uspeli premagati nogometašev Elkraja iz Mozirja. Sre-
čanje, ki gaje v drugem polčasu mo^o motil naliv, je bilo dobro. Ciostje
so igrali borbeno, hitro in odprto ter zasluženo o.svojili točko.
R) začetni pobudi gostov so domači povedli že v peli minuli. Po lepi
akciji Vinklerja in Beka je slednji z lepim udarcem premagal Pusavnika.
Gostje so nadaljevali hitro igro, ki ji igralci sredine v domači ekipi
nikakor niso mogli sledili. Zalo je selekcija Ptuja igrala na nasprotne
napade in si priigrala nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih napadalci (zlasti
Dončec) niso znali izkoristiti. Tudi gostje ni.so bili brez priložnosti.
DrugI zadelek za Pluj je dosegel Bek po lepem samostojnem prodoru,
predlem pa sta Vinkler in Dončec zamudila lepi priložnosti, pred do-
mačimi vrati pa nista uspela srednji napadalec gostov Hrastnik in
organizator igre in najboljši igrakc Kapušar. Takoj za drugim zadetkom
Ptuja so gostje po lepi akciji Zleznika rezultat znižali, strelec je bil
Hrastnik. Slane vremenske razmere so botrovale izenačujočemu za-
detku pri katerem je Maleku žoga ušla v lastno mrežo. Domači so do
konca srečania Doskušali doseči zmagoviti zadetek, vendar zaman.
Kljub neodločenemu izidu pa ima selekcija Ptuja še vedno tri točke
prednosti pred zasledovalcema — Kovinarjem in Elkrojem. V nasled-
mem. prvem kolu povratnih srečanj, bodo igralci Ptuja gostovali na
Ravnah.	I. kotar
Ptujčanom prehodni pokal
v nedeljo je bilo na strelišču v Babosekovi grabi v Ptuju tradicionalno
strelsko tekmovanje bratskih občin Varaždin, Maribor m Ptuj. Občinske
reprezentance so se pomerile v streljanju z malokaliberskim orožjem.
Tekmovanje je zelo dobro izvedla Občinska strelska zveza Ptuj, pre-
hodni pokal naje zasluženo osvojila ekipa Ptuja s 3714 krogi, drugi je
Maribor 3462 in tretji Varaždin s 3455 krogi.
REZULTATI
Standardna M K puška:
—	člani — Ekipno: I. Ptuj 930, 2. Maribor 922, 3. Varaždin 776
—	posamezno: 1. Stanislav Gole (Ptuj) 249. 2. Jurij Lamut (Ptuj) 240,
3. Jože Majhenič (Maribor) 235, 4. Stanko Podlesnik (Maribor) 234, 5.
Adolf Mihelač (Ptuj) 231 krogov itd.
—	članice — ekipno: I. Ptuj 1004. 2. Maribor 901, 3. Varaždin 884;
—	posamezno: 1. Zdenka Matjašič 261, 2. Mira Skok 252, 3. Albina
SPšajd 250 (vse Ptuj), 4. Danica Ma.šanovič (Varaždin) 247. 5. Marjana
Kramberger (Ptuj) 241 itd.
—	mladinci — ekipno: 1. Ptuj 845, 2. Varaždin 823, 3. Maribor 822;
—	posamezno: 1. Stanko Smiljan (Varaždin) 233, 2. Jože Bosnar
(.Maribor)229.3. Tihomir Hozmec(Varaždin)224,4. Boris Mihelač213,
5. Branko Zupanič 211 (oba Ptuj) itd.
MK pištola:
—	člani — ekipno: 1. Varaždin 972, 2. Ptuj 945, 3. Maribor 817;
—	posamezno: I. Slavko Ivanovič (Ptuj 252, 2. Milivoje Mičovič
(Varazdini 252, 3. Aloj^z Trstenjak (Ptuj) 251. 4. Zdravko Gorski 250, 5.
Josip Plečko 247 (oba Varaždin) itd.
Za največje presenečenje je poskrbela ekipa članic Ptuja, od katere v
prihodnjih letin lahko še veliko pričakujemo.	V. Miletič
Odlični Korošec
v Portorožu je bila zadnja dirka za republiško prvenstvo v kartingu.
Nastopilo je 39 tekmovalcev, ki so v zanimivih vožnjah navdušili nad 3000
gledalcev.
Tekmovalce je dopoldan motil dež, ki pa je popoldan ob tekmovanju
ponehal.
Med mladinci se je ponovno bil boj med Celjanom Pepelom in
Ptujčanom Hvalo, ki tokrat ni uspel premagati borbenega Celjana.
