ena izdaj študij wisir£ca Trst . j junija ig62
viaJSE^-2-
30 lir
glasilo
slovensko narodno manjšino
/Vaš uvodnik
Avtonomna dežela in Slovenci
Problem dežele s posebnim statutom prehaja v odločilno fazo. O njem bo v bližnji bodočnosti razpravljala in odločala pristojna parlamentarna komisija. Ravprave, ki so teku, se v glav-
oooooooooooooooooooooooooooo
Pomen 2. junija
2. junija 1946 je se je večina ita-' 'banskih državljanov izrekla za u-stanovitev republike. S svojim gla-! soni na referendumu in z izvolitvijo ustavodajne skupščine je večina ita. Jijanskega ljudstva obsodila monarhijo, ki je kot sokrivka fašizma priredja italijansko državo na rob prò-bada. Z glasovanjem proti monarhiji so italijanske ljudske množice hotele dopolniti dolgoletno antifašistično borbo, ki je dobila svoj višek v odporniškem gibanju in v splošni ljudski vstaji ter kako hotele dati življenje novi, demokratični državi.
«Italija je demokratična republika, ki temelji na delu», tako se za-Cenja besedilo republiške ustave. In V ,em je pravi pomen obletnice 2. junija. Za uresničitev izpopolnitve lega temeljnega načela ustave, se n°rt>a, ki je dosegla 2. junija 1946 svojo zgodovinsko etapo, nadaljuje tudi danes v parlamentu, na ulicah 'n trgih italijanskih mest, v velikih 'tkah delavskih množic. Ravno ta eden je bil ubit en delavec v me-?tu Ceccano. Padel je pod svinčen-'ami policije, ki je nastopila proti . avcem, ki so zahtevali svoje pra-lce- Tudi to je eden izmed doka-'°v. da se drugojunijska borba še •edno nadaljuje. Ta zgodovinska letnica se proslavlja z nadaljevalen! akcij za to, da se ne bi več Ponavljali taki dogodki, do kakršnih le Prišlo tudi v Ceccanu, zato da °do delavci soudeleženi v vodstvu demokratične republike», ki «teme-h na delu».
^ tej borbi so komunisti dali svoj jeliki in odločilni doprinos. Brez ega doprinosa ne bi bila ustanovlje-; jla republika. Prav tako pa dajejo j danes svoj doprinos v borbi za ^Poslovanje določil republiške usta-
| e. Brez njega se repUi3]jg]sa nače ne bodo uresničila.
I lovenci v naši deželi so prota-feunisti teh borb, ko se borijo za uve-avitev republiške ustave in zlasti p.],1}!enega 6. člena, ki pravi, da «re-Naš 1^a ŠČiti jezikovne manjšine». v e akcije za zaščito pravic slo-sest 6 .Inanjšine v Italiji so torej skeaVn- ^ cei°tne borbe italijan-no ljudstva za demokratično ob-kj s° države, kakršno so hoteli tisti, ie -y t*.a^ vse h131' 50 mogli, tudi svo-Zrn !V|lenje. za dokončni poraz faši-a ’n za svobodno bodočnost.
nem sučejo okrog nujnosti ustanovitve dežele s posebnim statutom že v sedanji parlamentarni dobi in o tem, kakšen naj bo posebni statut te dežele.
Naša partija se je borila za premaknitev vprašanja dežele z mrtve točke in za njegovo rešitev. Borila se je in se bori za tak posebni statut, ki naj odgovarja vsem zahtevam demokracije in gospodarskega razvoja; skratka za tak statut, ki naj bo v interesu prebivavstva.
Na nedavnem deželnem sestanku v Trstu in na zadnjem sestanku deželnega komiteja KPI je bilo še enkrat podčrtano, da se bomo komunisti borili za tak posebni statut, ki bo zagotovil najširšo možno oblast deželnemu parlamentu, široko avtonomijo Tržaškemu ozemlju, ustanovitev pokrajine Pordenone, primerna sredstva in opolnomočje za elaboraci j o in uveljavitev organskega načrta za gospodarski razvoj dežele, ustanovitev integralne proste cone v Trstu in točna določila za zaščito pravic slovenske narodne manjšine.
Na teh zahtevah bo temeljila tudi borba, ki jo bodo vodili naši predstavniki v parlamentu in za uresničitev teh zahtev bomo pozvali v borbo vse ljudske množice naše dežele. Borba bo prav gotovo težka in bo zahtevala aktivno udeležbo združenih demokratičnih sil Italijanov in Slovencev iz vse dežele.
Ni še popolnoma jasno kakšno je vladno stališče glede problema Slovencev, toda vse kaže, da poskušajo vladni krogi ta problem vsestransko minimizirati. To pa delajo z namenom, da ne bi postavili tega problema med temeljne probleme posebnega statuta dežele. Da je tako, potrjuje tudi dejstvo, da se o tem problemu ne govori na sestankih vladnih strank. V tiskovnih poročilih, ki jih objavljajo te stranke ni niti besedice o Slovencih.
V desničarskih krogih pa se mnogo govori o problemu Slovencev. Ti krogi vedo mnogo o neki dozdevni «slovanski nevarnosti» in vodijo pobesnelo šovinistično protislovensko kampanjo. Zastavonoše te kampanje so seveda fašisti. Naloga slehernega poštenega demokrata je, da šovinistično fašistično kampanjo odločno zavrne. Podčrtati je namreč treba, da je italijanska demokra-
cija dolžna zaščititi pravice slovenske narodne manjšine, da je zaščita teh pravic tudi v interesu italijanskega ljudstva in da posebni statut dežele Furlanija-Ju-lijska krajina ne sme pustiti nerešenega tega problema.
Krščanska demokracija v Trstu in Gorici odgovarja na fašistično kampanjo proti Slovencem
MARIO COLLI
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dogodek tedna
Reorganizacija
javne uprave v Jugoslaviji
Zvezna ljudska skupščina FLRJ je odobrila zakon o reorganizaciji organov javne u-prave in trgovinskih zbornic. Reorganiziran je bil tudi Zvezni izvršni svet. Spremembe je na zasedanju skupščine predlagal podpredsednik Edvard Kardelj, ki je podal tudi ekspoze, v katerem je orisal cilje novih ukrepov.
V svojem ekspozeju je podpredsednik Kardelj poudaril, da so novi ukrepi sestavni del sklepov izvršnega komiteja CK ZKJ za odstranitev slabosti, o katerih je pred nedavnim govoril tudi maršal Tito v Splitu. Kardelj je poudaril tudi nujnost odločne in nenehne borbe proti vsem oblikam deformacije socialističnih odnosov, na katere so v Jugoslaviji zadevali zlasti zadnja leta in proti tistim težnjam v gospodarskem življenju, ki so premalo upoštevale položaj delovnega človeka. Odločno je nastopil tudi proti vsem pojavom, ki so izpodkopavali moralno in politično enotnost delovnih ljudi,
zdravo orientacijo pri delu in ustvarjanju ter so opogumljali skomine egoističnega individualizma; pripomnil pa je, da reorganizacije javne uprave ni mogoče tolmačiti kot vrnitev k centralizmu.
