J Uhaja v Trstu* Mo soboto ojoludae, ^kopisi se ne vra-.J°- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. topništvo ii npravništvo “I* del Lavatoio št. |, |. TELEFON 18-67. VIDINIMI K----------------* Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v široko^ ti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije44 v Trstu. j-------------------------------------- Čevljarska ali pekovska zadruga? Seveda tp.ba prt d vsem odpraviti ljubosumnost, iešnosrčnost in razne predsodke. Teda ifobra volja bi tudi to lahko premagala. I Ali pride kmalu do vresničenja teh 4Jaših želj ? Kakor se zdi, pripravlja se j*itvno v vrstah „N. D. 0.“ prvi korak na kej naporn', a hvaležni poti v gospodarsko povzdigo našega ljudstva v mestu in okolici. ------------—---------------------— Naš veliki protestni shod minole nedelje. Krona vsem mnogoštevilnim shodom, Sospodnrsko pouzdlgo našega ljudstva u mestu in okolici. del Priznati moramo, da naše dosedan e °vanje v svrho gospodarsko povzdigo j 8a ljudJva, delavca, kmeta in malega rtnika, ni bilo ne sistematično, ne vse-^ransko. Pritožb^, češ, da naš okoličan — ^ nazaduje ter da se začenja tudi on '■opijati v valov h moderne industrije, da j delavec ni d lež n plodov, ki jih je pri ^"Sorodnih delavcih v drugih deželah* j r°dila ideja samopomoči in vdru-v e jr j a, da, slednjič, naš mali obrtnik z a«un dnevom očitneje propada v prole-I'Jat, te in slične pritožbe so bile vedno ^a8He in so posebno v zadnjem času polk . 80 glasneje. Splošno se torej spoznava, a ]0 naš revni nižji sloj še potreben or-® bizacije na gospodarskem polju, da treba °®sPodar$ke sile našega ljudstva postaviti lj. v'Se, modernemu času bolj primemo sta-.Ali se je iz tega spoznanja crpilo n ?®^aj potreben nauk? Ozrimo se na našo Jbližjo okolico! Vse narodno delo ob-p'J'a v mestu, izvzemši dveh delavskih ^Oflpornih društev, iz par zadružnih gostila ni>omna društva) in par pevskih, zabaven 10 športnih društev. (Seveda imamo v ^°tudi razne banke, „Pos. in hran." in 'n obrt. zadrugo", toda te vstanove je p ,t>a presoditi se stališča splošnega narod-gospodarstva, in ne kakor specifične ]; ■l * * *i°Vbke ali strokovne vstanove). A v oko* (j • Razuu zaih uzulli gostiln In pevskih ja&tev, nimamo druzega nego par posojil-hranilnic, zavarovalnic goveje ž.i»ine, lebjsko družbo in zadruge upravičenih Ustnikov. ; Ni naš namen omalovaževati to, kar j' Urjenega v dolgih letih narodnih borb k ^žkega razvoja. Kar se je storilo dosedaj. . Sotovo hvalevredno in koristno. Radi ^'ZtiaVanio tudi, da se vsled naše dose-, a,nje politične evolucije ni moglo storiti ) ‘1*0 več. Za nas pa to ne sme biti to-y Liki svobodnemu geniju, ki hrepeni po višem, mora tudi naš narodni yfn,J stremiti po višili oblikah gospodaril življenja, po načinu nabavljanja, izganja, razpečavanja, obratovanja itd., J. odgovarjal današnjim zahtevam. Neopo-1 dejstvo je, da je bila vsa naša dose-gospodarska organizacija v mestu in .okolici zgolj reproduktivna. In to je ravno 8'avno. ^ zadružnimi gostilnami in s kme-]jJS*° družbo bomo sicer pomagali našemu Jodstvu, v okvirju obstoječih gospodarskih ji^er, g tem, da skušamo izkoljšati iste. 1 P* moramo gledati, da zagotovimo našemu PODLISTEK. Vaza. <'eiki spisal Jar. Čech. Poslovenil H. So strune v naši duši, za katere nihče j,- Ve) dokler se ne zljubi usodi udariti na w' ^edaj zazvene z njih včasih zvoki !o pjajoče lagode in moči, drugič pa Dčee ZV°k* bobnečega in vse uničuj oču-bJa groma. Je spoznanje, ki pridrvi z mj8n,° v>harja, raztrga, razseka srce in i|ai > Prežene mir duše, uniči razum in »Pal ■ k* j® J® baš 8P°znal°* 8P°’ Slavi* 8amo radi tega, da se strmo- globoke tolmune obupa ali blazni ^ake pritajene strune so dremale v lojJ1 'Tizbovi, Tako divje spoznanje je ‘*lo j Dje8a> 0O?ar zLljenje je bilo tako >ifcj , omejeno, da se je von sam videl 'pl^M velik neumnež. Živel je, kot iv0i ‘ P^arniški „moli“ žive, zagrizen ▼ je V»A™ 'n svoje uradne dolžnosti. Bil je ^ ? Prenasičen pisarniškim prahom, da Itak‘a njegova beseda in vsaka misel, n»leč je bil kake zmožen, dišala po ljudstvu nove gospodarske razmere, nove vire dohodkov, nove oblike, ki je bodo, na principu vdruženja primitivnih in neznatnih posameznih gospodarskih sil v eno edino močno gospodarsko strujo, vsposobl ale, da poseže vspcšno v konkurenčni boj s tržiščem, na katerem so se te više gospodarske oblike že vdomačile. Lotiti se nam je najvspešnejega zdravila, zadružništva. V tej smeri se mora gibati naš nadal,ni imvoj, toliko v mestu, kolikor, posebno, v okolici. Ali ni temu res tako? Poglejmo našega kmeta okoličana: vinoreja, v osemdesetih letih eden glavnih virov zaslužka, je dandanes padla na najnižo stopinjo. V največ vaseh se sploh ne redi, ker se ne izplača, v drugih trta sicer rodi, a le v to, da polni kleti. Vina je, a odjemalcev ne. Ali naj se temu zlu odpomore s tem, da se vsako toliko pošlje kako deputacijo na politično oblast-nijo, naj le ta dovoli prodajo na osmicah ? Ali morda s tem, da se odpre zopet kako zadružno gostilno? Ne! Edino in izključno s tem, da se vsi vinorejci združijo v eno vinarsko zadrugo, ki naj jim omogoča prilastiti si vdobnosti veletrgovine z vinom, ki naj jim zagotovi kredit, otvori nova tržišča, in s tem nudi možnost do racijonelnega in modernega gospodarstva. Zopet stokajo živinorejci! Konkurenca