Ponovno se je izkazal prekaljeni Dušan Korošec, ki je v prvi vožnji
zmagal, nato bil drugi, v tretji vožnji pa zaradi naleta z drugimi ni mogel
več zamujenega nadoknaditi. Langerholcu tudi tokrat ni deloval stroj kot
bi želel, Seruga pa je vozil po svojih zmožnostih.
Končna uvrstitev je naslednja: juniorji: Pepel—Celje, Hvala—Ptuj,
Pečolar—Celje... 8. me.sto Kostanjevec; 100 ccm: Rotar—Moste,
Korošec—Ptuj, Lavrič—Moste..., 8. mesto Lapgerholc, 9 Seruga; 125
ccm: Živec—Moste, Kralj—Celje, Dekleva—Postojna..., 13. mesto Ra-
kovec—Ptuj.
Ekipno: Moste 99 točk, Celje 96 točk, Ptuj 83, Postojna 79, Nova
Gorica 73, Piran 71 točk.	anc
Srednje železničarjev
Čakovec-Ptuj
Delavci železniških delavnic iz Pt^a že polnih 16 let utrjujejo vezi
bratstva in'prnaleljstva z železničarji Cakovca. V petek 3. o^ol>ra so
^t)rtne ekipe Železničar iz Ptuja krenile na športna srečanja v Čakovec.
Ze pt) tradiciji se tekmovanje odvija v kegljanju, streljanju in šahu.
KEGIJANJE
Nastopile so 10 članske ekipe. Ptujčani so v prvem setu podrh 70
kegljev, gostitelji pa le 54. Vse je kazalo, da se bo serija zmag ptuiskih
kegljačev nadaljevala. To prepričanje le Ptujčane navduševalo Ie do
tretjega seta. Po tem sctu so prevzeli vodstvo kegljači Cakovca, ki so na
koncu premagali ekipo iz Ptuja z rezultatom 3721324. Vzrok za poraz gre
iskali v tem. da so treningi ptujskih kegljačev onemogočeni, sai je
kegljišče že nekaj mesecev zaprto zaradi ureditvenih del. Množica
delavcev v Ptuju po delu z.aman išče športne sprostitve na kegljišču.
Kegljači se vprašujejo ali bodo našli svoj boljši jutri v srednjeročnem
načrtovanju ter dobili toliko potreben športni objekt — več stezno
kegljišče.
Ob lakih mislih kegljači železničarji zaključujejo, daje potrebno
povezati športna srečanja tudi z delovnimi izkušnjami. Po srečamu v
C akovcu je bil dosežen ludi ta cilj, saj so vsi na koncu ugotovili, da ni
ptimemben le športni rezultat ampak delovno srečanje, ki že 16 let utrjuje
st)delovanje železničarjev Ptuja in Cakovca.
STREUANJE
Strelcem Cakovca še ni uspelo premagati svojih nasprotnikov iz
Ptuja. Petčlanska ekipa Ptuja je v disciplini z zračno puško dosegla 738
krogov ter premagala svojega nasprotnika, kije dosegel le 620 krogov.
ŠAH
Šahisti Cakovca so premagali goste iz Ptuja z rezultatom 5:0. Zmaga
domačih ni presenečenje, na vsen dosedanjih so Ptujčani le enkrat
premagali svme nasprotnike.
V	zaključnem aelu so se železničarji izmenjali spominska darila s
poudarkom in težnjo nadaljevati pot bratstva železničarjev bratskih
republik.	Alojz Segula
Šešerkova tretja
na državnem prvenstvu
v Kosovski Mitrovici je bilo preteklo nedeljo finale pokala Jugo-
slavije v atletiki za starejše mladinke. Finala se je lahko udeležilo
dvanajst najboljših atletinj v vsaki disciplini Med teh dvanajst se je
uvrstila tudi mlajša mladinka iz Ptuja Marija Šešerko v skoku v daljino,
kije v republiškem finalu osvojila republik naslov.
V	Kosovski Mitrovici je skakala odlično in osvojila tretje mesto v
državi z rezuUatom 521 cm. Sam rezultat je srednje kvahtete, saj je
tekmovalka skočila že mnogo več, vendar je glede napogoje tekmovanja
(stadion je bil šele pred kratkim dokončan, vend^ar z mnogimi po-
manjklivostmi) tekmovala odlično. Uspehje prijetno presenečenje, saj je
tekmovalka še mlajša mladinka in že sedaj posega po visokih mestih v
starejših kategorijan v republiki in Jugoslaviji.
Med dvanajstimi najDolišimijeimela možnost nastopiti tudi štafeta
4 X 100 m, vendar se ziiradi oddaljenosti in pomanjkanja finančnih
sredstev tekmovalke tega tekmovanja niso udeležile.
Atleti in-atletinje. AK Ptm pa se pripravljajo na nastop na tradici-
onalnem četveroboju Šaleške, Koroške, Pom urja in Ptuja, kibo to soboto
v Murski Soboti.	L. Č.