Slabosti, ki so se pojavile zlasti v zadnjih letih, je dejal Kardelj, so kolektivne in padajo na vse družbene organe od delovnih kolektivov, komun, republik pa do federacije, zato je potrebno, da se vsa skupnost zavzame za odpravo teh slabosti.
Ponovna reorganizacija javne uprave v Jugoslaviji ima za cilj povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje produktivnih stroškov, povečanje družbenih skladov, dvig življenjske ravni delovnih ljudi
Druga važna vest, ki je prispela iz Jugoslavije v tem tednu, je vest, da bo maršal Tito obiskal Sovjetsko zvezo. Še pred tem pa bo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze obiskal Jugoslavijo.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Krvavi dogodki v Ceccanu
Policija strelja na delavce
hi zahtevajo svoje pravice
Ta teden je prišlo v Italiji do 'novnega prelivanja krvi delavcev. Policija je streljala na stavkajoče delavce neke tovarne v mestu Ceccano. En delavec je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Dogodek je imel velik odmev v vsej državi. Sindikalne organizacije so proglasile protestne stavke. Komunistični in socialistični poslanci so v parlamentu odločno protestirali in zahtevali od vlade, naj kaznuje krivce in sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev ponavljanja podobnih dejanj. Komunistični poslanci so v svoji intervenciji vprašali vlado, kaj namerava storiti, da bi preprečila policiji poseg v pri-
meru stavk. Zahtevali so, naj bi policija v takih primerih ne bila oborožena. CGIL je zahtevala, naj se vzdrževanje reda ob priliki sindikalnih sporov zaupa neoboroženim policijskim silam, kakor je to primer v vseh civiliziranih deželah.
Proglas tržaške FI0M
Tržaška sindikalna organizacija FIOM-CGIL je izdala proglas, s katerim pozdravlja stališče vseh treh vsedržavnih sindikalnih organizacij kovinarjev, ki so odpovedale delovno pogodbo. I-
or-
od
In-
31.
žena delavca, ki ga je policija ubila med manifestacijo
stočasno so vse tri sindikalne ganizacije enotno zahtevale združenja industrij cev in od tersinda, da odgovore do maja.
V primeru, da odgovora ne bo ali da bo negativen, se bo pričela obsežna sindikalna akcija kovinarjev. Po zadnjih poročilih kaže, da bo ta akcija nujno potrebna, saj delavci zahtevajo, da se celotno vprašanje uredi še pred letnimi počitnicami, medtem ko delodajalci ne kažejo nobene volje do razgovorov.
Zato tržaški kovinarji, vključeni v FIOM - CGIL, pozdravljajo enotno stališče vseh treh vsedržavnih sindikalnih organizacij in se zavedajo važnosti celotnega vprašanja. Zato so pripravljeni pričeti z enotno borbo.
Voščila maršalu Titu
Maršal Tito je 25. maja slavil svoj 70. rojstni dan. Za to priliko je prejel izredno dosti voščil iz raznih krajev Jugoslavije in iz tujine. Voščilo mu je poslal tudi tov. Togliatti. V njem je izrazil željo, da bi. maršal Tito še dolgo let deloval za srečo jugoslovanskih narodov, za stvar miru, demokracije in socializma ter za vedno tesnejše sodelovanje in prijateljstvo med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom. V voščilih, ki sta jih poslala Hru-ščqv in Brežnjev pa je izražena poleg želje za zdravje in plodno delovanje za blaginjo narodov Jugoslavije tudi prepričanje, da se bodo pri jateljski odnosi in sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razvijali ter krepili v interesu bratskih narodov, borbe za mir in za socializem.

£IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA>
<
£
<
O
<
«
S
>
s
o
s
D
<
QC
O
0
iU
CQ
5
tA
UJ
1 i
i
<
s
<
£
<
z
<
>
<
z
6 *
£
s
Ó
g
o
QC
O
H-
g
O
>-
z
o
g
<
s
«A
z
Ó
«
<
«
-J
Ul
«/>
Ó
5
o
s
o
0 z < ca
6 Z
£
a.
Z
a
1
z
ž
<
S
£
h-
š
<
s
<
o
oc
Ul
ca
<
oc
<
*
Z
<
<
Z
<
Z
Ul
<
<
£
o
to
tn
tu
<
!
u>
Ul
a.
<
0
ž
1
ca
i
z
M
z
Ó
M
O
s
o
$
U
0
K
Ul
v»
1
<
0
Ul
1 < Ž
£
3
a
Ž
O
a
z
o
POLITIKA
«POŽGITE VSE!» Tako se glasi geslo, ki so si ga v zadnjih dneh osvojili oasovski teroristi v Alžiriji.
Tajna oasovska radijska postaja v Alžiriji je v teh dneh začela pozitavi teroriste, naj okrepijo zlasti akcije proti varnostnim silam. Pozivala jih je tudi, naj v Alžiriji uničijo vse, kar je naredila Francija. Žal, ti pozivi niso zadeli na gluha ušesa. Teroristi so začeli požigati šolska poslopja, zdravstvene domove in druge ustanove. Samo v ponedeljek so povrzočili v alžirskem glav-nem mestu nad dvajset požarov v javnih zgradbah, sedežih uprave, trgovinah in kavarnah.
Kljub vsemu terorju pa se nadaljuje repatriacija številnih Alžircev iz Maroka in Tunizije. Pričakuje se, da se bo v teh dneh vrnilo v svojo o-pustošeno domovino vsaj 20 tisoč Alžircev. Tudi iz zaporov izpuščajo Alžirce. Po podpisu evianskih sporazumov je bilo izpuščenih vsaj 15.000 alžirskih političnih jetnikov.
Prav tako se nadaljuje izseljevanje Francozov iz Alžirije. Samo v ponedeljek je zapustilo Alžir in Oran nad 5.000 Francozov.
Kot je znano bo v Alžiriji referendum o samoodločbi dežele dne 1. julija letos.
PRETEKLI TEDEN je bil kongres Komunistične partije Irske. Kongres je sprejel nov program partije in izvolil nov petnajstčlanski izvršni komite.
Omembe vredno je dejstvo, da je irska bratska partija sklenila, da postane množična partija.
Kongresu je poslala pozdrave tudi naša KPI.
AVSTRIJSKA vladna delegacija je odpotovala na Poljsko, kjer se bo razgovor jala o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma med obema državama. V Sovjetsko zvezo pa je odpotovala poljska vladria' delegacija.
V ZDA SO ARETIRALI sku. pino pripadnikov za boj proti atomskim poskusom. Skupina je bila na poti proti Božičnim otokom in je imela namen protestiratii proti ameriškim atomskim razstrelitvam.
NA PORTUGALSKEM so a-retirali več članov KP, ki je v ilegali. Salazarjeva vlada dolži komuniste, da so pobudniki študentovskih demonstracij, ki so se vršile v zadnjih mesecih v več portugalskih mestih. Salazarjev režim je tako z aretacijami komunistov «počastil» 36-letnico svojega trinoštva.