na tržišču je velika, a oni so premajhni. Komaj, komaj se jim posreči razpečati mleko ene krave. Živinorejci, združite se V mlolrorolfA •»« <1 —- s - ’ 4. V*J boljši, jasnejši dnevi. Delavec v mestu in okolici se zdi samemu sebi nepotreben na svetu. To je umevno ! Zaslužka ni, denarja n;, a tudi posojilnice mu zapirajo vrata pred nosom ! Kaj mu je storiti ? Združiti se s sebi sličnimi, stremiti po delu v lastni režiji; 6tra-miti eventuelno po vstanovitvi lastne posojilnice in hranilnic?, ki bo šla na roko njemu in njegovemu sotrpinu v okolici v boju za osamosvojitev. A obrtnik ? Menda ga ni človeka mej nami, ki ne bi hotel priznati, da ta sloj našega naroda propada — radi lastne krivde. Res je, da je dandanes zelo težko mali obrti kljubovati močnim navalom kapitalističnih velikih obratov. Toda ravno ta nevolja mora dovesti k združenju malih obrtnikov. Spoznati je treba, da se bodo mali obrtniki vzdržali na površju le tedaj, ko bodo združili svoje moči v to, da si prisvojijo vdobnosti veleobrti, da združenimi močmi odpravijo škodljive pojave, da s skupnim nastopom pridejo do kredita, do vgodnega razpečavanja svojih produktov. Kako lahko bi se n. pr. v Trstu vstanovila krojaška, mizarska, oziroma njem. In ta strupena snov se je počasi kopičila v pjegovi duši in zamorem reči tudi na njegovih možganih. Delovala je tako, da je bil vedno tako skromen v svojih potrebah, da ni poznal niti ene ekstremnosti naj si še tako plemenite, da je bilo zatajevanje njegovim vsakdanjim kruhom. Bil je reven in radi tega se je stranil družbe. Videl je, da se ji mora pokloniti visok davek za veselja in radosti, ki jih nudi. Pečat osamljenja je tičal na njegovem licu in kdor ga je srečaval vedno samega, ko je korakal v pisarno ali pa domov, je morda bral na njegovem malce žalostnem obrazu trpljenje osamelega človeka. Če bi ga pa bili poznali, uvideli bi bili, da so slabo brali, kajti bil je skoro zadovoljen in ni zavidal nikomur. Videlo se je, kakor da mu je največa sreča spolnjevati vestno svoje uradne dolžnosti. To nosi šele pozneje sad, si je mislil, in potem si bo mogel privoščiti to, česar se mora sedaj odrekati. Toda ono „pozneje“ je bilo še daleč in med tem je prišel trenotek, v katerem se je Karel Jizba iztrgal iz tesne bube pisarniškega mola, trenotek, ki je naglo zbrisal plasti prahu z njegovega srca in pameti, trenotek demoničen, kajti nekak j. uua voein uiiiugUBicvuuiui suuumiJ, Jci jih je „N. D. 0.“ priredila tekom pred-^linolega tedna v mestu in po okolici, je bil Veliki protestni shod, ki se je vršil minole nedelje — pričenši ob 10. uri predpoludne — v, veliki gledališčni dvorani »Narodnega Doma" v Trstu. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička ; istotako je bila natlačena galerija, a poleg tega je bila polna ljudi tudi veža »Narodnega Doma", dočim je moralo mnogo ljudi stati na trgu pred „Narodnim Domom". Tov. Jaklič — ki je shodu predsedoval in ga otvoril — je po primernem ne govoru podelil besedo tovarišu predsedniku „N. D. 0,“, dru. J. Mandiču. Ta je najprej omenil štrajk okoličauskih voznikov, ki so po (itolikoletnem robovanju stopili s štrajkom v borbo proti zasebnim magistratu, zaščitniku teh izkoriščevalcev. Postavil je voznike v vzgled solidarnosti in vstrajnosti ter jim izrazil svoje simpatije in željo, da bi njih štraj kmalu nehal z njiih popolno zmago. Na to je govornik prešel k predmetu shoda, namreč k ogorčajoči aieri s paro-broduo družbo „Dalmatia“. Dejal je, da noče ponavljati že znanih stvari. Ozirati, da se hoče le na dogodke, ki so se pojavili po zadnjem velikem skodu, kajti po teh dogodkih je postal že itak veliki škandal še veči, še bolj vnebovpijoč, in priča še bolj jasno v kako neverjetnih razmerah da živimo tukaj. Omenil je za tem najprej slovesno izjavo c. kr. namestnika, da namreč ni res, kakor se mu je podtikalo, da je on vplival na razveljavljenje pogodbe. O. namestnik je, kakor človek, poštenjak, kateremu moramo verjeti. Vendar pa mu smemo očitati, da kakor c. kr. namestnik ni bil dovolj oprezen in previden. Namestnik je namreč za vso pokrajino vrhovni čuvt-j zakona, pred katerim smo vsi enaki. A v interesu države same je, da se zakon ne krši, in če živimo res v pravni državi, tedaj demon sam se ga je dotaknil s svojimi jasnimi peroti, da bi v njegovi glavi vnel spo- znanje krasote in ž njim drugo spoznanje lastne bede in ubožnosti. Od tedaj so začele žalosti Karla Jizbe in njegova tragedija. V julijskem mraku, napojenem dišavami in poželjenjem, je pristopil Karel Jizba k izložbi židovskega starinarja Weila in je zagledal vazo bleščeče lepote. Stala je tam v nebroju stvaric in ro-kokovih figurin, ponašajoč se kraljevsko. Izgledala je prav starinsko v svoji spoštljivi temno-zeleni barvi in bilo je oči-vidno, da jo je ustvaril nekak neznan umetnik, ki je hotel stvoriti nekaj tako klasično priprostega in jedno stavnega, kot so vstvarjali staroveki barbarski narodi. Spodnji del vaze je bil tak, toda ko je ustvarjal grlo, roče in okrase posode, se je umetnik tako spozabil, da je udahnil v svoje delo kompliciranost in strast modernega človeka, kar niti sivkasta zelenost delane starodavnosti ni mogla zakriti. Vaza ni bila toraj antika, toda bila je umetniško delo. Struje ni zastopala nobene, bila je enostavno moderna v najboljšem pomenu besede. Ne