Uspešen nastop Ptujčanov
II. športne igre civilnih invalidov Jugoslavije so bile tokrat v Ba-
njaluki. Nastopilo je osem reprezentanc, v reprezentanci Slovenije pa
ptujski tekmovalci v igri z zvenečo žogo.
Dvodnevno tekmovanje v atletiki, igri z zvenečo žogo, namiznem
tenisu, šahu, streljanju z malokalibersko puško in kihanju je prineslo
odlično uvrstitev reprezentanci Slovenije. Leta 197b 5. mesto, 1978 7.
mesto in letos odlično 2. mesto.
Ptujski tekmovalci v igri z zvenečo žogo — nastopili so Furjan, Vuk,
TrstenjaK ter Klavdij iz Nove Gorice so z odličnimi igrami presenetili ter
izgubili srečanje le v finalu proti ekipi Hrvatske s 4:1. Prav tako je bil
igralec Furjan najusnešneiši strelec saj je dosegel 16 golov, pred Uka-
ličem—Hrvatska8, Šahičem—BiH 6 itd.	,
Končni rezultati so naslednji — atletika: Hrvatska 18072 točk. Črna
Gora 15974. Slovenija 15904 itd; kegljanje: Hrvatska 1028 keeliev.
Slovenija 830. Vojvodina 780 itd; > streljanje: Slovenija 329 kr^ov,
Vojvodina 324, Srbija 321; namizni tenis: Kosovo, Slovenija, Vojvodma;
šah: Srbija 14 točk. Hrvatska 19.5, BiH 18.5 itd.; igra z zvenečo žogo:
Hrvatska, Slovenija. Črna gora itd.
Skupna uvrstitev: Hrvatska 40 točk, Slovenija 34, Srbija 33, Črna
gora 28. Vojvodina 26,' Kosovo 22, BiH 16, Makedonija 12 točk. Na
zaključni slovestnosti so najboljši prejeli medalje in diplome, ekipe pa
pokale in diplome — nastop nad 3(X) invalidov pa so ob koncu pozd^ravili
najvišji predstavniki BiH.	anc
6. delavske športne igre
perutninarjev
v soboto 11. oktobra se bodo že šestič zapovrstjo srečale športne ekipe
perutninarjev iz Koke Varaždin, Perutnine Ptuj in Podravke Koprivnica na
svojih delavsko športnih igrah.
Igre organizira vsako leto druga delovna organizacija in letos je
organizator Perutnina Ptuj, ki bo tako tudi s to pomembno športno
manifestacijo popestrila program prireditev ob svojih visokih jubilejih.
L. C.
Zmagovalni pokal ekipi Agisa
Poročali smo že o zaključku delavskih špor-
tnih iger občine Ptuj za sezono 1979-80, v kate-
rih je sodelovalo 635 tekmovalk in tekmovalcev
iz 29 delovnih in temeljnih organizacij združe-
nega dela. Tokrat so se pomerili v 10 različnih
disciplinah, udeležba na tekmovanjih pa seveda
ni bila zadovoljiva, kajti še vedno je tako, da v
večini delovnih organizacij ne jemljejo te zvrsti
športa dovolj resno.
In kakšni so bili rezultati? Od 111 vseh nasto-
pajočih ekip jih je v ženski konkurenci sodelo-
valo 21, ali 102 tekmovalki.
Na občinskem tekmovanju v pikadu, ki je bilo
v okviru DSI 8. novembra lani, je sodelovalo
sedem ekip. Najbolje so se odrezale tekmovalke
iz Perutnine, pred ekipama KK Ptuj in Agisa.
Med posameznicami je največ krogov zadela
Frančka Beranič iz Perutnine.
Tekmovanje v streljanju z zračno puško za
ienske je potekalo lani jeseni in letos spomladi.
Tekmovalo je pet ekip, najbolje pa so se odre-
zale tekmovalke iz TGA. pred tekmovalkami iz
Perutnine in Agisa. Med posameznicami je bila
najboljša Jelka KirbiS iz Perutnine.
Za tekmovanje v kegljanju za ženske se je
prijavilo 9 ekip. Tekmovanje je bilo marca 1980
kegljišču KK Drava v Ptuju, vrstni red pa je
bil sledeč: I. Agis, 2. SO Ptuj, 3. KK Ptuj, 4.
•^erutnina, 5. TGA Kidričevo . . . Med posame-
znicami se je najbolje odrezala Lojzka Grabner
^ Agisa.
^ minigolfu so tekmovale štiri ženske ekipe,
Hmovanje je potekalo aprila letos v Ptujskih
toplicah, vrstni red pa je bil 1. SDK Ptuj, pred
•^erutnino, Agisom in KK Ptuj, Med posame-
znicami se je najbolje uvrstila Otilija Somen iz
^DKPtuj.