NKRUMAH je pozval vse miroljubne narode sveta boj za popolno odpravo kolonializma. V intervjuju, ki ga je dal dopisniku moskovskega lista «Izvestja» je ganski predsednik poudaril, da bodo afriški narodi nadaljevali boj za svobodo in neodvisnost. Podčrtal je, da pomeni kolonializem in imperializem poglavitno nevarnost za mir v Afriki.
>
3
CO
i
</>
m
r~
to
0 n
1
0
1 è
o
m
to
Z
2
m
»3
Z
c
0 > S
OJ
1 > s
tq
to
O
>
>
m
m
•H
Z
>
>
Z
>
Ù3
m
C
■H
b
>
S
5
2
s
X
Z
Ž
0 <
s
1
m
>
Z
O
*
o
2
■H
O
O
to
m
C
*
>
70
p
Z
Zn
2
>
0
1
m
-<
O
*3
O
50
O
Z
-H
p
2 m
*
9
Ž
>
<
>
Z
>
5
>
N
m
S
>
to
70
2
čo
m
O
O
x
>
D
2
»‘Vd-NNoa-Nnaafl-vAvzsav/A-vovad-VAxS
1.-6-1962
-2 • DELO
Zasedanje glavnega sveta SKGZ
Vabilo na enotnost
/z Gorice:
V	nedeljo je bilo v Trstu zasedanje sveta Slovenske kulturno- gospodarske zveze. Na njem so voditelji Zveze in raznih organizacij, ki so vanjo včlanjene podali obračun delovanja, razpravljali o položaju slovenske narodne manjšine v Italiji in izdelali smernice za bodoče delovanje. Glavno poročilo je podal predsednik dr. Dekleva, tajniško poročilo pa Mirko Kosmina.
V	imenu Slovensko-hrvatske ljudske prosvete je na zasedanju SKGZ spregovoril dr. šiškovič. Iz njegovega govora povzemamo sledeče :
«Prinašam vam topli, bratski pozdrav SHLP. Ta naš pozdrav gre v resnici organizaciji, ki ima med svojimi članicami tudi več kulturnih in prosvetnih organizacij, ki imajo v svojih programih Ijudsko-prosve-tno in kulturno delo med slovensko narodno manjšino in podobne smo-
tre kot jih ima SHLP. V svojem in v imenu SHLP želim izreči mnenje in željo, da na prihodnjem zasedanju glavnega sveta SKGZ ne bi nihče več prinašal pozdravov v imenu SHLP, temveč, da bi v SKGZ ali v bistvu podobni organizaciji i-meli skupne prosvetne in kulturne organizacije in da se ne bi ločevali več niti formalno, ker mislimo, da se vsebinsko vsi strinjamo z določenimi smotri. Mnenja smo, da je treba ustvariti vse potrebno za enotnost, saj mislimo, da so zanjo ustvarjeni pogoji. Organizacijo, kakršno si zamišlja tudi vaš predsednik v svojem poročilu, bi morala biti iznad vseh strankarskih koristi, morala ni v resnici zastopati koristi vse slovenske skupnosti. Mnenja smo, da bi morala taka organizacija biti popolnoma avtonomna ker bo samo (Nadaljevanje na 4. strani)
Predsednik goriške pokrajinske uprave, demokristjan dr. Chientarolli, je pred kratkim pismemo odgovoril na interpelacijo, ki sta jo predložila tovariša svetovavca Bergamas in Marini Že preteklega marca in v kateri sta predlagala, naj bi pokrajina povzela pobudo za postavitev spomenika padlim partizanom v Gorici.
Odgovor je negativen. Razlogi, ki so navedeni v tem odklonilnem odgovoru pa so nezaslišani. Po mnenju predsednika pokrajine predlagana pobuda ne spada v pristojnost pokrajine, marveč in kvečjemu v pristojnost občine.
Do tu bi bil odgovor predsednika pokrajinske uprave še nekako sprejemljiv, čeprav bi lahko pripomnili, da so komunisti predlagali, naj bi pokrajina nastopila kot «pobudnik» za postavitev spomenika in ne da bi ga sama postavila. In to bi bilo popolnoma upravičeno in celo v dolžnosti pokrajinske uprave, če pomislimo na velik doprinos, ki ga je dala v osvobodilnem boju vsa goriška pokrajina.
Nadalje je v pismu najbolj nesprejemljiv del, ki ga je vredno dobesedno navesti. Ta pravi:
«Ne skrivam si, da bi pobuda, kot ja predlagana, naletela pri uresničitvi še na druge težave. Premalo časa je namreč minilo, da bi mogle bolesti in razprtja, ki so na edinstven način težila nad našim prebivavstom v dobi zadnje vojne in neposredno po vojni, odstopiti mesto tistemu neizogibnemu čustvu človeške solidarnosti in medsebojnega spoštovanja, ki bo le moral nekega dne zmagati. Predčasni in prenagljeni korak (sic!) na tem področju, ne bi dosegel drugega, kot da bi ponovno vzbudil neskončne polemike, ki gotovo ne bi pospešite procesa, katerega sem zgoraj omenil».
Po mnenju pokrajinskega predsednika in krščanske demokracije, ki ga je dala izvoliti in katere politično-upravne
smernice zastopa, bi bila torej po sedemnajstih letih od konca vojne, ki je porazila nacizem in njegove fašistične zaveznike, postavitev spomenika slavnim padlim za svobodo v Gorici «predčasna in prenagljena»!
Toda, ali ni Gorica mesto v Italiji? In ali ni Italija republika, ki je sad odporniškega gibanja m ki temelji in> demokratični ustavi? Ali ni dala morda Gorica preko 300 svojih najboljših sinov za osvoboditev človeštva izpod nacifašističnega barbarstva? In vsa po krajina preko tisoč? Pravijo, da bi postavitev spomenika odporniškemu gibanju lahko vzbudila polemike. Toda mi vprašujemo : s katere strani bi prišle te polemike? Morda s strani fašističnih ostankov, ki še vedno prosto krožijo okrog?
Resnica je ( to smo že povedali in ponavljamo), da KD sprejema odporniško gibanje le z besedami, medtem ko v stvarnosti ostaja pri zloveščem nacionalizmu in protislovenstvu. Dejstvo, da je toliko slovenskih sinov naše zemlje žrtvovalo svoje življenje za o-svoboditev človeštia izpod fašističnega jarma, ni po volji demokristjanom kol ni po volji drugim nacionalistom, da o fašistih niti nè govorimo.
Toda, naj jim bo to po volji ali ne. stvarnost je ta: v naši pokrajini so st' v osvobodilni borbi bratsko združeni borili Slovenci in Italijani za svobodo vseh. Pre/ ali slej bo treba tej stvarnosti dati pravo veljavo in tisti, ki sO se žrtvovali, bodo morali v spominu ljudstva zasesti mesto, ki so si ga zaslužili'
Za sedaj se samo vprašujemo, kaj misli o tem odv. Sfiligoj, ki je vendar sodeloval v odporniškem gibanju in kako se počuti v družbi onih, ki bi hoteli izbrisati celo spoinin partizanov?