preširoka spodaj, razširjala se je polagoma in ožila zopet v čarobni Ifhiji, se s kršenjem zakona rušijo teimlji te države: to je torej revolucija v mirnem času. In ravno radi tega je bila dolžnost c. kr. namestnika čuvati, da se ne krši pravoveljavno sklenjene pogodbe. Poleg tega pa dobiva parobmdna družba »Dalmatia" tudi milijon kron državne subvencije na leto, in ta rndijon kron ie pride iz žepov dra. Cimadorija, ampak iz ž>pov davkoplačevalcev. Mej davkoplače^ci smo pa tudi mi, Slovenci, in zato je bila dolžnost vlade, da prepreči kršenje naših prav c in da intervenira v to, da se sloven kim delavcem ne jemlje to, kar jim gre po zakonu. Glede parobrodne družbe „DalmHtia“, je ta afera postala zasebno-pravna in bo sodišče spregovorilo zadnjo besedo. O družbi je omeniti le to, da je slovanska le po imenu, a gospodarijo v njej tuji, Slovanom sovražni elementje. Na to je govornik prešel k glavnemu krivcu tega verobmstva, k dru. Cimadoriju, o katerem je izrekel nevsmiljeno ostro sodbo. On, dr. Cimadori, ta hudi genij vse te afere, si je izmislil peklensko mahinacijo : on je razširil po njem samem izmišljeno vest, da socijalni demokratje žugajo z generalnim štrajkom, on si je izmi -lil pritisk namestnika in — kar je najhuje — on je interveniral pri parobrodni družbi „DaI-raatia", pri kateri je on — na njeno škodo — upravni svetnik. A ne le to: on je tudi nahujskal svoje dete, »Fascio economico fitfb to'oduolznd'kampanjo; aa ja preprečilo našim delavcem priti do zaslužka zato, ker so _ Slovenci! Ah naj ta človek ostane še na svojem mestu, ali naj on še nadalje vživa zaupanje odločilnih faktorjev ? Ne, to ne sme biti. A socijalni demokratje? Oni trdijo sedaj, da ni res, da so žugali z generalnim štrajkom. A zakaj niso tega povedali takoj ? Zakaj so molčali ves teden, ko seje govorilo o tej njih grožnji ? < >ni so dobro vedeli, da jih dr. Cimadori izkorišča, a molčali s?, ker jim je bilo všeč, da dr. Cimadori s tem škoduje slovenskim delavcem. To — je nadaljeval govornik — kar se je zgodilo, je le en korak vseh nasprotnikov slovenskega delavstva združenih skupaj. Oni vidijo, kako vspeva naša „N. D. O.", vidijo, kako narašča in kako prihaja do moči naš živelj. In strah jih je in zato so se za njih skupen interes združili ; a ta njih interes je : vničiti slovenskega, delavca. Ravno tako se moramo združiti mi in združeni nastopiti z vso odločnostjo proti njim. Ne smemo več molče trpeti krivic, ki se nam delajo, ker inače bomo res sužnji. Pokažimo, da so minuli časi* ki je imela v sebi čar in nežnost ženskih njedrij, in razcvetala se je v ustju v polno bajk, sanj in opojnosti. Z obeh strani laskala sta se k vazi dva ročaja v gadjih zavitkih. Resnica najrealnejše lepote je bila stisnjena dvemi življenjskimi lažmi, dve zmoti sta sikali tu v obraz absolutni resnici, predsodek in neumevanje. Ovijali sta se s telesi in repi okolu vaze tako, da se je zdelo, kot da ena izhaja iz ust druge. Velika ideja je bila vtelčsena v vazi. Življenje uklenjeno s podlostjo se je v nji dvigalo gori in izzivalo. Moralo se je s trdno roko okleniti ona dva gada, da se je moglo ustne približati k sanja v mu robu vaze. Ko se je Karel Jizba ozrl na vazo, je konstatiral njeno tajno in kot prepovedano krasoto in občutil je mučno zeljo vzeti jo v roke dotakniti se je in jo poljubiti. Želja je, postala ob enem fizična muka, ko je spozna’, da je to nemogoče Mehanično je stegnil roko proti steklu. Bilo mu je kot bi dobil udarec v glavo. Žalost človeka brez moči se ga je polastila. Bolečina, da je nemogoče, tudi samo dotakniti se je, je bila jako prodirajoča. (Prih. dalje’) ko je slovenski delavec molče trpel vsako storjeno mu krivico. Naš idejal bodi: soqi-jalna justicija; vsakemu naj se da, kar mu gre. Socijalna justicija, kakor pravi neki italijanski socijolog, dviga narode in jim jamči bodočnost. Da bomo odločno premagali nasprotnike — je zaključil govornik — moramo tudi odločno protestirati. Buren aplavz je sledil zaključku tega krasnega in ognjevitega govora, a ko je ta aplavz ponehal, je spregovoril tov. Sl. Skrij, tajnik novovstanovljene ,,N. D. 0.“ v Ljubljani, ki je zborovalce pozdravil v imenu ljubljanskega delavstva. Govorila sta potem še tovariša Kuku r o v e c in II a d e š č e k, na kar je tov. Jaklič zaključil shod. Po shodu je vdrla velika masa občinstva iz »Narodnega Doma“ na trg. Od tu se je hotela podati v sprevodu po ulici Vienna dalje po mestu. A ljudje še riso bili prišli do ulice di Torre bianca. ko jih je cela armada redarjev obkolila. Tam je najprej policijski komisar dr. Mlekuž dal povelje demonstrantom, naj se razidejo, a takoj na to je velel enemu redarstvenih nadzornikov : »Lassen Sie blaseu!