ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vab Mr« mokli eala pod zastave vse svoje vojaštvo. Po kraljevem ukazu so bi e obmejne čete polnost«vilno poslane na mejo. 1'radno pročilo irlede te^a pravi: "Po kraljevem ukazu so bili v»led vojne nevarnosti poklicani pod zastave vsi obmejni bataljoni. "To pa se ne sme smatrati za neposredno posledico dogodkov zadnjih dni, temveč da je vsled inenarodnega položaja v Evropi potrebno zastražiti mejo. Sedaj se more Holand-ska mnogo lažje postavit* pro-fi vsem dogodkom " M i ni str. predsednik Ilen-drik Colijn bo jutri bo radio pozval narod, da naj ostane miren. LONDON, Anglija, 11. apr. — Hoiandska je na svojo me jo poslala vse svoje vojaštvo-da Ibrani deželo pred kakim vpadom. Utrdbe ob »emsko-franeoski meji so tako močne, da ni niti misliti na frontalni napad. Ako mCmeravajo Nemci napasti Francijo, je bolj potrebno, kot leta 1914, napasti jo od strani. Toda belgijska meja je sedaj mnogo bolj utrjena, 'kot je bila leta 1914, zato morajo Nemci poskušati po drugi poti priti Francozom v bok. Belgijci so sedaj po]KjInoma pripravljeni odbiti vsak nemški napad v smeri proti Liege. Vse utrdbe ob nemški meji je zasedlo vojaštvo. Alostovi so pod in i ni ra-ni in novi kanal je za obrambo zelo važen. Holandci pa hočejo nemški vjpad preprečiti s tem, da bodo razstrelili nasipe in bodo preplavili deželo. Zato vojaške strokovnjaki že dolgo časa domnevajo, da bodo Nemci v prihodnji vojni s Francijo vdrli najprej na Holandsko in bodo prišli Belgijcem za hrbet. KRALJ ZOG BO ŠEL VEGIPT Kralj Zog se bo s svojo družino najbrže naselil v Egiptu. — Vsled njegovega bivanja na Grškem bi bila Grška v zadregi. ATENE, (irška, 1 iT aprila. — Albanska kraljeva družina bo v kratkem odpotovala \ Egipt, ker bi mogoče bila Gr ška v kaki zadregi, ako bi o-stala na Grškem. Kralj Zog je pripeljal svoje J družino v Volo ob Egejskem morja, od koder bo najprej odpotoval v grško pomorsko kopališče Po rta ri jo, kjer bo kraljiea Geraldina mogla okrevati vsled velikega napora na begu iz Tirane, kjer je dva dni pred svojim begom povila sina kneza Skanderja. S kraljem so poleg kraljice in prestolonaslednika tudi tri neomožene se>tre kralja Zoga. Cela Zogova družba šteje 110 oseb. Kraljica Geraldina je vsled telesnega in duševnega napora | hudo zbolela in sta ob njeni strani vedno dva zdravnika. Grške oblasti bodo kraljici dovolile, da ostane v deželi toliko časa, da popolnoma okreva. Ljudje, ki poznajo albanske ceste, se čudijo, da je kraljic*' v takem stanju sf.^oh, mogla prenesti vožnjo. Po mnenju nekaterih ima kralj Zog dovolj denarja, da bo mogel s svojo družino živeti v kaki tuji državi. GAYDA SVARI AMERIKO POLOŽAJ JE I ANGLIJA IN FRANCIJA STA NEIZPREMENJENI RESNO POSVARILI MUSSOUNIJA Tako pravijo y Moskvi in dostavljajo, da je Hitler zato zavzel Albanijo, ker se boji Mussolini ja. MOSKVA, Rusija, 11. apr.— V francoskem jeziku pisani list "Journal d«- Moscon" ki ,5«* v odo ravno tako vmešavale v ameriške zadeve." Nato navaja Gayda, da so Združene države v 100 letili osemkrat vpadle v Mehiko ter pravi: "Združene države nimajo nobene moralne ali politične pravice dvigiiiti svojega glasu proti Italiji, ako hoče mirnim potom vzdržati civilizacijo v Albaniji." NTAROClTE SE NA -GLAS M A RODA'' NA JSTAR t JSJ SI .OVENSKI DNEVNIK V AVKBTK1 ' AMERIŠKI POSLANIK PRI FRANCU WASHINGTON. I >. ('.. n. apr. — Združene države »so z današnjim dnom stopile v diplomatske (m I noša je z vlado generala Franca na Španskem. Prvi tajnik ameriškega i>o-slaništva v Parizu, II. Freeman Matthews, ko jo pri.Š«»l na Špansko, je 'brzojavil v Washington, da se bo danes predstavil Frnii-covi vladi v Burgosu. Nato bo odpotoval v San Sebastian, kjer se nahajajo vsi diplomati, dokler general Franco ne ra'/.