G. I.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Španski delavci nadaljujejo borbo za svoje pravice. Kljub zatiralnim ukrepom fašističnih oblasti se val stavk še ni polegel. Demokratične množice vsega sveta spremljajo borbo španskih delavcev z veliko simpatijo. Delavci v številnih deželah na razne načine manifestirajo svojo solidarnost s španskimi tovariši. Tudi Trst je manifestiral svojo solidarnost z delavci Španije. V nedeljo je bilo zborovanje, na katerem je govoril poslanec Vidali. študentovska krožka «Curici» in «Tomažič» pa sta izrazila svojo solidarnost s špansko mladino v posebni resoluciji, ki je bila objavljena pretekli teden.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOO
Dr. K. Šiškovič II.
moga kpi v zivlieitiu
II.
Načelo, da ima vsaka narodnost ne samo pravico do obstoja, pač pa predvsem do svobodnega in enakopravnega razvoja, je postalo osnova strank, ki so se ustanovile po prvi svetovni vojni na podlagi splošne Leninove prilagoditve novo nastalemu položaju.
Od tedaj nacionalno vprašanje ni bilo več dekla ostalih vprašanj, saj teoretično ni bilo več gledano stru-mentalno, taktično, v bistvu negativno, pač pa je dobilo obseg in mesto, ki mu pripadata v določeni razvojni stopnji družbe. Zato je jasno, da delavsko gibanje ni moglo več gledati na nacionalno vprašanje kot na nekaj ločenega od vsesplošne družbene problematike. Nasprotno, delavsko gibanje se je moralo lotiti obravnavanja in reševanja tega vprašanja kot dela celote. Glavni niso mogli biti le delavski, kmečki, striktno razredni problemi. Obzorje in naloge delavskega gibanja so postajala čedalje širša, družbeni razvoj je terjal od marksističnih gibanj, da postavijo v ospredje vse aspetk-te borbe za demokracijo in socializem. Delavski razred je postajal čedalje bolj zainteresiran na obravnavanju in reševanju vsesplošnih
gospodarskih, družbenih in političnih vprašanj. V okviru tega novega gledanja ni mogel izostati novi način postavljanja nacionalnega vprašanja.
Zakaj se je to dogajalo? Predvsem iz objektivnih razlogov. Zaradi družbenega razvoja so se v teku razvoja monopolistične buržoazne družbe pojavljale čedalje pogosteje klice vodečega položaja delavskega razreda, ki je edini lahko ponesel dalje akcijo za rešitev vseh vozlišč sodobnega sveta. Buržoazija je v svoji napredni vlogi odpovedala: na eni strani je buržoazija že formiranih nacionalnih držav odklanjala in škodila drugim narodnostim ; buržoazija tlačenih narodov ni več ime. la toliko moči, da bi lahko sama rešila vprašanja in večkrat iz svojih ozkih stanovskih interesov ni gledala na koristi vsega naroda, pač pa samo na svojo lastno dobrobit in marsikdaj zapadala pod vpliv močnejše nacionalnosti.
Problemi, ki jih je za seboj pustila prva svetovna vojna, pa so prisilili delavsko gibanje, da si je zastavilo še druge naloge. Ne mislimo govoriti tu o kolonialnem vprašanju. Govoriti mislimo le o nacionalnem vprašanju na splošno. V delavskem gibanju, prav posebno v
strankah, ki so stopale po poti Leninovih načel, se je otvorila diskusija:	ali je rešitev nacionalnega
vprašanja možna le v socialističnih razmerah, t. j. po vzpostavitvi politične oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi na splošno, in je zato treba podrediti to vprašanje splošni borbi za socializem, ali pa je lahko borba za narodnostne pravice v kapitalistični družbi učinkovita in se v njej morejo doseči določeni pozitivni rezultati?
Rešitev ni prišla toliko zaradi razprav, ki so se množile, kolikor zaradi konkretnih akcij ki so se vodile. Ta rešitev je bila najdena v teku borbe proti fašizmu in v bojih ( po drugi svetovni vojni. Menimo pa, čeprav še lahko obstajajo razlike v gledanju v zvezi s to problematiko, da je najbolj zadovoljiv odgovor v tem, da se lahko dosežejo nadvse pozitivni rezultati v teku sedanjih borb tudi v pogojih kapitalistične družbene ureditve.
Komunistična partija Italije se je že ob svojem nastanku 21. januarja 1921 znašla in se morala spopasti z nacionalnim vprašanjem, ker je bilo v tedanjih mejah Italije preko 600.000 Slovencev in Hrvatov, preko 200.000 Nemcev, preko 50.000
Francozov. Od vseh je bilo ravno vprašanje Slovencev in Hrvatov 4 Julijski krajini najbolj pereče io se je KPI morala z njim baviti. To je pa treba pripomniti, da tegf vprašanja KPI ni mogla gledati od zunaj samo v znamenju solidarnosti s tujerodci in podpore (že saio pojem podpore predpostavlja oddaljenost, gledanje iz periferije). Za reševanje problemov Slovencev iO Hrvatov v Julijski krajini se KPI ni angažirala samo zato, ker je bilo to v načelih stranke, ki sta ji bili podlaga marksistično-leninska téo-rija in praksa, pač pa tudi zato, ker je v teh krajih bila mešana stranka, slovensko-italijanska, ol-hrvatsko-italijanska stranka, in ven mest celo izključno slovensko ili hrvatska stranka. Pri tem bi bilo nepravilno prezreti dejstvo, da so prav slovenske in hrvatske sekcije socialdemokratske in socialistične stranke skoraj stoodstotno prestopile po Livornu (21. januarja 1921 ) v na novo ustanovljeno komunistično partijo. Prav tako bi bil0 nepravilno pozabiti, da je imela KPI zelo vidne voditelje slovensk0 narodnosti : Srebrniča, Pertota, Re' genta, pozneje Tomažiča in neštet0 drugih.
(Dalje prihodnjič)
) DELO • 3
1.-6-1962
Obisk pri zgoniškem županu
Tovariš Alojz Pirc pripoveduje o razmerah v zgoniški občini
Ta teden smo se zglasili pri tovarišu Pircu, županu zgoniške občine. 2 njim smo se pogovorili o raznih problemih s področja občinske u-prave.
Tovariš Pirc te probleme zelo dobro pozna saj županuje že vrsto let. Pa ne le, da jih zelo dobro pozna temveč se tudi vneto zanima zanje ter skrbi za njih ugodno reševanje. Rezultati sami potrjujejo to našo ugotovitev. V letih županovanja tov. Pirca se je lice zgoniške občine, rekli bi, docela spremenilo. Namesto nekdanjih prašnih in razrvanih poti so danes na območju občine asfaltirane ceste, vse vasi so preskrbljene s pitno vodo in z elektriko, občina je dobila nov dostojni sedež, novo županstvo, več novih šolskih Poslopij, otroških vrtcev, stanovanjskih hiš itd. Med drugim je bilo v zadnjih letih dograjeno tudi večje šolsko poslopje v Zgoniku, ki naj bi služilo prepotrebni kmetijski strokovni šoli. Seveda gre zasluga za to, da je prišlo v občini do toliko spre-ntemb tudi drugim izvoljenim občinskim možen, skratka vsej občinski upravi.