“ In razlegel sc je oni „ta-------ta ta“, o katerem je bilo dan prej, namreč v soboto dne 16. t. m. čitati v ,,Edinosti4', da velja kakor opozoritev, da je bilo dano povelje, da se treba raziti, in da se po tem »ta — — ta ta« aretira vsacega, ki bi še ostal na mestu. Mislimo, da ko bi ne bilo one notice ravno dan prej v „Edincst'‘‘ bi bila imela policija mnogo več opravila z aretiranjem demonstrantov, tako so se pa skoraj vsi umaknili nazaj fna trg pred „Narodni Dom“. „Tu smo doma" — so rekli ljudje in se vstopili pred „Narodni Dom“. Policija je pa obkrožila ves trg z dvovrstnimi kordoni redarjev. Marsikak vsklik ogorčenja, mar-sikako grenko in ostro opazko na naslov c. kr. policije je bilo tu slišati. Slednjič se je nekdo zmislil, da je vzel krožnik in šel po trgu nabirat radovoljne darove za družbo sv. Cirila in Metoda. To, in pa še posebno dejstvo, da je dotičnik šel s krožnikom tudi k policijskim komisarjem — ki so Slovenci vsi, kar jih je bilo na trgu — je utišilo nekoliko ogorčenje mase; ki se je po odhodu policije razšla. ®Na shodu je bilo za delavce, ki so zdaj' vsiecl veroVomkva x „ba1&mtiff" '’6rgz zaslužka, nabranih K 83.62. Po shodu se je pa na trgu pred „Narodnim Domom“ nabralo K 13,55 za družbo sv. Cirila in Metoda. Zahvala. Podpisana si šteje v prijetno dolžnost »e tem potom javno in najiskreneje zahvaliti blagorodnemu gospodu dru. Dragotinu Treo-tu, odvetniku v Gorici. Pravovarstveni urad „N. D. 0.“ je bil namreč poveril g. dru. Treotu zastopanje šestih članov biljske podružnice „N. D. ().“ pred kazenskim sodiščem v Gorici. Ti člani biljske podružnice so bili namreč toženi zaradi znane afere o priliki padca kandidata ki rikalne stranke na deželnozborskih volitvah na Goriškem. Gospod odvetnik dr. Treo je tožence spretno in tudi vspešno branil. A honorar v priznani svoti K 50.—, je g. dr. Treo velikodušno podaril naši „Narodni delavski Organizaciji", s povdarkom, da daruje to svoto z ozirom na vrlo koristne namene „Narodne delavske. Organizacije11. ^ Bodi zato tukaj še enkrat izrečena najiskreneja in najprisrčnejša zahvala velikodušnemu darovatelju. V Trstu, dne 23. januvarja 1909. ,.NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA." DOMAČE VESTI. Štrajk okoličanskih voznikov traja še vedno dalje. Tekom minolega tedna so imeli štrajkujoči vozniki več shodov. Tako je bil shod voznikov v nedeljo popoludne v Bazovici, v ponedeljek popoludne v Lo-njerju, a snoči zopet v Lonjerju, dočim bo jutri popoludne ob 4. uri javni shod štraj-kujočih voznikov v Padričah v dvorani gostilne vaškega načelnika, g. Josipa Grgiča. Na vseh shodih se je živo pokazala res posnemanja vredna solidarnost med vsemi štrajkujočimi vozniki: tržaškimi in istrskimi. Vzgledna je vnema, s katero ti dolgoletni trpini vstrajajo v boju, hoteči rešiti se jarma, ki jih je dosedaj tiščal, hoteči se osamosvojiti. Sicer se štrajk bliža koncu in to z nado na popolno zmago štrajkujočih. Že tekom prvih dni tega tedna, namreč v torek in v sredo, so se zapazila razna znamenja, iz katerih se je dalo sklepati, da se bo moral slavni mestni magistrat vdati. Kako pa naj sicer opravi? Kdo naj dovaža gramoz na ceste, ki jih je zadnje deževno vreme jako pokvarilo, in ki so vsled tega potrebne poprave ? V četrtek ob 12. uri in pol popoludne so se nekteri odposlanci štrajkovcev z dr. Josipom Mandičem na čelu sešli pri tržaškem županu dru. Scipionu Sandrinelliju. Z deputacijo štra kovcev sta bila tudi zasebna podjetnika Čok in Turk. Zupan je pokazal veliko zanimanje za ta štrajk in izrazil željo, da bi isti kmalu končal. Obljubil je tudi svojo iutervencijo in tako je pričakovati, da se v kratkem — morda že danes ali jutri — vgodi zahtevi štrajkujočih voznikov. Mej štrajkovci ga ni bilo do sedaj najti ni enega, ki bi bil kršil štrajk. Morala mej njimi je visoka, solidarnost, kakor smo že rekli, naravnost vzorna, in upanje, da, gotovost v ugodni izid tega štrajka prešinja vsacega. Jutri, v nedeljo, dne 24. t. m., imajo štrajkujoči vozniki dva javna shoda: ob 10. uri predpoludne v Boljuncu, a ob 4. uri popoludne v Padričah v dvorani gostilne vaškega načelnika, J Grgiča. Vozniki t žaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in daje vsako dovažanje gramoza (batude, ja-rine in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev! Interpelacija radi afere s paro-brodno družbo .,Dalmatia‘‘. — V prvi seji sedanjega zasedanja državne zbornice na Dunaju dne 20. t. m. je naš drž. posl. dr. Otokar Rvbaf1 vložil na ministra predsednika, ministra za notranje stvari in voditelja ministerstva za trgovino interpelacijo glede škandalozne afere s parobrodno družbo „Dalmatia“. Interpelacijo so podpisali vsi poslanci členi „Narodne zveze" — tudi Dalmatinci —- in nekaj Čehov. Interpelacij a divše se verolomstvo a posebno označuje zavratno in intrigantsko postopanje zloglasnega dra Cimadorija. V zaključku stavi interpelacija sledeča vprašanja : 1. Je-li visoka vlada pri volji dati se natančno obvestiti o dogodku opisanem v interpelaciji ? 2. Hoče li vlada proti zvezi delodajalcev v Trstu, takozvani „Lega dei datori di lavoro", radi očitnega ščuvanja k nezakonitostim in lomljenju pravoveljavno sklenjene pogodbe, kakor tudi radi vporabe terorističnih sredstev v dosego tega namena, nastopitj z vso strogostjo zakona? In končno 3. je li vlada pri volji delati na to, da ne bodo v podjetja, subvencionirana od države in stoječa pod njenim nadzorstvom, imeli pristopa elementje, ki — kakor dr. Cimadori — zasledujejo le svoje osebne in politične interese in ki z vporabo lažnji-vih in terorističnih sredstev v najhujo nevarnost stavijo javno varnost, varnost prometa, zvestobo in zaupanje v razmerju mej delodajalci in delavci ? Ogromno množico strokovnih organizacij, osredotočenih v ,Trades Union6‘ na Angleškem, izkazujejo ravno kar izšle uradne številke ; po njih se razvidi ogromni razvoj T. U., ob enem pa razpadanje socialno-demokratičnih organizacij. Tako so imele