-[ irliusi Madrida za glavno mesto! Španske. V Rurgo^u stanova-1 nja za diplomate niso primerna. Ameriški podanik na Španskem Claude G. Bowers, ki je imel svoj poslaniški urad dve j leti in pol v San .luan de Luz: v Franciji, l>o svoj urad zaprl in se bo vrnil v Zdmszene dr-| zave. V ta namen je že odpo-' tov al v Franeijo. Končno pa bo imenovan stalni |>os]anik pri Francovi vladi. General Franco pa je že utonil v diplomatsko zv«-zo z Združenimi državami. Načelnik! španskega poslaništva v Wash-] ingtomu je Juan Franciseo de, Oardena*?. ki je že bil enkrat španski poslanik v Wash in g-toira. ADVERTISE IN •GLAS NARODA'4 To «pa je tudi jamstvo za Grško in Turško, katerima je Anglija obljubila, da ju bo ščitila pred nemško in italijansko agresivnostjo. Angleška admiraliteta niti ne taji, da so bile angleške bojne ladje poslane proti Koi-fu, toda po celem Sredozemskem morju vlada velika živahnost med angleškimi in francoskimi bojnimi ladjami. United Press poroča iz A-ten, da okoli Korfua križar! kakih 10 angleških in francoskih bojnih ladij. Angleški mornariški opazovalni oddelek je sporočil vladi v London, d i nameravajo Italijani prodreti skozi Grčijo do Soluna in se polastiti grških otokov Krete in Morejo. \ so angleške bojne ladjo so odplule iz italijanskih pristanišč. Xa Malti, ki leži sredi med Sicilijo iu Afriko in kjer ima Anglija močno mornariško postojanko, se zbira angleško sredozemsko vojno brodovje pod poveljstvom admirala >ira Dudley Pounda in po radio je bilo naročeno vsem mornariškim častnikom in mornarjem, ki se nahajajo na dopustu na suhem, da se nemudoma vrnejo na svoja mesta. Med eivilno prebivalstvo na Malti so bile razdeljeno proti-plinsko masko. United Press prinaša iz Londona potrjeno poročilo, da odhajajo angleške ;n francoske bojne ladje na važne kraje v Sredozemskem morju, da branijo Grško in Tun i jo pred Italijo in Nemčijo. Gibanje bojnih ladij je sicer zavito v veliko tajnost, toda znano je, da ima Anglija stalno v Sredozemskem morju ."> oklo-pnie, ti križark, eno matično ladjo za aeroplane, 80 rušilcev. 20 subuiarinov. .\>0 torjieaovit in več pomožnih ladij. Medtem pa so v Ti rano prišli novi močni oddelki italijanskih vojakov, da dokončajo o-svojitev Albanije. Italijanska vlada priznava, da je zelo utrdila Dodekane&kc otoke, ki branijo vhod v Dardanele ir-priznava, da ima pod orožjem skoro miljon vojakov. Turška ima 21H),»MK> vojakov, zračno silo 370 aeroplanov, dve težki križarki, dve lahki križarki, 9 rušilcev in 5 subuiarinov. Grška ima 30,000 vojakov, 120 aeroplanov, cHe križarki, 21 rušilcev in 6 subuiarinov. Angleški vnanji minister lard Halifax je naprosil poljskega vnanjega ministra Josipa Becka, da s pogajanji čim prej privede Madžarsko in Romunsko v blok proti totalitarnim državam, KITAJCI NAPREDUJEJO PEIPING, Kitajska, II. a-prila. — Japonci zelo obširno poročajo o bojih s kitajskimi vstaši in seveda naznanjajo zmajfe, toda poročila o večjih vojaških operacijah v štiriii provincah potrjujejo kitajska zatrdila, da je tretina Cankaj-šekove armade priborila svojo pot za japonske črte. Vstaško bojevanje v severni Kitajski je tako obsežno, da je bilo }x>mladansko obdelovanje zemlje opuščeno in da je vstavljen skoro ves blagovni promet. <" UNKING, Kitajska, 11. a-prila. — Sele sedaj naznanjajo poročila, kako veliko škodo so napravili Japonci s svojim zračnim napadom v soboto na Kunming. Na letališču so bile zelo poškodovane delavnice, uradna po>Iopja in vojaška vežbalim Šola. Uničenih je bilo tudi nekaj aeroplanov. FRANCOSKO BRODOVJE JE ZAPUSTILO TOLUON PARIZ. Francija, 11. apr. — Večina francoskega" s red oz-zemskega vojnega brodovja je včeraj odplula iz vojnega pristanišča Tou Iona. Vse to gibanje j>a je ovito v najveejo tajnost. ANGLEŠKI POSLANIK V BURGOSU. BUftGOS, Španska, 11. apr. Kir Maurroe Peterson je jerone-ralu Francu izročil poverilne ! listine kot angleški poslanik. Peterson je bil prej v abesin-r-kom oddelku angleškega vna-I njega urada. . ITALIJA NAKUPUJE ŽITO. Italijanska vlada se trenutno pogaja z nekaterimi balkanskimi državami za nakup INNi tisoč stotov žita. Ta količina žita naj bi tvorila železno ro zervo za slučaj nepredvidenih dogodkov. Ako Vas zanima le-^ po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za leto 1939. •VEKI RXBQ9 A^—New Toil Wednesday, April 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY GLAS NARODA" (▼Old or THE PKOPLB) , Owned and PnbllatMd by ■LOVKNIO PIBLUHINO COMPANY (A Corporation) J. Lopati*. Am. ot tba corpora tloa and addr—n of »bora officers: NEW YORK, N. 1. 46th Year ISSUED IVBBI DAT EXCEPT SUNDAYS AND fiOIJLDATS i a Advertisement oo Agreement trn erio leto velja Hat ta Kanado ...... Prt i#(l •••««• »a Za tetrt lata........ aa Ameriko • SC ifj ........