Zgoniška občina spada med naj-nranjše v naši deželi. Ima komaj '315 prebivavcev. Ta občina ima izrazito kmečki značaj. V zadnjih letih ni na njenem območju prišlo do nobenih etničnih ali demografskih sprememb. Število prebivavstva je torej ostalo nespremenjeno.
Kljub temu, da so na območju zgo-
niške občine nekatere lepe asfaltirane ceste ni ta problem še docela ugodno rešen. In prav ta problem je bil eden izmed razlogov, zaradi katerig je bil župan Pirc pred nekaj meseci sprejet pri generalnem vladnem komisarju v Trstu, katerega je prosil za nova nakazila, ki so potrebna za ureditev in popravila še drugih cest. Kot povsod, tako je tudi v zgoniški občini, mnogo cestnega prometa, zaradi česar so tudi stroški za vzdrževanje cest mnogo večji kot v preteklosti.
Seveda je tov. Pirc ob tisti priliki predočil vladnemu komisarju še vrsto drugih problemov Tu bomo omenili le dva izmed njih in sicer: problem zemljiške knjige ali katastra, ki se še vedno nahaja v Sežani ter problem kmetijske šole v Zgoniku.
Pred vojno je zgoniška občina spadala pod sežansko okrajno sodišče, Kljub temu, da je minilo že toliko let od sklenitve mirovne pogodbe, ni še prišlo do prenosa zemljiške knjige. (Kot je znano je tudi naš poslanec posredoval za čimprejšnji prenos omenjene knjige v Trst. Op. uredn.) Vladni komisar je župana Pirca obvestil, da to zadevo s.edaj proučuje pristojna italijansko-jugoslovanska komisija. Obljubil je tudi, da se bo osebno zanimal za to, da bi bila ta zadeva čimprej ugodno rešena.
Problem kmetijske šole v Zgoniku je še vedno odprt, kljub temu,
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Kmeiie priMieio
Obveznosti, ki jih je prevzela Fanfanijeva vlada tudi na vsedržavni konferenci za kmetijstvo, bo-do v prihodnjih dneh odločilne važnosti.
Naše kmete bodo nedvomno zanimali tisti vladni načrti, ki se tičejo kmetijstva in katere mora vla-‘'n, kot se je pred kratkim obveza-'a< rešiti. V prvi vrsti zanima kme-te in spolovinarje povišek kmečkih
Pokojnin.
Znano je, da imajo kmetje-nepo-S1'edni obdelovavci zemlje najnižjo Pokojnino in sicer samo po 5000 lir 11 a mesec. Kmetje zahtevajo poviša-nie te pokojnine na 15.000 lir mesečno.
Drugi važen problem je ustanova ?a razvoj kmetijstva. Tozadevno ''Padno pooblastilo, ki ga predvideva c'en 32 «zelenega načrta», poteče Ž4. junija. Zato mora vlada do tega r°ita zavzeti svoje stališče do tega Problema.
Tretji problem se nanaša na že napovedan zakon o 40-letnem poso-■j1'1' kmetom. Določiti je treba vso-°> ki naj služi izključno za prenos v„ P°sestva ali kmetijstva in za razvoj "°v’h kmetijskih posestev, ja četrti problem zadeva cene kme-jc- .Piskih pridelkov, kjer so kmetje -Postavljeni vsakovrstnim špekulan-(l 111 jr' izkoriščevavcem. Na tem po ki.0cju so nujno potrebni'vladni u v ePi za preprečitev izkoriščanja 'etov s strani monopolov : Jja tržaškem področju pričakuje-j kmetje, da se končno uredi tavo-m katastrski vpis tistih kme-> ki še niso pravno vknjiženi na r-. !c posestva in da se ukine zapu-lnski davek.
Uresničitev teh sklepov s strani sedanje vlade pričakujejo tudi naši kmetje zelo nestrpno in upajo, da ne bodo to le prazne obljube.
MARIO GRBEC
da je potreba po ustanovitvi take šole zelo velika. Kmečka mladina želi dobiti primerno kmečko strokovno izobrazbo. Taka izobrazba je danes nujno potrebna. Toda sedaj mladina nima nobene možnosti, da bi se strokovno usposobila, saj v vsej deželi ni nobene kmetijske
Prireditev glasbene šole
V NABREŽINI je bila prejšnjo nedeljo prireditev, ki jo je organizirala tamkajšnja glasbena šola. Na-, stopilo je 12 domačih gojencev šole. Dirigiral je prof. E. Ambrozet. Sodeloval je tudi godalni orkester glasbene šole iz Trsta, ki ga vodi prof. Oskar Kjuder.
Pogled na Zgonik
strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Vladni komisar je županu Pircu izjavil, da zadevo proučuje šolsko skrbništvo.
In sedaj nekaj o občinskem proračunu za finančno leto 1962. Ta proračun predvideva skupno 10.193.799 lir dohodkov in 31.025.538 lir izdatkov. Občina je namreč pasivna in kot . vse druge občine na Tržaškem ne more z lastnimi dohodki kriti vseh stroškov, ki jih zahtevajo obstoječi zakoni o občinskih upravah. Zato mora primanjkljaj kriti država.
Od najemnine kamnolomov bo občina imela 500.000 lir dohodkov, od lovske najemnine 101.250, od troša-, rine. 2.208.950, od občinskih davkov 2.063.971, od raznih drugih davčnih doklad 926.633, od izrednih davkov 800.165 itd.
Največje breme pri izdatkih predstavljajo plače upravnega osebja. Za te plače bo občina potrošila 4.322.924 lir, za socialno zavarovanje pa 3 milione 296.667 lire. Občutnejši izdatek predstavlja tudi prispevek kraške-mu vodovodu, ki znaša 1.545.682 lir. Za vzdrževanje cest in urejevanje kanalizacije je predviden izdatek v znesku 1.848.000 lir, za osnovne šole 2.982.626, za otroške vrtce 3.896.760, za občinsko babico 914.275, za zdrav
niški konzorcij 420.000, za zdravniški ambulatorij 235.938, za podporo nezakonskim otrokom 217.895, za vzdrževanje občinskih napremičnin 350.000, za izredno vzdrževanje občinskih cest 500.000, za izredno o-premo šolskih ustanov 380.000, itd.
In sedaj še nedaj o gospodarskem načrtu za leto 1961/62.
Ta načrt, ki je bil že odobren, predvideva: 1) popravilo, razširitev in ureditev občinskih cest, za kar bodo potrošili 5 milijonov lir (v glavnem gre za izpopolnitev depol-verizacijskih del v Samatorci); 2) razširitev vodovodnega omrežja v Samatorci, Briščikih, v Devinščini in pri proseški železniški postaji, za kar bodo potrošili 2 milijona lir. SELAD, bo v okviru gospodarskega načrta dokončal nekatera popravila na vaških poteh v Saležu ter uredil nekaj obcestnih zidov. V Briških bo SELAD zgradil dve poslopji, ki bosta služili jamarskemu muzeju. Stroške za to bo krila pokrajinska turistična ustanova.