^ tekmovanje v plavanju za ženske se je
P'"ijavila le ekipa iz Agisa, zato je to tekmovan-
Odpadlo.
^ moški konkurenci je sodelovalo 90 ekip s
tekmovalci, ki so se pomerili v 9 športnih
^'sciplinah.
V	tekmovanju A skupine v malem nogometu
je sodelovalo 10 ekip. Prvo mesto je osvojila
ekipa iz DO Olga Meglič, pred Agisom in ekip
JLA.
Vrstni red jesenskega in spomladanskega dela
B skupine za preteklo sezono pa je sledeč: 1.
TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, 2. TOZD
Elektrokovinar, 3. komunalno podjetje
Ptuj ... Iz B skupine se uvrstijo v A skupino
ekipi TOZD za vzdrževanje voz in Elektrokovi-
nar, iz A skupine pa preidejo v B skupino ekipi
SO Ptuj in Agrotransport.
V	šahu je potekalo tekmovanje 12. februarja
1980 v delavskem domu Franc Kramberger. Od
16 prijavljenih ekip je sodelovalo le 9 popolnih
ekip s po 4 tekmovalci. Prvo mesto je dosegla
ekipa TGA, pred SO Ptuj in Zdravstvemim
centrom Ptuj — Ormož.
V	plavanju, ki je potekalo 17. marca 1980 v
Ptujskih toplicah, se je pomerilo le 5 moških
ekip. Prvo mesto so dos^lj tekmovalci iz SO
Ptuj pred TGA Kidričevo in Agisem iz Ptuja.
Tekmovanja v košarki se je udeležilo 13 ekip.
Najboljši so bili tekmovalci iz TGA Kidričevo,
pr^ ekipo Agisa in Inženiring biroa Ptuj.
V	streljanju z zračno puško se je pomerilo 10
moških ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa TGA
Kidričevo pred Agisem in Perutnino. Najboljši
med posamezniki pa je bil Ludvik Pšajd iz IMP
Elektrokovinar Ptuj.
Tekmovanje v minigolfu je bilo aprila 1980 v
Ptujskih toplicah. Sodelovale so 4 ekipe. Naj-
boljši so bili tekmovakri iz KK Ptuj pred Peru-
tnino in TGA Kidričevo. Med posamezniki se je
najbolje odrezal Martin Mlakar iz Perutnine.
V	aprilu letos je bilo tudi tekmovanje v ke-
gljanju na kegljišču KK Drava Ptuj. Sodelovalo
je 15 ekip, najbolje pa seje uvrstila ekipa Agisa
pred TOZD za vzdrževanje voz in MIP Ptuj.
Med posamezniki je podri največ kegljev Milan
Seidl iz Agisa.
Isti mesec je potekalo še tekmovanje v nami-
znem tenisu v katerem je sodelovalo 11 ekip.
Najbolje se je odrezala ekipa Podlehniškega
Motela pred Perutnino in Zdravstvenim cen-
trom Ptuj — Ormož.
In še zadnja disciplina — rokomet. V
tekmovanju marca letos se je med seboj pome-
rilo 6 ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa Agisa
pred Perutnino In KK Ptuj.
Skupni vrstni red ekip delovnih organizacij
oziroma TOZD v delavskih športnih igrah za
sezono 1979 — 80 paje v moški konkurenci sle-
deč: 1. Agis, 2. KK Ptuj, 3. PP Ptuj, 4. TGA
Kidričevo, 5. SO Ptuj, 6. Olga Meglič, 7. MIP
Ptuj, 8. DES — TOZD Elektro Ptuj, 9. TOZD
Elektrokovinar Ptuj, 10. Inženiring biro, 11.
JLA Garnizija Ptuj, 12. Emona Merkur Ptuj,
13. KBM Podružnica Ptuj, 14. TOZD za vzdr-
ževanje voz Ptuj, 15. Motel Podlehnik, 16.
Zdravstveni center Ptuj — Ormož, 17. Postaja
Milice Ptuj, 18. Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj,
19. TGO Gorenje Elektronika Ptuj, 20. Petrol,
21. Vinko Reš, 22. CSUl Ptuj, 23. Opekarna
Ptuj, 24. Agrotransport, 25.- Komunalno podje-
tje Ptuj, 26. Podlehnik — pedagogi in 27.
Dravske elektrarne Maribor HE SD II Formin.
Zmagovalni pokal DSI za sezono 1979 — 80 je
v moški konkurenci prejela ekipa DO AGIS
Ptuj, vsi zmagovalci posameznih disciplin pa so
prejeli medalje in priznanja, ki jim jih je na
zaključni slovesnosti prejšnji teden podelil pre-
dsednik komisije za DSI pri občinskem svetu
ZSS Ptuj, Zivorad Marinkovič.