organizacije v zadnjih šestih letih ta števila članov: leta Trades unions : Soc. dem. 1900 355.000 22.861 1901 455.450 13.861 1902 847.315 13.833 1903 957.925 13.775 1904 885.270 14.730 1905 904.496 16.785 1906 975.609 20.885 Vidi se, da angleško delavstvo spoz-znava strokovne organizacije kot trdno zaščito, toda zapušča socialno-demokratične organizacije. Angleški delavec gleda raje na plodonosno delo, nego bi se dal zapeljati socialno-demokratičnim humbukom, Na vseh straneh zgublja socialna-demokra-cija teren med delavstvom in ne bo dolgo trajalo, da se tudi vsi slovenski delavci vzdramijo in poženejo rudeče cdrešenike tja, kamor jih je pognalo zavedno angleško delavstvo. Socijalno-demokratični junak pri južni železnici. Blamaža, ki ;so jo soc. demokratje doživeli na železničarskem Bhodu v ponedeljek dne 4. t. m. še sedaj ne da mirovati načetim možganom Kopačevih so-drugov, V kurilnici južne železnice vlada še dandanes tako razburjenje, da, ko bi hotel vrag vbogati socijalne demokrate in vstreči njih srčni želji, bi pometal vse narodno zavedajoče se delavce v žerjavico. Posebno se v tej razburjenosti odlikuje strojevodja sourog G., ki grozi narodno zavednim delavcem z denuneiranjem pri načelništvu, češ, da ne prihajajo na delo točno ob 7. uri zjutraj. Slovenski delavci nikakor nočejo zagovarjati svoje eventuelne netočnosti, priporočajo pa sodrugu G.-u, naj z enakim očesom gleda na netočnost svojih sodrugov, katerim je dovoljeno priti fpo '/e in celo po 8/t ure pozneje. Največkrat namreč ne morejo ravno oni delavci, katerim sodrug G. žuga z denuneiranjem, pričeti z delom, ker sodrugov-ljubljencev g. G.-a še ni. Toliko na znanje g. G.-u. „Kaj je s plačo c, ki. redarjev?" Pod tem naslovom srno zadnjič priobčili notic ', v kateri smo poved J>, da edino le c. kr. redarji niso še dobili poviška na plači, ki jim je bil odmerjen še dne 1. oktobra minolega leta, d,čim ie bil ta po višek že izplačan vsem ostalim državnim uslužbencem. Ti poslednji da vže dobivajo zvišano plačo, dočim dobivajo c. kr. redarji plačo še vedno po starem. V isti notici smo tudi rekli, da je „sramota za c. kr. redarstveno ravnateljstvo, da si na ta način šiloma in brezobrostao izposojuje denar prvi svojil vslužbencih." No, zvedeli smo, da stvar stoji dru gače. Sicer je pa že v omenjeni naši notici rečeno, da so se c. kr. redarji pritožili radi tega pri c. kr. namestništvu, in da se jim je „tam odgovorilo, da najbrže še 1. februvarja ne bodo dobili zaostalega zneska! Že iz tega je torej jasno razvidno da nima c. kr. ravnateljstvo pri tej zamudi nobene krivde. Krivda pada pa vsa na c. kr. redarstvenemu ravnateljstvu v i š o oblast, torej c. kr. namestništvo oziroma na min isterstvo, Razume se, da c. kr. policijsko ravnateljstvo ne more izplačati rečenega poviška, dokler ne dobi dotične svote od sebi više oblasti. Gibanje premikačev c. kr. glavnih skladišč. Človeku bi se zdelo skoraj neverjetno. Razmere pri c. kr. glavnih oHo/i;5Mh v ovfihndni. luki v Trstu so take, da izz vajo vsako toliko delavstvo na odpor. Ne le, da so delavne razmere nevgodne vsled svetovne in posebno avstrijske krize, tako sicer, da mora vsaki delavec, ki ni imel sreče, oziroma protekcije, postati stabilnim delavcem, računati kakor z gotovostjo, da bo prej ali slej vržen na ulico, se hoče umetnim načinom storiti položaj delavcev še bolj nezgodnim s tem, da se ga da šikanirati, zlostavljati in žaliti po raznih priganjačih — delovodjih. Ta krat so zopet premikači na vrsti. Nezadovoljni z izvestnim kapotom, ki zastavlja vso s voj o modrost v to, da vsužpji podrejene mu premikačer so ti slednji sklenili rešiti se robskih spon. V to svrlio so že storili potrebne korake. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri predp. se bo vršil zaupni sestanek premikačev c. kr. glavnih skladišč v prostorih „N. D. 0“ v ulici del Lavatoio št. 1. Ker je ta sestanek odločilne važnosti za sedanje gibanje, ni dvoma, da se bodo istega vdeležili vsi prizadeti premikači. Zaupni shod v Sv. Križu. Princ Regent hoče na vsak način postati slaven mož, kraj kjer bo stal enkrat njegov spomenik, si je izbral, krasno vas Sv. Križ. Pretečeno nedeljo je sklical zaupni shod v gostilni Maganja v Sv. Križu. Rotil in zaklinjal je Križane, da je edino njegova stranka prava in da se morata kmet in delavec skupno organizirati, ako hočeta kaj doseči. Dolgo časa si ni upal z besedo na dan, kaj da pravzaprav hoče. Konečno se je vendar počasi približal glavnemu namenu shoda in povedal, da bi bilo dobro, ako bi si tudi Križani ustanovili konsumno zadrugo. Hotel je potem, da se izvoli pripravljalni odbor. Toda, ako ima človek smolo, je velika nesreča. Ko je dal na glasovanje, da se ustanovi zadruga ni nihče hotel roke vzdigniti, ampak ljudje so zmajevali z glavami in se mirno razšli. Med vrati se je pa neki hudomušne/ obrnil in zakl cal proti Regentu : „N i n e, b i jev bleke iz naše zadruge ?