Gospodarski načrt nadalje predvideva nekatera popravila na cerkvenih poslopjih, za kar je določen 1. milijon lir. Med drugim sta predvidena tudi postavitev lesenega poda pod klopmi v župni cerkvi v Zgoniku, in pokritje cementnih tal v učilnicah šole v Saležu z linole-umom.
Sedaj pa še nekaj besed v zvezi z mlekarskim vprašanjem:
Kot je znano so pred leti številne gospodinje vsak dan nosile mleko v Trst. Danes se s tem poslom ukvarja le še nekaj žena. Velika večina kmetov prodaja mleko podjetju Salpat. Mleko sprejemajo v raznih zbirališčih odkoder ga s kamjo-nom odpeljejo v mlekarsko centralo v Trst. Salpat plačuje mleko po 50 lir. S tem načinom prodaje mleka šo kmetje zadovoljni, čeprav je cena prenizka. Podjetje odkupuje vse mleko in ni torej nevarnosti, da bi ga kmetje ne mogli oddati. V prej šnjih časih se je dogajalo, da mlekarice niso mogle vsega mleka odkupiti ker niso imele toliko odje-mavcev.
Tudi to je še en dokaz, da je načrt za zgraditev sirarne v gornji tržaški okolici nesmiseln, saj je znana stvar, da je mleko iz gornje tržaške okolice zelo cenjeno v Trstu in da je tega mleka še premalo, zaradi česar ga podjetja uvažajo iz Furlanije in celo iz drugih italijanskih pokrajin.
O vseh teh problemih smo se pogovarjali z županom Pircem, kateri nam je tudi dal vse navedene podatke.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Prosvetno društvo Pro-sek-tContovel je pred kratkim izdalo lično brošurico, v kateri opisuje svoje delovanje in tudi nekaj zgodovinskih podatkov. Podobno, čeravno skromnejšo brošurico je izdalo tudi lani. Zamisel je lepa in prav bi bilo, če bi nekaj podobnega naredila tudi druga prosvetna društva. Obe brošurici je uredil predsednik društva Marjan Pertot. V letošnji brošuri je objavljena tudi gornja slika članov kontovelske-ga Ljudskega odra ob njegovi ustanovitvi leta 1919.
VALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO ui	O
5	S
> K > S
'o
V DESKLAH (okraj Nova S Gorica) je bila prejšnjo nede- ^
*
<
oc
O
*
0 £ UJ
MJ
1
oc
Ul
s
1 <
O
ui
>
<
N
<
OC
š
O
6
z
2 UJ
i>
UJ
s
o
<
oc
O
s
o
£
UJ
uj
<
co
25
<
UJ
5
ca
«/>
<
O
ui
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
*
ui
UJ
s
o
*
<
oc
O
O
£
UJ
UJ
?
oc
Ul
2
H-
<
CD
(/)
<
0
1 <
N • <
2 o O
Ó
Z
5
Uj
jn
UJ
£
O
*
<
O
š
o
£
UJ
ui
2
tk
UJ
2
H-
2
<
O
ui
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
ui
—>
Ul
UJ
Z
X
<
ICuUuAd
Ijo revija mladinskih pevskih zborov. Na njej je sodelovalo 600 pevcev in pevk iz Nove Gorice, Solkana, Šempetra, Mirna, Deskel, Kanala, Bobrovega in Kojskega.
Občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano Delavskega doma, je bilo nad mladimi izvajavci izredno navdušeno, še posebej, ko je nastopil združen 600 članski zbor ob spremljavi orkestra nižje glasbene šole iz Šempetra.
V	SLOVENIJI bo od 1. do 9. junija teden knjige. Poleg raznih prireditev bo za širok krog bravcev najbolj značilno v tednu knjige to, da bodo vse založbe v svojih knjigarnah prodajale domače in tuje knjige s popustom od 15 do 50%.
♦
V	ZSSR je ob priliki 125-let-nice smrti pesnika Puškina izšlo mnogo novih poljudnih in znanstvenih del o velikem u-metniku. Prof. Sergej Petrov je za širok krog bravcev napisal novo pesnikovo biografijo. Boris Mejlah je pri Akademiji znanosti ZSSR izdal razpravo «Puškinovo umetniško presojanje kot ustvarja-vni proces». Pri isti Akademiji so izšla še druga dela o Pu-škinu.
Po podatkih sovjetskih biografov je v ZSSR od oktobrske revolucije do danes izšlo samo v ruščini (prevodi v druge jezike ZSSR niso všteti) 1047 izdaj Puškinovih del v skupni nakladi 85.632.000 izvodov.
V KOSTANJEVICI in Portorožu bo tudi letos mednarodni simpozij kiparjev «Forma viva». Za simpozij, ki bo od. 1. julija do 31. avgusta, se je doslej prijavila 35 umetnikov iz Izraela, Bolivije, Holandije, Italije, Poljske, Indije in ZDA. Od jugoslovanskih umetnikov so se doslej prijavili samo trije.
KLAVDIJ PALČIČ je dobil prvo nagrado na skupni razstavi slik, ki jo je priredil u-metnostni klub univerzitetnih študentov. Palčič je razstavil dve svoji deli.
SKUPINA mladih sibirskih znanstvenikov je dala tiskati tri zveske rokopisov Staroda, vnega naroda Maya. Rokopise so mladi učenjaki razbrali s pomočjo elektronskih možganov.
Kot je znano so kolonialisti uničili kulturo naroda Maya; £ ki je nekoč prebival v central- ?
5
m
>
m
DO
>
m
TJ
m
m
Tl
O
j*
o
90
>
*
Z
5
m
š
<
?
2
z
0 Ò S
1 > K > m
Ò
>
in
DO
>
>
m
DO
>
m
TJ
m
m
4i
O
j*
O
z
m
£
<
¥
ž
o
Ò
0
1 > K > £ ó Z
w
>
in
>
m
Ó
>
m
■v
m
m
■Tl
O
j*
o
ni Ameriki. Ohranili so se samo trije zvezki rokopisov, katere so že več kot sto let proučevali številni znanstveniki po svetu, a zaman.
Valentin Ustinov, ki deluje na Sibirskem matematičnem inštitutu in je tudi član znanstvene akademije ZSSR je v zvezi s tem izjavil : «Elektronski možgami lahko odgovorijo na vprašanja iz zgodovine, lahko rešujejo probleme numizmatike, paleografije in drugih pomožnih disciplin iz zgodovine». (Agencija «NOVOSTI»),
S-vnotkioj-artsdiaiva-Jiaivsfvasvio-aF
o
DELO • 4---------------------------------------------------------------------------------------------- 1--6-1961
rreiestiraimo prsti naraščaniu dragiols
Iz Benečije
MISOVCI
in deželna avtonomija
Komunisti iz tržaške Tovarne strojev so prejšnji teden objavili letak, s katerim pozivajo vse delovne ljudi, naj se združeni borijo proti vedno bolj naraščajoči draginji. V letaku je med drugim rečeno:
«Demokristjani so skupno s svojimi zavezniki socialdemokrati, republikanci in liberalci ter «indipen-dentistom» odobrili povišanje električnih tarif. To pomeni, da bomo morali oddati v monopolske blagajne Sade-Selveg nad tisoč milijonov lir na leto več kot do sedaj, to je več kot 3.000 lir na osebo, vštevši novorojenčke.