$3.'f0 .. ...... (1-3C Za New York u celo leto . . Za pol '.eta ................ ZA loose mat v o *a calo leto .. Zti r-ol leta ................ $7 Ot) S3 r-o |7.iW »3.50 SQbMTlpta lemrty If.— OLAS N4JIODA* IZHAJA VSAKI DAN IZVZCUfil NEDELJ IN PRAZNIKOV tJUI NABODA", Xlt ItLKPBONB: Cdcbta t—IMS NEW VOtt, N. V. DVAJSETA OBLETNICA VSTOPA AMERIKE V VOJNO DOFI81 brim podplat ta oaebooati m ne prioMuJelo Denar u naročnino mmj m w»i»roti pouija« po Money Order. Pri miremenrM kraje narotf-prvima, da mm tudi prvjtaje bivaJlfiSe naznani da Hit rej* najde- Francoski Venera! Gouraml, svoječasni poveljnik Pariza, salmira ameriški zastavi priliki ustanovitve organizacije veteranov svetovne vojno. VARČEVANJE Z 2IVILI V NEMČIJI Neuiški listi objavljajo rta vodila za kavainarje, kako naj štedijo s kavo. V bodoče bodo smeli kuhati kavo samo v določeni mešanku s cikorijo in sladom. Prepovedano lx> kuhati in prodajati turško kavo. Navodila svetujejo kavarnarjem, naj privadijo svoje tfoste na pitje kakava, čokolade, čaja, mleka in kisle vode. Ka-s*e 1h> >mela servirati samo v skodelicah. Za nakup kave v trgovinah >o uvedene podobne izkaznice. Nedavno so bile valjane v Nemčiji tudi družinske karte za nakup masti, slanine, surovega masla, olja in loja. Neki list objavlja z zvezi t? temi ukrepi daljši članek pod naslo\om "Topovi in surovo maslo". V članku pravi, da so tako topovi kakor maslo potrebni nemškemu narodu, toda pnlki preteklih tednov so pokazali, kolike važnosti so naši topovi Ze njihov nastop sam je zadoščal, da je bila preko noči popravljena nemškemu narodu krivica, ki so jo morala prenašati dol^a po kotenja. Danes so zaključeni akti u tem, da v usodadi trenutkih bolj zaleže j?las tajHjv, kakor teža surovega masla, ki je trenutno ua razjiola^o ljudstvu." Iz Jugoslavije DVOJNI ROPARSKI UMOR PRI ST. PAVLU Leta 1907 in Julijana sta pri Janš«' da Franer •vojimi 14-** 11 i I na tla ter jo udaril par krat po ulavi, da ^o ji izstopili možgani. Drn.iri morilec se je lotii s težkim kladivom starca j 2 !<-li in ošilja iz Sangrliaja naslednjo zu-nimivo informacijo: "V kitajskih krojili računajo, da se bo japonska zunanja politika zaradi otebnega cesarjevega posega v njen razvoj bistveno spremenila. Cesar je namreč izrazil željo, naj bi se Japonska v svoji mednarodni politiki izognila sleherni zaostritvi položaja. Njena zunanja |>olitika naj upošteva naslednje okoliščine : 1 Vojaške zveze med podpisnicami protikouiunistične pogodbe ni; - zaradi delovanja mornariškega ali vojnega ministrstva ne »mejo nastati za .Japonsko nobene nove mednarodne težave; •I. totalitarni sistem po zgledu drugih držav se na Ja ponskem ne more uvesti; A Japonska se ne srne izogniti razvijanju oduošajev z ...............,1Mitl demokratičnimi državami in mota celo stremeti po tem, da jih Miha je takoj obvestil sosede, i/boljša " ki ,kar niso mogli verjeti, da ____________,s<* j«' kaj takega moglo zgoditi. " ' ~ ---Obvestili so državno tožilstvo I v Olju. Popoldne j«* prišla na | kraj umora r-odna . komisija. Janšetovo hiš<» so orožniki obkolili in niso nikogar pustili blizu, da se ne bi zabrisale sledi. Komisija je izjavila, da ta kega umora ne pomni, čeprav ima opravka z najrazličnejšimi zločinci. Morilca — na ji) rž sta bila dva — sta se priplazila od zadaj ob Savinji. Najprej sta skušala vlomiti v svinjsko kuhinjo, odkoder se pride v domačo kuhinjo in nato v sobo. Vrata svinjske kuhinje so bila zaprta, zato *ta razbila šipo na okrni in so splazila ^kozi ter presenetila starca v trdem spa-nju. Imela trta težki kladivi, ki sta jih prinesla s (Seboj. Planila sta v sobo in napadla ženo in moža. Morilec je starico po- štirimi otroki iz Amerike, kjer M,,M'a Ki je pridni in fiodjetni mizar ,,m l,ož '^'l'1 vim*.k rat France prislužil Jejie denarje. Kupil si j«' majhno posestvo in si ga prav čedno uredil. Posestvo je ob potoku linija, ki se zliva blizu hiše v Savinjo. S sinovoma si je uredil lopo mizarsko delavnico in Jože se jo | K) r o ril v 8t. Pavki, doma pa je ostal starejši sin Miha. Tudi ta jo hodil na delo v tovarno v St. Pavel. Oče France je bil star 70 let. a še vedno krepak in prav mladosten. Mali Julijami je bila stara že 7S let in je bila zelo slaba ter je hodila ob palioi. Oba sta bila zelo