“ Koliko so stali „bumli“ nemških dijakov v Pragi ? Bumli, t, s. sprevodi opantlanih in barvnimi čepicami namaška-ranih pobov po glavni ulici praški, Pfiko-pih, so stali vlado ogromno denarja. Vzdrževanje orožnikov r Pragi, doklade za izvanredno službovanje stražnikov in na- pridnih dijakov bi zamoglo za ta de® dovršiti svoje študije, ko bi se vlada ®? tela izviti iz objema nemških hujskačev1' prepovedati norim fantalinom brezsmiseln in provokativno klatenje po ulicah. TO® avstrijska politika . . . Bilo bi vredno nati, koliko škode so trpeli trgovci P ulicah, ki bo bile vsled buršovskih dem®! stracij zaprte? — Seveda, če so 6e avstr' tki Nemci zmislili postavljati se po ulic® na glavo, mora biti alarmirana poliCJ orožoištvo in vojaštvo, da bi kedo razv* jenim nemškim gizdalinčkom ne del „ krivice“ ! ,.Moravski Lid!‘ piše o trža^ soc. demokraciji pod naslovom „Social® demokrati so povsod enaki" : „Vse, kar ne store „oni“, patentira zastopniki, ,,edino opravičeni govor’1, delajočega ljudstva", je slabo, je izkus toliko prostosti in prflVlC( da se jim kar slabo dela. Le glejte, K statistiki pade na 1 prebivalca v Avst« letnih davkov: Na Čeha 58 K 2 9 ’ Nemca 53 K 62 st., Italijana 50 K 64 ®Jj Slovenca 34 K 44 st., Poljaka 25 K č st., Srba 25 K 42 st., Romuna 20 K £ st., Rusina 20 K 26 st. — Čehi so te“® na j marljivejši davkoplačevalci in vendar0 vlade tako zanemarjani in odrivani, O0 j vlada kaj Slovanom — morajo N0lG (eventuelno druge neslovanske narodno9 popreje milostno privoliti. Io vendar v čejo Slovani naprej državno kašo. .i Kakor poročajo Ljubljanski hs , razpustila je vlada veteransko društvo Lljubljani. Povod temu strogemu kor® proti velepatriotičnemu društvu je h®' provzročil sklep občnega zbora, da se r dari podpora ranjencem prigodom dem0 stracij 20. septembra. S tem demons*1^ tivnim činom, da je veteransko druš" prišlo v nasprotje z društvenimi pravili- , Kdo je vse železničar. „Del. ,is‘ piše, da ni bilo v pripravljalnem odb*'' na železničarskem shodu N. D. O. n°® . nega železničarja. Mi sicer na take n0*1^ nosti ne odgovarjamo, ali ker imajo ljudje to slabo navado, da vedno podtjk®! svoje lastne grehe drugim, si dovoljuj®®1, nekaj pojasniti. Na našem shodu železp ■ čarjev so bili razun dveh vsi odborn1^ pripravljalnega odbora železničari. Kaj P, pri Vas, ali je dr. Šolar železničar in \ pač, ki sploh nič ne dela? Da govorim “ bolj jasno, Vam povemo, da ste imel* zadnjega časa, in to celih 5 do 6 le* \ predsednika železničarske organizacije kf® jača Panek-a, kateri je predsedoval slo*f* skim železničarjem, dasiravno ne razume P ^ sedice slovensko. Sodrugi, pometajte P1?, svojim pragom in izvolite raje predsedm*, lzvanienno službovanje stražnikov in na- svojim pragom in izvolite raje predsedm*. 8^anj®Iije ja zahtevalo nepotrebnih | Vaši železničarski organizaciji, kajti is* b»l? f oo« >»«>' St** li/ bcD ob«' ,01»: 3 -j k»J° odpovedal, ker ni hotel plesat po taktu, katerega sta mu komandirala šolar in Kopat'. Vse na puf, oziroma še huje, nam-Teč — kakor bi rekel tržaški Lali — vse *a, macca“ hočejo imeti socijalni demo-»fatje. V prvi svoji letošnji številki je pisal »Delavski List" o nekem sodrugu Umeku, ki da je bil vržen iz gostilne g. Hinka Kosiča (»Pri stari Breskvi") v ulici del Belvedere St. IT. Mi moramo to vest potrditi : sodrug Umek je dobil res zasluženo lekcijo : v gostilni „Pri stari breskvi" je namreč 1>'1 je jako vinjen — zabavljal proti „N. H. 0.“ Radi tega je moral hitrih korakov oditi iz gostilne (ni res, tla bi ga bil kdo »vrgel" ven !),ker drugače bi jo bil skupil. Odhajaje je pa pozabil plačati en liter terana, ki ga je popil v gostilni. Tako je poleg Jernejčiča, ki čita časnik* „a macca" po tobikannab, še sodrug Umek, ki pije po gostilnah vino „a ®atca“. Na koncu dotične notice je »Delavski List" opozoril svoje čitatelje, naj ne hodijo V gostilno g. Henrika Kosiča, ker da ta gostilna ni za socijalno-demokratične so-'Kuge. G. Kosič nam je izjavil, da je on s tem popolnoma zadovoljen. Tembolj mo-lvnn torej g. Hinka Kosiča priporočati Oašim tovarišem. Upravništvo, Narodnega Delavca" poznanja vsem čitateljem, naročnikom in 'Oserentom, da so uradne ure upravništva Vsaki torek, vsaki četrtek ia vsako soboto °d 7. do 8. ure zvečer. Češki kurz upeljava vlada za že-*eZniške uslužbence — toda na Švi- ne da bi se našlo toliko odkritelj a°sti, da bi se bilo opozorilo avktorja tj(. resn°8t koraka. Pa slednjič »Drama- v,,!0 d: uštvo"......Priznavamo drage tehtnost razlogov, ki so je silili v C«. - - . . . Paj na resnost njegove naloge. G. Stoka Se le potolaži. Občinstvo mu je v ne-Vjjj Pokazalo svoje simpatije in on ostaja, popolnemu vspehu tega njegovega ’ Nestor slovenskega gledališča v Trstu. dej. ?a kroniko bodi povedano : da je I. s L Je res jako vgajalo in da je g. Stoka ^Ponistom g. Vogričem moral večkrat *rampo“; da je III, dejanje vzbujalo ij^ritev tega dela. Vendar si ne moremo it,.!,, a ne bi opozarjali »Dramatično dru- dokaj veselosti s. zares vspelim prizorom občinske seje; da se je igralo splošno dobro in da so se posebno odlikovali g.a Štularjeva v sicer zelo nehvaležni vlogi Agate, g. Veble v vlogi Mayerja, g. Ve-rovšek, g. Viktor in g, Rajner. Kar se tiče glazbe se sodba da izraziti na kratko : godba je precej vspela, a ne odgovarja sduvaciji. Mučno je bilo videti, kako se je itak že raztegnjeno dejanje (posebno II.) še bolj po nepotrebnem raztezalo z glazbo. S tem se je škodilo g. Štoki, ne da bil g. Vogrič kaj pridobil. Sicer pa ima glazba marsikatero vspe’o, da, celo zelo dobro vspelo točko (kuplet Mayerjs). — Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. ;jc Jutri, v nedelo, dne 24. t m. se vprizori v drugič slavna Ern>tova drama »Odgojitelj Banovec". Pri p ročamo to dramo našim delavcem. Darovi. Gosp. A. K. je nabral za »Narodnega Delavca" K l7.3.r>, in sicer je nabral v gostilni »Konsumnega društva pri sv. Jakobu" K 5.35 a g. A. J. je daroval K 11 in g. J. 1. K 1. V gostilni »pri Francu" v ulici Geppa je bilo nabranih K 3 za »Narodnega Delavca". Tov. Furlan, vratar .Narodnega Doma1 je o priliki velikega protestnega shoda mi-nole nedelje nabral za »Narodnega Delavca" K 2.34. TOVARIŠI! čitajte Vaš list ,,Navodili Delavec 41 n zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah. DOPISI. —• Bilje. Jutri, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne, bo predaval v dvorani gostilne g. Vovka v Biljah g. dr) Rekar iz ‘ Trsta 'o predmetu : »Brezposelnost. Vzroki ^brezposelnosti. Kako naj se jej odpomore ?