Tudi neposredni davki so se zvišali. Leta 1954 so Tržačani plačali 4.000 milijonov, leta 1960 pa 9.000 milijonov lir teh davkov. Neposrednih davkov (n.pr. «IGE») smo plačali leta 1954 6.580 milijonov lir, leta 1960 pa 10.820 milijonov lir.
Blokirane stanovanjske najemnine se vsako leto povišajo za 20%, najemnine v starih stanovanjskih hišah, ki so last ustanove IACP, se bodo povečale že za 48%.
Povišale so se tudi cene predmetov široke potrošnje kot n.pr. kruha, zelenjave, kave itd. Tudi brivci so povišali tarife.
Demokristjani vse to opravičujejo s trditvijo, da se morajo Tržačani «prilagoditi» razmeran, ki obstajajo v drugih italijanskih pokrajinah.
To so sadovi politike klerikalcev in njihovih zaveznikov; to so sadovi politike, ki favorizira velike e-
Dežela in Slovenci
(S 1. strani)
s tem, da zatrjuje, da je Slovencev v deželi prav malo (3% celotnega prebivavstva), da «zakonitim zahtevam» Slovencev ne bo težko ugoditi, ako pa bodo Slovenci zahtevali... preveč, se jim bo postavilo nasproti 250 tisoč de-mokristjanskih glasov iz vse de žele.
Tako pojmovanje kaže kako demokristjani tolmačijo demokracijo in razkrinkuje ves njihov pa-ternalizem. «Malo vas je — tako pravijo demokristjanski voditelji Slovencem. — če boste dobri, bomo sprejeli vaše zahteve». Hvala lepa za take besede.
Toda problem je drugačen. Zaščita narodnih pravic Slovencev je problem, ki ga je treba rešiti z nedvoumnimi in točnimi dolo čili posebnega statuta dežele, v duhu republiške ustave, v interesu mirnega sožitja prebivavstva in italijanske demokracije. Ne gre za nobene koncesije, ki bi jih treba dati od časa do časa in ako bo to volji demokristjanski stranki.
Stališče naše partije je jasno in to ne od danes. Kakšno je to stališče je pokazal tudi osnutek posebnega statuta za deželo, ki ga je naša partija izdelala in predložila in ki vsebuje točne in konkretne formulacije o pravicah slovenske manjšine. To svoje stališče je naša partija potrdila tudi v resoluciji, ki jo je njeno vodstvo objavilo v zvezi s problemom slovenske narodne manjšine v Italiji.
Na osnovi teh načelnih stališč se bomo komunisti borili tudi v
lektrične monopole Sade-Selveg in trgovcev-grosistov, to so sadovi politike, ki vedno bolj slabša položaj delovnih ljudi in njihove življenjske razmere.
Tržačani! Protestirajmo proti tistim, ki so odgovorni za te socialne krivice in ki se kažejo neobčutljive za gospodarsko neugodje ter nočejo razumeti, da je za Trst potrebna taka politika, ki naj omogoči tudi njegov razvoj v okviru nove dežele s posebnim statutom».
Podružnica CGIL in INČA v Nabrežini
Nova delavska zbomica-CGIL ima v Nabrežini svojo podružnico. Sedež te podružnice, ki je v hiši pokojnega tov. Marizze, na trgu št. 142/A, posluje vsak delavnik od 17. do 19,30. Nova delavska zbornica je na razpolago delavcem vseh strok za kakršno koli posredovanje informacije ali reševanje delovnih sporov.
V istem sedežu posluje vsak četrtek od 17. do 19. ure tudi urad za skrbstvo-INCA. Ustanova INČA, ki je zakonsko priznana, zastopa brezplačno vsakogar glede pokojnin vseh vrst, nezgod na delu, zavarovanja proti boleznim, družinskih doklad, zaščite materinstva, v primeru brezposelnosti itd.
odločilni fazi borbe za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina in prepričani smo, da bomo imeli na svoji strani italijanske ljudske in delavske množice ter slovenske množice naše dežele. Enotnost Slovencev na tej zemlji, enotnost med Slovenci in Italijani ter skupne akcije so nujno potrebni pogoj za uspeh te borbe za narodne pravice Slovencev, ki jo bo naša partija nadaljevala do dokončne zmage.
Zasedanje SKGZ
(Z 2. strani)
v takih pogojih lahko zajela čim večje število Slovencev in v resnici postala odločilen činitelj v življenju slovenske skupnosti v Italiji».
Glavni svet je na svojem zasedanju odobril resolucijo o zahtevah Slovencev v Italiji, protest proti o-skrumbi spomenika talcev pri pro-seški postaji in sledeče vabilo za enotnost.
Glavni svet SKGZ ugotavlja iz pregleda dejavnosti podanem za zasedanju 27. maja 1962, da so včla-letih izpolnjevale svoje poslanstvo, njene organizacije tudi v zadnjih S svojo dejavnostjo, pobudami, kvaliteto in širino si je velika večina članic še bolj utrdila splošno slovenski značaj med Slovenci v Italiji.
Enak značaj si je želela pridobiti tudi sama Slovenska kulturno gospodarska zveza ob svoji ustanovitvi in z vrstami nesebičnih pobud in vztrajnim delom v osmih letih obstoja.
Zavedamo se, da bi bili uspehi veliko večji, če bi obstojala taka kulturno gospodarska organizacija, v kateri bi bile včlanjene vse ali vsaj velika večina slovenskih kulturnih, prosvetnih, gospodarskih in drugih ustanov v Italiji, ne glede
Komemoracija na Proseku
Proseški enotni odbor ANPI in Zveze partizanov Tržaškega ozemlja je tudi letos organiziral počastitev spomina talcev, ki so jih na-cifašisti usmrtili v bližini železniške postaje. Kot vsako leto je bila tudi letos ta spominska proslava na kraju mučeništva. Svečanosti je predsedoval tov. Albin Prašelj, govorila sta tov. Calabria in Jelinčič iz Trsta, moški zbor s Proseka-Kon-tovela pa je zapel žalostniko Ob tej priliki moramo ožigosati dejstvo, da je neznana fašistična roka onečastila spomenik, pomazala imena žrtev in odnesla dve rdeči zvezdi. Medtem, ko užaljeni protestiramo proti nesramnemu dejanju, pozivamo oblasti, ki so odgovorne za javni red, naj izsledijo oskruni-telja, ga kaznujejo in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev nadaljnjih vandalskih dejanj.
na politično in ideološko usmerjenost svojih članov. Le tako bi si najpreje priborili vse pravice, ki izhajajo iz določb ustave in obveznosti, ki jih je italijanska republika prevzela s podpisom mednarodnih dogovorov, le tako bi bilo mogoče razgibati kulturno in prosvetno dejavnost povsod, kjer prebivajo Slovenci v Italiji, posebno v Slovenski Benečiji in mobilizirati vse Slovence v obrambi svojih narodnih, jezikovnih, gospodarskih in o-stalih pravic.