varčna in .sta kaj dobro gos|xxlarila. Pri si kratkim je gospodar prodal kravo, denar pa je Julijami ohranila v pod-zglavnico. Kdo bi si bil mislil, da je bila starčeva misel, ko se je pritoževal pred dnevi, da so je ponoči plazil nekdo okoli hiše, resnična slutnja. Starček je vstal in pogledal von kaj. Neznanec jo planil či'z polje v noč. Noč '27. marca je bila usodna za «t area in ženo. * Po 7. zvečer sta | to večerjala s tdnom Mihom, nato- pa so skupaj molili rožni venec. Miha jo šol nato ]h> svoji stari navadi počivat v hlev. Oče in mati si nato lo-jrla k počitku. Gotovo nista mislila, da sta odmolila svojo poslednjo molitev. u din. Kazme-tala^ta omare in izginila v noč. NEPOBOLJŠLJIV Te dni je I ii I a prod mariborskim sodiščem razprava proti 18 letnemil Jakobu Hojniku od Sv. Tomaža v Slov. goricah. Svoječasno -ii o njem že pisali kot o pravcatem 'gan-uterju*. ki je vodno nosil s -oboj n i vasovanje skrajšano vojaško puško ter si * ua jo v>e balo, kolje za vsako malonkost streljal na ljudi. l>no iS. t'ebr. lanskega lota je nevarno ranil iz to puško posestniškega sina Antona Cajnkarja. ker jra jo zalotil pod oknom dekleta h ka terenru je sam zahajal. Pro-strelil mu jo pljuča tik nad sr- cem. Komaj pa so ga izpustili iz preiskovalnega zapora, ker jo Obljubil, da se bo do razprave lopo obnašal, že je zagrešil sli,'-on zbn"*in. Dne 15..avgusta je obsirelil Jožefa Zavea ter mu jo proMrelil trebuh in ranil drobovje. \» pnboljšljivi strelec jo bil to dni obsojen ua ječo, ker ga fant ima še-niso mogli obso«iiti na jooo, ki bi pošteno za-lužil. Poleg lega mora obema poškodovanima plačati še stroške za zdravljenje. STRAŠNA SMRT MLADE DEKLICE \ \ uhredški grabi -o je zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje S-letrie deklice Po-estnik in mlinar Fr. i. Ko jo zjutraj prišel v mlin. se um jo čudno zdelo. da je v sosedovem .stanovanju v katerem sta«nuje Alojz Ve rat. vse tako tiho. Vedel jo sicer, da sta Ne rat in njegova žena v Nemčiji, da pa sta doma obe Neratovi hčerki. Iz -tanovanja je zaudarial tudi hud smrad po dimu. Pogledal je v sobo, pa se mu je nudil strašen prizor. Na jnj^telji je ležalo golo truplo 8-letue Marijo Nerat, strahovito opečeno, tako tla je bila vsa površina trupla ena sama opeklina. V stanovanju ni bilo razen mrliča nikogar. Kmalu nato so jo vrnila domov liMetna Ivanka, ki jo bila poprej odhitela iz samotne grape k ljudem po jjo-mo«' za svojo sestrici ter je pripovedovala žalostno zgodbo. S-letna Marija jo hotela zakuriti v štedilniku Naenkrat >e ji je i.*\ plamena vnela obleka. Vsa preplašena je zbežala k bližnjemu potoku. Zaradi božanja j »a so je ogenj nti ne-reč ici še bolj razpihal in še pre doli jo pritekla do "potoka, je bila že v-a v plamou'b 'iakoi Ži\;t bakla. Nato jo jo sama za nesla v sobo, strgala z njo ko-e cunj ter jo dala v po-tel»o. O koli 2. ponoči jo Marija v -il-nih mukah umrla. . (Dopi&L New. York, N Y. V nedeljo Hi. aprila priredi društvo 4*rjedinjeni sinovi i hčeri -a otoka Krka" ob treh popoldne v Central Opera Mouse. 2or» Kast 4»Ttli St.. v Now York u voliko pred-tavo najnovejšega jugosbtvaiiskegii filma v korist zgradbe bolnišnice na otoku Krku. Pokazane no bodo -amo .-Ii ko iz Srbi jo, Hrvatske, Dalma ci jo in n jenih otokov, temveč tudi mnoiio slik iz Slovmiije. \ ideii boste Ljubljano, prizor na velesejmu. vseučilišče, Tivoli, vinograde, jezera, velike avtomobilsko ceste; polog toga še Kranj, Alpe. grad Brdo. kamor hodi knez Pavlo na počitnice. ruin I lin. Din. I lin. ■ »i ti. ti •> .M h« l>iU. 1IHM, Oin. ^^h; V Italijo: Za $ h.:;o 9 12.-$ — $ 57 — 1112.50 $167,— Lir 100 lilr 200 I .ili WX( Ur 10O0 Ur 2000 Lir 3000 KKR «K CKNB KKIlAJ HITRO MENJAJO SCI NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI POLI Za izplačil« vetjih zneskov kot zeoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujeno 6c hoii6o pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRftU-SJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK \KO \ \MK1MV\TK SVETOVNO hazstwo. V\M IF. t A ^RMUKVin \roinm OCJTOMMOST SVETOV« RAZSTAVE V NEW VORKU BO SLEHER NEGA PRESENETILA Izšel je SIovensko-Amerikanški K O L li DAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEFISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA a poitnina ^ N* zamudite te prilike! Slovenic Pub! ishi ne. Co. 2M MM ltthSfrMt Nmt Ywfc, N. Y. F i N Med >lvuriui, ki jih sov m žim, jo nova >raj«'ii. Zilaj ji!i pruilajajo zavita v m'lot'aii>ki papir, kar Še ni laku liudo, kose blago ne zainaže v štoru pri prebili. (Jninlio je težko od|K ti, posebno pa ^nnib pod vratom, ki-r j»- ves zadelan v iiioeau le-penka-t papir. P«, vsej dolžini -raji*e je položen bel kartoi:, in ua tretjem guiuliu sšpreda.1 je nekakšna marka z nioerio vrvieo tako spretno privezana, da je za vraga ne moreš razvozlati. Ko se ti vse (o posreei, za«*iie lov /a\ pimiuii. »Sveta ne »>esa, koliko pin je v novi sraj ei. lu kako spretno skriva vsji ka svojo glavico. Najmanj de ; set krat se zbodeš. pralno -e | vojega obraza vse pine sree no oils t ranil ter < >tekteiiico i ixlina ustavil iz pr-tov enrljj. joeo kri, obleeeš -rajeo, pa ob entiš v -prsih, Jinbtu ali v bo kili skeleeo boleeino, kar je do ka/., da si še vedno nekaj pin pozaihil, in treba je znova pri eeti. Za Velikonoe niseui imel ni»"* novega, le -raje...... |,jl kupit k trjroveu na štirinajsto cesto. — Koliko.' - tra vprašani. — De vet i »devetdeset een tov, — pravi. \ New Yorku ni uainree ni«-po dolarju na prodaj. Kar je manj ko dolar, je 81), 4!» ali J!1 centov, kar je vee ko dolar, je pa $1.99, M in tako dalje. Obleke ni mogoče kupiti za $1."). I^iliko jo kupiš za $14.1«» ali pa za Dražje >o seveda po in po $29.1)9 Tako je že leta !n leta in bj menda do vekomaj. Značilno je to, da se za oglašanje een v i;: ložbah i>oslnžujejo številk dveh velikosti. $19. se blešči v dve pedi velikih številkah, doeiin sta cente predstavljajoči deve-tici označeni s tako majceni ma številkama, d i ju brez j»o-večalnega stekla komaj razlo čiš. Toda to je že drugo poglavje. Nehote seui zašel vstran, kar naj mi blagovolijo oprosti ti cenjene eitateljioe in citate Iji- S srajco seli j začel in s sraj co pač moram končati. Krajca za 99 centov je bila lepa in je povsem soglašala z današnjo modo, ko nosijo žen ske "tegelne" na glavi, in sploh tako oblačijo, da ni>o za nikamor — niti za tja ne, ka mor spadajo. Bila je zelene barve z rn^nimimi pisarni in z rdečimi pikami navdahnjena. — Dobro, — rečem trgovcu, — jo vzamem za 99 centov, to da pod enim pogojeni: — če jo izločiš iz celofana in mi pobere« vse pine iz nje. Trgovec je prebledel, in sein mislil, da bo treba poklicati ambiilanco. — Usmili se mc! — je z a stokal, — zadnji čas so začeli prihajati vsi knjiei s takimi za btovami kakor ti. Poglej moje prste. Kele tedaj sem opazil, da • ma vse prste obvezane. — Y>>e to je <»d pin, — jt zatrjeval. Moj Bog, kaj Ijo / menoj! — Torej če mi pobereš iz srajce vse pine, dobrš zanjo 99 centov. Te ne, ti dam 39 centov zanjo. Se bolj se je zgrozil, slednjič se je pa v^eeuo Vilal. »Srajco sem dobil za 39 centov in s srajco vred vse pine. Sedemindvajset sem jih s kleščami izruval, pa me še nekaj zbada nr vrat. Morata biti v nji še ena ali tfve. "t> L X » tf £ R O D A'»—New Tori Wednesday, April 12, 1939 . ' SLOVENE (YUGOSLAV? MOM NIKOLAJ KASPAR, GUSARSKI KRALJ V majhnem ja|»on*kein pri stattiškem mesto nekoč žitei premo/.eit tr>t«*v»'f, ki si je s svilo in ili"aj;u<'t'!iiini iwrcoli, la-tinimi pot-olami. na kate lili mi bili narisani ogenj M ju vnjorj zmaji in «"*tn i«»\ it i »ptiči \elikaui, ustvaril veliko inie-1.1»'. Imel j«* živahne kupčijske zveze s Kitajsko, toda odka* -o - rc« I i 17. stoletja Mandžu?-«* i \« I i*l t lin Kitajsko, so po \ M in caistvu Sredine divjal'1 vojne in trgovina kar ni hotela več iti. Tihli begunci so pri iiajali s Kitajskega na Japon »ko in tam i-kal i pribežališča. Pri tr^oveu >e je nekega dni oglasil mlad mož, ki se mil je predstavil kot nee;'k iz južno-kitajskega mesta ('e-kinu: in vedel limono pripovedovati o »vojein pustolovskem življenju. Toda nečesa ni |»ov«dal pobožnemu stricu, ki >e je striftgo držat vseh obredov svoje vere in častil svoje prednike, katerih slike • za vee |m>-kolenj nazaj čuval v najsvetejšem hramu: ui mu povedni, da se je dal krstiti in da .