“ — Predavanje prireja bilj-ska podružnica »N. D. O." Nezakonito vsiljevanje »Delavskega Lista". Zvedeli smo iz popolnoma verodostojnega vira, daje »Delavsko društvo Kamnolom" razposlalo vsem gostilničarjem v sv. Križu okrožnico, v kateri to društvo zahteva, naj ima vsaki gostilničar v svoji gostilni na razpolago gostov na vidnem prostoru izvešen »Delavski List", ker drugače da ne bodo člani tega društva več zahajali v one gostilne. Zvedeli smo tudi, da je obenam odbor rečenega društva prepovedal svojim članom zahajati v gostilne, kjer ni na razpolago »Delavski List«. Misicer ne poznamo pravil rečenega društva. Vendar smo pa popomoma gotovi, da nima odbor v teh pravilih pravice prepovedovati članom zahajanje v kaka krčmo, oziroma določati jim v katere smejo zahajati. Se manje pa je v teh pravilih zagotovljena odboru pravica, da sme nalagati gostilničarjem, torej ljudem, ki niso člani društva, da morajo po stenah v svojih prostorih razvešati to ali ono! To je torej jasen slučaj kršenja društvenih pravil. — Poučni sestanek železničarjev v Ljubljani. Dne 12. t. m. je imel gene-ralisimus Jože Kopač poučni sestanek pri Petriču. Na tem sestanku je pokazal zopet svojo surovost in neotesanost. Edini in glavni predmet tega poučnega sestanka je bila N. D. O., nad katero je vsipal cele golide strupa. Primerjal delovanje N. D. O. z delovanjem »Jugoslovanske socijalne demokracije". Prizanašal je ni niti posameznim osebam, tako je n. p. napadel nekega g. St., ter mu predbacival, da je poneveril 36 K in da so ga izbacnili iz organizacije. (A’koliko je pa že sam poneveril ni povedal). Zanimivo je, kako je označil tovatiša Škrla, tajnika N. D. O. v Ljubljani »ker jim je bil v Trstu že nadležen, zbrali so nekaj denarja, ter ga poslali v Ljubljano skazo delat, toda temu žnidarčku bodemo že še posvetili" ; kako mu bode posvetil, tega ni hotel povedati.,1 Povedal je dalje kako je bil v Trstu na železničarskem shodu tepen in kako slabo se jim sedaj v Trstu godi. To za njega toli žalostno poročilo je s solznimi očmi tako povedal, da ni bil nihče ginjen, ampak nasprotno, vzbudil je med poslušalci cele salve smeha. Rekel je; Prišli smo ua ahod, da bi se dogovorili z N. D, O. Toda kakor vedno poprej, tako se je tudi sedaj zgodilo. Kakor hitro so zagledali, da smo v manjšini, so nas dejansko napadli, ter potisnili v kot, a potem so nas mlatili s stoli in ko jim (je stolov zmanjkalo so pograbili železne palice in neusmisljeno udrihali po naših glavah. Naš sodrug Folk je bil ranjen s nožem, za-dobil je precej globoko rano. Tako delajo te barabe, njim je vsejedno, ako so tudi po 6 mesecev zaprti. Toda kaj (acega se ne bo nikdar več zgodilo. Kadar bom sedaj zopet šel na shod N. D. O., vzel bodem seboj 6 kroglic v dobrem revolverju in gorje njim. ako se bodo le premaknili. Da pa to niso samo prazne besede poglejte (pokazal je revolver) ter si ga oglejte, da ne bodete mislili, da se samo norčujem. To naj bi bil poučni sestanek Joža Kopača. Bivši socijalist. L n »Narodni Delavec“ je na prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Miramar št. 1. Schinelzer, južni kolodvor. Furlan, ribji trg. Stalile, ulica ]V(olin piccolo št. 14. Sekovar, ti g pred ..Narodnim do-mom“ št. 6. Lavrenčič, trg pred ..Narodnim domom“ št. 1. Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Magolo, ulica Belvedere št. 49.—. G rži na, Rojan št. 8. Eggeilberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersten. ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisail, ulica Fontana št. 22. Graraaticopulo, trg B a r r i er a vecchia st. 5. Bubnič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo st- 15, Rončel j, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martin št. 9. Raillldchcr, Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v »Narodnem Domu" v Barkovljah. Vivoda, Rojan (pri postaji tramvaja). Odgovorni ureduik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA ,,EDINOST“ v Trstu. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra go»podlnja‘, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.........„ 2-80 »Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENEŠ : „Brodskovshl odvetnik" . „ 150 Kip Oregorfilča................