Skupna uvrstitev ženskih ekip pa je sledeča: I.
Perutnina, 2. AGIS, 3. Tga kidričevo, 4. KK
Ptuj, 5. SO Ptuj, 6. SDK Podružnica Ptuj in 7.
Vzgojno varstveni zavod Ptuj. Skupni pokal je
v trajno last prejela zmagovalna ekipa Perutni-
ne.
DSI za sezono 1979 — 80 so tako za nami.
Organizatorji upravičeno pričakujejo v nasle-
dnji sezoni boljšo udeležbo in seveda čim več
športne — delavske sreče.
M. Ozmec
12 - ZA RAZVEDRILO
9. oktober 1980 -
TEDNIK ~ oi^*«^' 1980
OGLASI IN OBJAVE - 13

\ nedeljo 5. oktobra ga je
pufH.)ldansko de/e\no vreme
močno zagodlo ptujskim gostin-
cem. ki so ves pretekli teden
vložili v priprave na zanimivo
iiostinsko turistično prireditev
Tlak)ška trgatev. 1 a naj bi pote-
kala v nedeljo popoldne na
ploščadi grajske restavracije. De-
lavci 1 OZI) Cjostinstvo Flaloški
Biser v Ptuju so prireditveni
prostor dobro pripravili, saj so ga
takorekoč spremenili v gorico. Ze
ob vhodu je bilo čutiti tisto
domačnt>si. ki jo posamezniki
čutijo vsai enkrat letno, ko se
odpravijt)k domačinom ali znan-
cem na največji jesenski praznik
— na trgatev.
Na plesnem prostoru je bilo
po^tavlJcnih vec deset trsov z
grozdjem vred. Pripravljeni so
bili trgaCi. muzikant. gospodinja
in virt. pripravljeni so bili tudi
lantje ansambla Toneta Kmetca.
(irozdje je čakalo, kad je bila
pripravljena, sod tudi . . . tudi
gostje so bili pripravljeni, saj so
nekateri prišli na grad že ob 15.
un. Pa se je pol ure pred pričet-
ki)m vlil dež — kot strela z
jasnega. In tako je vse prizadeva-
nje jxidk> \ \odo — /al.
Kljub \scmu pa velja vscij v
delno tolažbo pt)nvaliti prizadev-
ne t)riiani/atorjc. ki so se /a to
prireditev /ares nt)trudili. Pripra-
\ili so kopico dt)mačih dobrot.
\lo/ili \eliko dobre volje za
pripravo domače potice, pečene-
ga proicnka. drobčovo /upo. pa
domačo ocvirkovo šalato. domač
kruh. domače pečene kokoši, da
ne govorimo o mesu i/ tunke. in
/ganiici.
(ilede na nesporno ugotovitev,
da se jc v zadnjem času gostin-
skotunstična ponudba na ob-
močju ptujske občine kvalitetno
ra/širila in močno dvignila, upra-
vičeni) pričakujemo, da se naši
\rli gostinci ne bodo dali ugnati
in bodo takšni) ali pa vsai podob-
no prireditev v i/redno bogatem
jesenskem času še organizirali.
I riialcv še ni ki)nčana. kmalu bo
/riH kusian). pa mošt bo tu. pa
Martinovo . .	M. O/mec
Kljub razočaranju kolektiv grajske restavracije ni obupal. Takole so se
zbrali v »goricah« na grajski ploščadi.
Izboljšana samoupravna organiziranost na področju mlekarstva
v cilju medsebojnega planskega in poslovnega
sodelovanja bodo proizvodne organizacije, organi-
zatorji proizvodne mleka, predelovalne organizacije,
trgovske organizacije, ki prodajajo mleko in mlečne
izdelke ter organizacije, ki te proizvode uporabljajo v
proizvodnji, pa tudi kmetje — individualni proizva-
jalci mleka in strokovne organizacije, sklenili samo-
upravni sporazum o povezovanju v skupnost zdru-
ženega dela za medsebojno plansko in poslovno so-
delovanje pri proizvodnji, predelavi in prometu z
mlekom in mlečnimi izdelki pri ptujski mlekarni.
Sporazum predvsem opredeljuje medsebojne
odnose v planiranju in ustvarjanju skupnega pri-
hodka. Predvideva tudi samoupravno organiziranost
\seh pt)dpisnic m udeležencev. Udeleženci .so indi-
vidualni kmetijski proizvajalci mleka in strokovna
organizacija. Obdravski zavod za veterinarstvo in
živ inorejo.