-e je oil tedaj imenoval Nikolaj Kaspar. Tako so ga klicati portugalski in holaiid*ki kapitani s trgovskih ladij, na katerih je napredoval od lue ihlnc^a mornarja do častnika. Uit je uka-žel jei», »premeten »Um"-ko, ki se je znal obrniti v »vetu. Lčil se je tujih jezikov n je (»ostal kot tolmač neohSufcliui potre-Inopollio-iiia prav, da je opustil ribiški |H»klir in odšel v'Macao, kjer >e je »vdiuil |M»rt ugalskemu t»* no vrli. Že dale«* |n» svetu je o» |H)/uali Kitajci Nikolaja iu v pri sta Ilirih otoka Formo-Ka«parja, ki je nekoč ime nova I IVii-tVdunr. Stric je nečaka sprejel iu ga oženil z bogato 1« ponko, ki mu je dala --ina, Koxenga ime Jiovaiiega. Ta .laponka je |r» stala o se tikral po »I uževale morskih razbojnikov iu omogočale njih razvoj. Nikolaj Kaspar je pričel svojo gusarsko pot z narva dno goljufijo. Stric ga je po slal z ladjo, do vrha uatovor-jviio 'z najdražjimi zakladi, 111 Kitajsko, da bi ji!i tam razpe-ča'l. Kaspar je to tudi storil, toda denar je vtaknil v žep in se vrnil na krov s trdnim namenom, da postane "pirat. Ta [►osel mu je prinesel ogromne dohodke iu Nikola j Kaspar jt kmalu postal strah daljnovzho-dnili voda, vzdrževal je celo hrodovje gusarski!i ladi j, likrat ko pa tudi lastno trgovsko bro i lov je, ki je uaropauo blago razpečavalo v pristanišči i. Korinoze, v Macao in v Mani ili. Nikolaj Kaspar je na ta na čin ustvaril veliko organizacijo, ogromen trgovski koncem, v katerega bilau* i so bili lastni -tnrški enaki ničli, pač pa -o bili dohodki — - če odšteje mo stroške za popravila — velikanski. Nikolaj Kaspar je I »ostal mogočen, bogat mož, s katerim so od * Mandžuroev pregnani Miug-pnuri sklepali pogod'be, ki naj 1 • i jim olajšale |H»vrat«*k na pekinški tron. Pekinga sicer niso nikoli več videli. Nikolaj Kaspar pa je pi* tem vendarle napravil marši katero dobro kupčijo. Na>prej je od ene-ga izmed članov pro gnane dinastije Mingov za- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA |1sI*uotI)*»uo-leaui ta aoenaucluati. K. H. K. JiHinota •crt-jvoia v nvuj«» sr«-«««» Claue In flanlce od 10. d.> l**a: Utrokr v* takoj po i«Jd»« 1« d" IU. IrU. Zavaruj« lahko o4 do KUHO imautrtuiiM>. V Mladioaktfu oddelku K. H. K. J. m otro<-i Uhko eararujejo t raarrds "A" all "B." Mrw^ol prtMpevek » aalaain^kl oddelek Je »el<» alaek. aauto !&*- la razred "A" la -tkk* sa raied ia ostane stalen, dani savarovttltilua > Taaklni duem oarawa. V »dučaja smrti otroka saTtroeauega » rasredu "A" «e pla^a do $44U.U0 ta aavarovanega v rasredu "W at |4a*a do flOOOUO iMMnrtntae. BOLNIŠKA POliPllUA: Zavaruje« ne lahko aa $2.0U; fUuO in 50u na dan ali 16.UO na leden Aneawen*- primerno nizek K H. K. Jednota nudi čiau»tv u pet uajiuoderuejilh vrat ia varovanja Člani ta MaaK-e nad 00 let atari Uhko urejmejo ^rinadaJoCo |lta reaarvo inplačano v gotovini Nad TU lat atari Člani In Hanka au prooU vaeh nadaljnlh laM ovoj lasten Bat "UlaaUo K. 8. K. J#-u.ote-, ki taon-|a eakrat na teden t alovenakeaa ta angleškem jezika In katerega d<-hiva vaak Man ta Hanlca. Vaak Movenee la Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) pri K. B. K. Jed noti kot (Nravi materi vdov ta atroL Ca «a nial «tan ali pena ta bogata podporna organizacij«, potrudi ae ta pri- takoj. V vsaki alovenaki naselbini v Zdruienih drtavah hI moralo blU draRvo, spadaJoCe h K K. K. Jed noti Kjerkoli la nimata drufltva, spadaJoCega k tej katotiAkl podporni organizaciji, ustanovite ga; t*-ba Je le osem oHeli v starosti od 1C do 00. leta. — Za na daljna i Kita navadila pilite na glavnega tajMka: ŽALAM, Hi NO. CHICAGO STREET, JOUET, ILLINOIS htevui, naj posinovi Japonki-nega sina. Tako jo postal Kox-•n^a ce-urski pri a**, pa iVprav Mainlžuri-i dinastije Minj^ ni->■0 j»iizua\"ali 111 so jo vali. Mingi >o »iII s svojimi etdanii kmalu popoliioiiin po raženi iu zdaj se je Nikolaju Ka>parju ^delo, da bo iuijboi.p* ee se približa Mandžureeni i', juiriic z njimi kuprije. Man džun-i sd priveli ž njim pu gajati, mu »obljubljati naslove. dtMiar in tlobičkano.-iia mesta, etdo za ipoifckralja so ira bote li napraviti. Nikolaj Ka>f»ai izporetka tem vabam ni zaupal, kotu'no pa se je gospod nad r U M fl > džuuskaini e je streznil, toda iu mu ni pomagalo, zvezali so i^.1 iu odpeljali v Peking. Ce>arj;i si<*er ni videl, par pa so ga vi Ltli v j<*eo. Tam j<- zdel štiri najst l«»t, 1 »otelil pa so ga za da»\Mi. Tak j«' bil konee ribiea iz ('e-kinga. Koxenga, njegov sjn^ j«. ]»ii pameten in ni š«-l na general >ko 'H>j«'