Zato SKGZ vabi vse slovenske kulturne prosvetne, gospodarske, te. lesnovzgojne in podobne ustanove v Italiji, naj bi se združile v skupno neodvisno in izvenstrankarsko organizacijo, naj bi skupaj nastopali pred oblastmi.
S tem v zvezi pozdravljamo pripravljenost na tako sodelovanje, kakor je prišlo do izraza na Zasedanju.
SKGZ poudarja učinkovitost skupnih akcij šolskega odbora, medstrankarskega odbora in izvoljenih slovenskih pokrajinskih in občinskih svetovavcev, zato pozdravlja tudi te vrste nastopanja.
Menimo, da moramo izkoristiti u-godno vzdušje, ki nastaja v svetu in pri nas za reševanje naših manjšinskih problemov : v Evropi je splošna težnja, urediti viseča vprašanja raznih narodnih manjšin; pri nas se poleg naprednih sil tudi zastopniki italijanske večine iz drugih vrst začenjajo zanimati za manjšino in je začelo prodirati spoznanje, da je treba izvajati že sprejete obveznosti; vedno večja je izoliranost zaostalih in konservativnih šovinistič-nil sil ; odnosi med obema državama, tudi tu na meji so vedno boljši.
Velika škoda bi bila,, če bi iz prestižnih, političnih in ideoloških pomislekov ne uspeli v teh razmerah združevati se, enotno nastopati in tako tudi izpolniti pričakovanja našega ljudstva.
Pretekli teden so pobirali aktivisti MSI po vaseh Beneške Slovenije podpise proti ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina.
Da bi dobili več podpisov, so .pridigali več ljudem o «slovenski nevarnosti», ki naj bi jo prinesla deželna samouprava. Toda tokrat to ni zaleglo. Pri nas misovci nimajo nobene moči, ker se naše ljudstvo zaveda, koliko krivic je moralo pretrpeti pod fašizmom. Zato so bili povsod neofašisti sprejeti z zaničevanjem in posmehovanjem.
Beneški Slovenci se zavedajo tudi, da bo rešila deželna avtonomija mnogo tistih življenskih problemov ki jih oddaljeni Rim ni mogel in ni znal rešiti! Torej, zakaj naj bi podpisali proti deželni samoupravi?
i. P-
S seje goriškega občinskega odbora
Goriški občinski odbor se je sestal pretekli petek in razpravljal razne točke dnevnega reda.
Ena najbolj važnih točk je bilo vprašanje udeležbe goriške občine, z uradno delegacijo, na sejmu «Alpe Adria» v Ljubljani. Kot je znano, v delegaciji bi moral biti tudi odbornik Del Simone, kateremu jugoslovanske oblasti niso pravočasno izdale vstopnega vizuma. Zaradi tega so fašisti uprizorili ostro provoka-lorsko kampanjo, na katero je občinski odbor odgovoril z ene strani braneč se, z druge strani pa prikazujoč dogodke napačno. Glede prepozno izdanega vizuma je namreč občinski odbor poslal protest jugoslovanski vladi ter že vnaprej napovedal, da če bi se v bodoče podobne «diskriminatorske» stvari ponovile, bo goriška občina odklonila sleherni nadaljnji stik z Jugoslavijo.
Izvedeli smo pa, da De Simone, ki je obenem dopisnik lista «L’Arena di Pola», ni zaprosil vizuma kot član delegacije. Jugoslovanske oblasti so razumele, da ima njegov obisk novinarske namene in so zato zahtevale pooblastilo iz Beograda. Ko so pozneje izvedele, da namerava odbornik potovati kot član delegacije goriške občine, so mu nemudoma preskrbele vizum. Te stvari prav gotovo vedo tudi člani občinskega odbora. Če je odbor to zamolčal in tolmačil kot «diskriminacijo», pomeni, da ima kaj malo dobfe volje sprejeti perspektive tesnejših in prisrč-nejših odnosov s sodednjo državo in da še vedno podlega izsiljevanjem fašistične desnice.
Čestitke
Popularni goriški -raznašavec dnev nika «Il Giorno», Radovan Tomšič se. je v nedeljo poročil. Tomšič, ki se je v osvobodilni vojni boril v partizanskih vrstah, je zelo znan in priljubljen v goriškem mestu. Tudi «Delo» vošči njemu in njegovi izvoljenki Mariji Berme mnogo sreče na novi življenjski poti.
Lesna razstava v Trstu
Tudi letos bo tržaški velesejem nudil gostoljubje mednarodni lesni razstavi. Ta enajsta razstava zajema več blagovnih področij, ki so tesno povezana z industrijo in predelavo lesa. Iz zaledja sta najavljeni masovni udeležbi uradnih razstavljavcev Avstrije in Jugoslavije. Visoko kvalificirane razstave so napovedano od raznih domačih in tujih dodjetij, med katerimi je tržaško podjetje za celulozo in papir,
ter generalno gozdno ravnateljstvi' ministrstva za kmetijstvo.
Lesna razstava bo že tretjič za povrstjo razstavljala vzorce drago cenega tropskega in ekvatorialnega lesa, ki prihaja predvsem iz Za padne Afrike, Gvinejskega zaliva, i: Sarawanka, Severnega Borneja, Fi lipinov, Madagarskarja in drugil predelov Azije in iz Amerike.
Šolske prireditve
Opčine
Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev in vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bc v nedeljo 3. junija 1962 ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Na sporedu so : nastop šolskega pevskega zbora, recitacije, plesne točke, prizor «Cigani» ter veseloigra 1 «Plastika».	! *
A
Trebče	|
Učenci osnovne šole v Trebčah 5 vabijo starše in prijatelje mladine 1 na zaključno šolsko prireditev, ki 1 bo v dvorani prosvetnega društva v ' Trebčah, v petek, L junija ob 1.9,30. 1 Na sporedu bodo šaljivi prizorčki 1 in petje.
Zborovanja KRI
V	TRSTU (na trgu pri Sv. Jako- 1 bu) zborovanje' v počastitev dneva! < republike, dne 2. junija ob 11. urh’ i Govoril bo tovariš Arturo Calabria. ;
V	STANDREŽU PRI GORICI (na 1 trgu) v ponedeljek 4. junija ob 20,30 ■ dr. šiškovič bo govoril o temi: «Avtonomna dežela in Slovenci».
Udeležite se polnoštevilno.
Sestanek
slovenskih
komunistov
Danes, v petek 1. junija ob. 19,30 bo v Trstu sestanek slovenskih akti vistov naše partije. Na sestanku bodo razpravljali o važnih vpraša njih v zvezi s sedanjim političnim položajem in o bodočem delovanju na slovenskem področju-
Sožalje
Tovariša Izidorja Klavčiča izj Podgore je zadela strašna nesreča. Umrl mu je sin-edinec. Pogreba, i ki je bil prejšnji ponedeljek, se je udeležilo veliko število tovarišev, prijateljev in znancev.
Težko prizadetemu in priljbljenej mu tovarišu izražajo vsi komunisti iz Podgòre in Gorice svoje naj iskrenejše sožalje, kateremu se pri : družuje tudi «Delo».
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo .	;
in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12.
Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir.
Cena oglasov po dogovoru
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo nooooooooooooooooooooooooooo
Nadaljevanja