Samoupravna organiziranost bo prek delegatov,
vsaka izmed podpisnic bo imenovala po eneg dele-
gata v svet skupnosti. Zaradi lažjega delovanja bo
ime! ta svet tudi svoj pi)slovni odbor, ki ga bodo
sestavljali delegati iz posameznih panog podpisnic
(delegat predelave, delegat družbene proizvod-
nje . . .) Precej pomembna sprememba glede na se-
danjo organiziranost proizvodne in predelave mleka
ter prometa z mlekom m mlečnimi izdelkije v tem. da
sedanji poslovni odbor v bodoče dobi nalogo koor-
dinacijskega odbora, ki bo deloval v okviru sveta
skupnosti. Ustanovljen bo še nov samoupravni organ:
skupščina mlekarskih skupnosti, ki se bo sestajala
najmanj enkrat letno, sestavljali pa jo bodo vsi
predsedniki mlekarskih skupnosti, ki so pri vsaki
zbiralnici mleka na območju ptujske mlekarne.
Namen tega sporazuma je predvsem povezovanje
vseh subjektov v proizvodnji, predelavi in prometu z
mlekom in mlečnimi izdelki. Ta namen .so v ptujski
mlekarni precej dosegali že s sedanjim povezovanjem
\ dosedanjem poslovnem odboru. Zaradi usklajeva-
nja z zakont)m o združenem delu pa je potrebno
samoupravno organiziranost še izbolj.šati.
N. Kotar
Spomenik
Viktorju Pisniku
v partizanski vasici Barbara nad Oplotnico se je v soboto, 4. oktobra
zbralo veliko število prebivalcev te vasi in širše okolice katerim so se
pridružili borci tretjega bataljona tretje čete brigade Vojske državne
varnosti kot tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega
gospodarskega življenja občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice.
Srečanje je pomenilo tako za domačine kot tudi borce in ostale goste
še posebno pa mlade, ki so se imeli priložnost še enkrat srečati z graditelji
nove Jugoslavije, veliko doživetje, katerega pa so dopolnjevali žalostni
spomini na kruta leta svetovne vojne. Srečanje na Pohorju je imelo
dvojni pomen. Praznovanje 35. obletnice osvoboditve in kot osrednji
dogodek odkritje spominskega obeležja padlemu borcu in obveščevalcu
tretjega bataljona tretje brigade Vojske državne varnosti, Viktorju
Pisniku. O junaškem boju obveščevalca je govoril član organizacije ZZB
NOV Oplotnica Milan Ivanuša—Vencelj, ki je tudi povdaril, da je Viktor
Pisnik dal svoje življenje za mlade rodove prav na pragu svobode, 7.
maja 1945 v kraju Malahorna. Spomenik je odkril njegov takratni!
soborec Franc Pevec—Zdenko. Sobotno svečanost so pripravili mladinci
iz Malahorne v sodelovanju z krajevno organizacijo ZZB NOV Oplotnica
in v sodelovanju z občinsko organizacijo ZZB NOV Slovenska Bistrica ter
mladimi iz bližnje Gorice in okoliških krajev. Delovna organizacija
granitna industrija Cezlak je darovala material, veliko granitno skalo, ki
jo je dokončno oblikoval borec tretjega bataljona tretje brigade VDV
Franc Strnad iz Podgrada pri Oplotnici.
V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Pohorski
bataljon iz Oplotnice ter godba na pihala iz Slovenskih Konjic.
Viktor Horvat

Pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj
sta v soboto 4. oktobra 1980. svečano potrdila 50. letnico skupnega
življenja v zakonski zvezi FRANČIŠKA IN FRANC ARKO iz Ptuja,
Rogozniška cesta 4. Franc je upokojenec, Frančiška pa gospodinja. V
zakonu sta imela tri otroke, danes pa ju razveseljuje tudi pet pravnukov.
Franc in Frančiška Arko po petdesetih letih ponovno pred matičarjem
Foto: Langerholc
DOM OBČANOV TURNIŠČE
SPREMINJA VIDEZ
Turniščani skrbijo za razvoj svo-
je krajevne skupnosti. V polnem
razmahu je gradnja vodovoda v tis-
tih delih KS, kjer ga doslej še ni bi-
lo,, v gradnji je tudi novi
transformator, nekatere ulice so
dobile cestno razsvetljavo, dokonč-
ne so uredili in opremili dom obča-
nov.
Pred kratkim pa so zabrneli,
delovni stroji še pred domom obča-
nov pri urejanju okolja doma. V
četrtek 2. oktobra so asfaltirali
dohod in parkirišče, ostalo pa jim
je še urejanje zelenice pred domom.
Turniščani pa se aktivno vklju-
čujejo tudi v planiranje za naprej,
saj se zavedajo, da bodo imeli le
tisto, kar bodo z združenimi močmi
in sredstvi naredili sami.