  • <• je za ea-a skril 11a varn i. Ko so mu spororili, da >0 11J« govega oreta zapili. je prevzel dedi>eino moža, ki je bo ti'1 videti pekinškega resa rja. pa se je v jeei znašel med po.: ganaiiii in netopirji. Bila bogata dedišriuu in prevzel .j je uilad mož, ki rt' je nekdaj na Japonskem uril krojiti ki-nioiie. Koxenga ji* kmalu doka-iial. < la je od svojega očeta podedoval titdi umetnost pomor skega razltojništva. Zažigal je obalske ladje, plenil neštet.' tovorne «'olue, obvladal uiorjt* kakor liekoi'* lije^rouv ore. Man džitrri >0 pošiljali proti njemu •vojna brodovja, toda Koxenga jili je premagal iu poverili število svojega brodovja za kakih tisoe džunk. \'eliki gu--;ir se je utrdil na otoku A-iiiov. "Nikoli še niso v istih vodah videli tako mogorUega brodovja in že zi^olj pogled na inor-Hie razbojnike jo širi! strah in grozo, ugnal eelo naj hrabrejše, ' tako je pisal neki liohyidski sodolbnik. Koxeng» si* ni ustrašil, ee so Mandžui-ei poslali proti njemu svoje ladje, toda bal se je svojih lastnih ljudi, ziueroui je pričakoval, da ;ra 'bo kdo izdal, zmerom je imel pred oemi ik>-uobo zaprtega oreta. Neusmiljeno je uničeval Maudžuret\ t oil a iveduo se je 1>al na-ilne ugrabitve, nemirno je jadra i po morjih, kadar je stopil na kopno, s** je skrival pred vsr mi, nikoli ni dve m>ri za|>ore-doma spal v isti hiši, nikda1 ni vee ko enkrat spal v isti sobi, (»onoei se je mnogokrat prebudil iz sna, zakričal iu odvihral iz setoe. Mandžurei so zbrali velikan sko brodovje, da bi Koxengo pregnali z otoka Amov; dejansko se je moral umakniti iu se skušal pola.-aiti Formo ze, kjer so tedaj že go.-poda rili Holaude«. Z velikimi izgubami in v srditih bojih je Koxenga Holdan v pregnal z otoka in se ga polastil. Z do! goletnim Vlelom je Koxenga napravil iz Forui'jze trgovko središre, iz pomorskega raz5 Inijnika je postal ustanovitelj države, gradil je eeste in ustanavljal mesta, krčil pragozdo ve in dejansko eivilizatoriee-110 deloval. Holandei, ki so inandžurskega eesarja zaman pridobivali za vojno proti Koxengi, eo vzpostavili redne trgovske zveze z vladarjem na Formozi, ki so jo nekoč sami imeli v rokah. Koxenga je imel sina C'e-kinga, ki ga je vzgojil za svojega naslednika. Ko je Cekin-ga, ki je bil ostal na Aitiovu, pozval, naj pride ua Formozv, seje leta uprl. Kmalu je Koxenga izvedel, tla ga je sin \-t-rnl z njegtKo lastno Ijubiro in 0 zatla vili njegovi gardni ča-tniki, drugega sina j»a Mandžurei zaprli in je do svoje smrti Grozoten pokolj otrok Množestveni umor 41-letnega pleskarja Paula Devilleehaisa, ki je stanoval v Aiitunu iu je na zverinski način zaklal šest izmed >vojih «le.-etrh otrt;k. je rth-n najstrašnejših zločinov, kar jih jr dogodilo \ zadnjih h-tib. <'etvorieai otrok, ki j«? ('--tata živa. >«• mora v.a to dejstvo zahvaliti le temu. da je bil 12-letni Lueien takrat v šoli in da so v-i trije najstarejši \ start. >ii od tli -e je mali Lncicn po|H>|-dne vrnil iz š«»b'. našel do- 111a štiri izmed otrok v veliki jmiak uži krvi mrtve na tleh. »lit-o UMigli najti iu verjetno je, tla je j m i svojih zvelinst vih izvršil vimomiir. jozirouta najmlajši jo hil mrtev I v zi-lndki. V>e štiri so ubili ! udarci - sekiro. Z obupnimi I kriki je Lueien alarmiral so-r in orožnike. Ti ugotovili. tla j«- l.il l>«*vileeliai»c po leni >ti-ašiiei»t dejanju « "Vlili.-! o^tal v pekinški ieči. Koxengovo tniir!o ^o pre-pe Ijali v rojstni kr.ij njegoveira očeta in ga pokopali ua grič kn poleg (Vnkimra. V enem izmed mestnih templjev je še da lies movi videti podt^Ht sina morskega razbojnika, ki je pričel svojo življenjsko pot kot ribič in je končal v pekinški ječi. proti šoli. k.i«-r -\u I»I i I dve nj«-!ii»\ i dekliei v -tarosli 7 in H lei, in da >e je 7. njima oddaljil j proti nekemu gozdiču zunaj mesta. Takoj -o orožniki odšli j tja. Proti večeru so našli oba j otroka ustreljena. »► zločincu j pa ni bilo ne duha m* sluha. I* /di -i*, ua je -l«> pri Jem ^in-J/.»»vitrin pokol ju za maščevanje i napol pobesnelega moža. ker -e je bila njegova žena haš v jutru tega dne obrnila na policijo po pomoč zavoljo njegovega grdega ravnanja. Ple-kar, ki je bil len, zdražljiv in pi.ja-nee, je bil u,-i sIuIhmii glasu in že pred nekaj časa se je v pijanosti hvalil, da bodo ljudje t> njem še govorili. Doslej ga