„ 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Itakltl za dvorane in vrte pri • • • • zabavah • • • • v balo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjisarn! In papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Aaldirivo 40. Dr. Fran Korsano Jspecijallet za sifilitične in kožne bolezni] Ima svoj nmbulatoril v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad JaJransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstrene straže, c. kr. glavnega carinskega urada In skladišč, c. kr. prir. lloyd. orož. o. kr. finančne st/aže r Trstu, Kopru In Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najMjSe rošdilo (Is) G. la M. Velika izbera Galosch ----Cene nizke. — — — Postrežba točna. — AUSTRO AUEBIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRS T—NO VI- ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Treta, allca Holla Plooolo it. 2. ali pa h Kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ^JRŽHŠKR POSOJILNICA IN HRANILNICA^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št, 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih atopnloah). — TELEFON it 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po wr 4V|o "m Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5®/0—6%, na meiuice po 6°/o. na zastave po 5‘/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je uradzaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. ^\\v\\\vn\\ Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Giulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. : pekarna jVtreuIe : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago S3 vedno svež kruh q in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladftičnrno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek r Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,,A1L’ Adria“ ni. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatP' ulici Zudecuhe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. JOSIP PRELC priporoča svojo trgovino z ogljem ulica Sette Fontane št. 16. kjer ima na razpolago tudi milo, drva, koks, sodo in pepel. Svojim k svojim ! Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. —.Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO o ul. deli'Istrta 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tildi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delte Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih nnjiluejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na dobelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovce in tamarindo. jfllojz povh, urar s pridelano delavnico Trst- Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. MST” Slovensko podjetje! '"MMI Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano Sostllno s Krasnim vrtom : „41 Im ritroTO": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše Istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvljc av. Antona novega). Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljalo na dom August Štular. KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točn*• TRST, via delle Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice, Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča ,Prl stari Breskvi44 v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Gostilno društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna. wm~ Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar Viktor Kosič. društva „Jadran“ IVAN KOŠMERLI IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino št. 7 kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijalij# in druge Jestvine, kakor tudi razne dellka-teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. r NOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Vlncenzo Bellini 13, telefon 1402 ■M V. tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na Izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa tn zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroka. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za^ prirejanj e pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. J H Slovenci! Pozor! Slovenci I Pozor Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici U V. Dobauschek Q TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrento), TRST Jj I proda sc vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamorete kupiti po neverjetno nliklh oenah: Obleke za moške ln dečke, Jopiče, Jope, Falet&t, ranglao, Telovnike, Hlače, Oble&loe, Pletenine, Spodnje hlača, Srajce, Kape, kakor tndl vse potrebščine za mOžke. Izvršujejo se naročila za oblete po meri. po JAKO NIZKIH CENAH. Govori se slovensko j O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. MEK OSREDNJA BANKA f> ČEŠKIH HRANILNIC * 4 Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 85,000.000 Naelov za brz.: SPOROBAfll* 1 / O / V*°B° na knjižice. 4- /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. Vloge na tekoči račun d° 4 j/ Q / - Premijene vloge po 43/4°/0 JA /O Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije - JADRANSKA BANKA v TRSTU n Via della KUPUJE IN PRODAfA V^EDHOSTflE PAPlptJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVflA P1SJVIA, PRI J OR1TETE, DELNICE, SREČKE i t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). EsKoipt unic in laso, borzna naročila SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica Uradne ure : 9 — 12., 2-30 - 5.30. — Brzojavi: .,JADRANSKA“ - Trst. 4 II O 4 VLOGE NA KNJIŽICE. (j — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---------- Telefon: 1463 in 793. ----- t = Ro*£!™ija’ = Trst - Grand Hotel BALKAN - Trst S S Kavarna, S £ cene zmerne a 'or