Urejanje okolice doma.
BSP	■■	I	agia
Topnioarji so slavili
Ob 7. oktobru — dnevu top-
ništva je Milovan Stankovič.
komandant ptujske garnizije po-
vedal:
»Danes proslavljamo 39.
oblctnico formiranja artiljerije
Jugoslovanske ljudske armade,
žal prvič brez našega ljubljenega
TITA.
V času revolucije in NOB ter v
povojnem razvoju oboroženih sil
jc tovariš Tito posebno pozornost
namenjal razvoju artiljerije. ma-
so\ nosti in sposobnosti za uspeš-
no borbo proti oklepnim vozi-
lom. Ponosni snu). da v ptujski
garniziji gojimo tradicijo prvih
artiljcrccv. na ljudi, ki so z
zapljenjenimi topovi 7. oktobra
leta 1941 sodelovali v akciji
Čačanskega partizanskega odre-
da. kije na letališču pri Kraljevu
uničil ali onesposobil večje števi-
lo letal in letališče onesposobili.
Razvoj artiljerije v NOB pa
nosi vsa obeležja formiranja naše
narodnoosvobodilne vojske. Da-
nes s pridom uporabljamo iz-
ku.šnje iz naše revolucije pri
vzgi)ji mladih vojakov, ki jih
usposabljamo za obrambo naše
socialistične Jugoslavije, skupno-
sti bratskih narodov in narodno-
sti.
Milovan Stankovič, komandant
garnizije v Ptuju, (foto: M. Oz-
mec)
Lokostrelstvo ni za novinarje!
Pa ne zato. ker ne bi znali
pomeriti v tarčo, celo zadenejo jo
tu in lam. To smo ugotovih na
sobotnem 2. Koroškem srečanju
novinarjev SV Slovenije. Koro.ški
aktiv nas le sprejel v prostorih
ravenske Železarne, ki je bila
pokrovitelj srečanja, skupaj s
Tovarno usnja Slovenj Gradec.
Potem, ko so nas organizatorji
pozdravili in nam jc duet Kora
/a/clel dobrodošlico s pesmijo,
so nas odpeljali prek vasice
Šcntanel na Jamnico. Tam smo
n;i kmetiji Koroš. kjer se ukvarja-
jo s kmečkim turizmom, preživali
/ares prijeten dan.
Osrednji dogodek jc bik) sveda
tekmovanje v streljanju z lokom
— in to s pravim tekmovalnim.
Zadeva se zdi na prvi pogled
čisto preprosta, pa ni. Vsak
tckniovalec jc imel Nia voljo
poskusni strel in tri strele, ki so
stcli za uvrstitev. Običajno se je
nravi strel posrečil, z ostalimi je
nilo bolj slabo. Seveda so bile
ludi redke izjeme, ki so celo vse
štiri puščice poslale v tarčo.
Skratka. \si smo bili navdušeni
nad izvirno idejo koroških kole-
gov in sklenili, da bomo odslej
pridno vadili. O vrstnem redu ne
notno poročali, le zmagovalno
ekipo naj zapišemo — to jc bila
mešana ekipa S. Logar. N. Dob-
Ijckar in M. KalniTc. Ostali se
tolažijo, da bo pač drugo leto
bolje, ko se bomo ponovno
pomerili za prehodni kipec »Li-
varja«. delo Stojana Batica.
Z razbolclimi rokami —- napeli
tekmovalni lok vsaj toliko, da
puščico odnese do tarče sploh ni
mačji kašelj — smo nadaljevali
srečanje ob" raznih športnin ak-
tiv nostih. cclo uob smo nabrali in
listi, ki sPK) jiTi jedli, ostali živi.
Seveda smo srečanje izkoristili
ludi /a i/incnja\i) delovnih izku-
šenj in sc dogovorili, da se
nriliodnjič dobimi) na srečanju v
Nlariboru. ko se bomo pomerili v
kegljanju. Vsi smo si nabrali
novih inoči /a delo. člani mari-
borskega aktivni pa za treninge
na kculjišču. ker bi sc radi kol
gosiiiclji dobro i/ka/ali!	^
S kravjo vprego po premog
Zima že trka na vrata, na ko-
ledarsko bomo sicer morali
počakati še dva meseca in pol, iz
izkušenj pa vemo, da november
bolj ustreza zimi kot pa jeseni.
Ljudje zato vse bolj mrzlično iščejo
možne vire za zagotovitev kurjave
za mrzle zimske dni. V ponedeljek
so se ustavili tudi v Moškanjcih
štirje vagoni ,,črnega zlata" in
ljudje so hiteli in tekmovali, kdo bo
več prispeval k temu, da bodo
vagoni kmalu prazni. Tudi mo-
žakar na sliki ni zaostajal. Izkoristil
je svoji dve ,,kravji sili" in se
postavil v vrsto čakajočih in kmalu
mu je uspelo naložiti po^n voz
premoga. Zadovoljno je mrmral
sam vase: ,,Kdor se noče potruditi,
pa ga naj kar zebe...!"	JB
RODILF SO:
ŠlelTva Smontara. Pavlovci 36
—	dečka: Katarina Perša. Loper-
šicc 44 — dečka: Milica Lovren-
čič. Cesta kurirjev NOV 25 —
Darjo: .Milena Rodošek. Murši-
čeva 2 — Natalijo: Ivanka Plav-
čak. Nova vas pri Ptuju 25/b —
Mojco: Vera Sakelšek. Naraplje 2
—	deklico: Angela Pijlko. Strajna
8 — dečka: Angela Čeh. Sp. Ve-
lovlak 45 — Mirando: Ljudmila
Bcdrač. Dravci 9 — Jelko: Marta
.Arncčič. Brczovec 73 — dečka;
Stanislava Moravec. Sodinci 7 —
Dav orina: Marjeta Skurjeni. Ličič
17^— dečka: Tončka Lesjak. Šar-
dinjc 28 — Martino: Vlasta Pri-
slan. Žgcčeva 8 — Anjo in Bar-
baro: Verica Rus; Hlaponci 53 —
dečka: Marjana Furjan. Kidriče-
vo 22 — Sandro: Marija Gajič.
Bclšakova 69 — Dejana: Ivan-
ka Kos. De/no 45 — Darinko;
Štctka Bezjak. Straže 27 — de-
klico: Pavla Jus. Žetale 1 10 —
dcklico: Jelka Gajser. Lešje 19 —
dečka: Albina Himclrajh. Ja-
dranska 4 — deklico; Marija
.-\mbri)ž. Sp. Hajdina 18 — de-
klico; .Ana Veldin. Ormoška 6 —
dečka; Cecilija Plohi. Bratislavci
60 — deklico; Nadica Rašl. Do-
rnavska 10 — Svetlano; Gabrijela
Kclncr. Prečna pot 7 — dečka;.
poroki:;
-Alojz .Šcgula. Dornava 9 in
Zdenka Donaj. Mezgovci 3/c;
Matjaž Ncudaucr. Med vrti 6 in
Helena Dobrijevič, Kvedrova I;
Zdravko Zupanič. Hrastnik. Trjg
Franca Kožarja 19 in Milica Kri-
vec. Breg 7; Franc Sitar. Barislovci
18 in Veronika K urez. Lancova
vas 49; Srečko Vinko. Šturmovci4
in Marinka ŠtrucI. Pobrežje 152;
Alojz Valenko. Dornava 32 in
Olga Bračič, Sovjak 7; Marjan
Volkner. Grajena 17 in Marica
Krajnc. Grajena 17; Vladimir
Vtič. Kidričevo 85 in Dragica
Zaje. Apače 58; Ivan Novak. Kr-
čevina pri Vurberku 7 in Neža
Gajšek. Kočice 59;.
UMRLI SO;
Jožef Satler. ZakJ 4. roj. 1895,
umrl 26. .septembra 1980; Erika
Skalič. Gregorčičev drevored 2.
roj. 1929. umrla 29. septembra
1980; Janez Ovčar. Gruškovje 5.
roj. 1930. umrl 28. septembra
1980; Antonija Anderlič, Ormož.
Vrazova 4. roj. 1894. umrla 30.
septembra 1980; Stanislav Mur-
ko. Apače 29. roj. 1910. umrl 1.
oktobra 1980; Jožefa Predan.
Kopivnik 10. roj. 1907. umrla 3.
oktobra 1980; Janez Beton. Zla-
toličje 1/č. roj. 1890. umrl 4. ok-
tobra 1980; Elizabeta Rus. Pod-
vinci 82. roj. 1890. umrla 26. .sep-
tembra 1980: Franc Ko.sec. Brstje
5. roj. 1901. umrl 29. septembra
1980.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij'
sko dejavnost RADIO-TEDNiK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštm
predal 99. Ureja uredniški kolegij, I*'
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda
direktor m glavni uredmj
FRANC LAČEN,odgovorni uredmi'
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo
m uprava Radio-Tednik, telefo''
(062) 771-261 m 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 250 dinarje^'
za tujino 350 dinarjev. Žiro raču"
SDK Ruj 52400-603-31023. Ti-
ska CGP Večer Maribor. Na po<^
lagi zakona o obdavčevanju proij
vodov in storitev v prometu je TB'
DNIK uvrščen med proizvode, ^
katere se ne plačuje temeljni dave*
od prometa proizvodov.