DEKLETA SO SPRAVLJALI V BEZNICE .Mariborska policija je izsledila skupino ljudi, ki -e ji' pe-«'-;da s spravljanjem mladih deklet v južne predele Jugoslavije. Te dni -ta vrnili v Mu-liaor dekleti, ki SO ju bili oni ljudje pod spretno pretvezo spravili iz Maribora. Dekleti sta policiji izpovedali, kaj se jima je pripetilo. Na podlagi teli izpovedb je policija aretirala več um-Ii, V -e kaže. da j«* v os red j u te zadevo ."»4-letni mlinaiski pomočnik Anton iz Studencev. Osumljen je. da je s pomočjo svojih sester spravljal mlada dekleta v razna zabavišča v južnih krajih države. Anion je ponujal dekletom mesta vzgojiteljic in podobno. Ko so se dekleta zgladila pri gos|K>-darju, so se prepričale, da gre za umazane posle. •a Spisi Josip Jurčiča: I. ZVKZKK: Uvod — Na r«; dne pravljici in pripovedke. —- Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar*'* — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVKZKK: Jurij Kohiin. — Tihotapce. — Vrban Smukova žen i te v. — Klošterski žoln i r — Grad Ro-jinje. — Golitia. III. ZVKZKK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVKZKK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVKZKK: Sosedov sin. — Sin kmetskega e«»-aarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZKK: Dr. Zober. — Tu go mer. VII. ZVKZKK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav-J? »»^d bratoma. VIII. ZVKZKK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVKZKK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjov Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. s_ Ponarejeni bankovci X. ZVEZKK: Veronika D eseniška. 10 zvezkov $10 n Tunel (Spisal B. Kellermann) Glob<»kt> pod zetu i jo vrtajo orjaški stroji tunel med Kvropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Afar Ala na ne odneha, dokler u«« steče med Evropo in Ameriko globoko poti oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ona najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščansko mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver nnd BIeiM ter biser nase nGTelistike: "Gtopoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko ae je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem III. zvezku nain prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolni! je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 E* i niflVI^-VnM Wednesday, April 12, 1939 lUiVENI rnJOOSLTV7 USILT nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAfl NARODA" PRIREDIL L H. 46- "Kmalu, zelo kmalu Hardv; saj ne moreni v hrei»etienju. po tebi dolgo zdržati." enkrat. so nolinbita. nato i>a Štefka nairlo steče. Ba Kateri moški so dobri zakonski =može? je dala fttefka in v svoje veliko presenečenje do-bi celo tisoe pet sto mark. Za nekaj časa bo že preskrbljen. Odloči £e, da bo z denarjem varčrno ravnal, da no bo zapet tako kmalu prišel v kako zadrego. Takoj naslednjega dne se zglasi pri nvoji stari prijateljici, grofici Sal m -HoJienauo v i. In ker ima srečo, da najde vedno zaposleno staro .gospo četrt ure samo, sklene pridobiti jo za sebe. Pripoveduje ji ginljivo, da je vsled inflacije izgubil svoje premoženje. V resnici ni "nikdar imel nikakega premoženja, ki je obstojalo samo v njegovi domišljiji. V rosnici je imel samo dolgove, toda sedaj mu na aijegov baronski naslov ni botel nikdo več ničesar posoditi. , Grofica je zelo gin jena in ga tolaži. Baron zna vse tako diplomatsko obrniti, da stari gospej sami .pride misel, da t-* mora baron bogato poročiti, da se reši iz mučnega položaja. Z vzdihom jo vpraša, ako bi vedela za kako l»ogato nevesto. Grofica razmišlja in maje z glavo. 44Dragi gospod baron, to ni tako lahko. .Bogati ljudje so večinoma že izurili. Vgrizniti bi morali v kislo jabolko, da se priženite v hišo kakega novega bogataša. Baron globoko vzdihne. "Milostljiva gospa grofica, žal, o. 44Ali imaš jnalo časa za mene, Flavija?" jo vpraša nekoliko vznemirjen. "Kaj pa naj napravim za tebe, Hans? V vsakem oziru imam sedaj prost čas." 44Hotel sem te prositi, da bi zopet enkrat igrala na gosli. Tako dolgo te že nih-em slišal. Pred »nekaj dnevi si mi povedala, da si zložila novo pesem in da si jo posvetila spominu na mojo mater. Ali bi jo mogel slišati? Gospa Lenardova je na vrtu, Štefka |>a je šla na izprehod; torej naju ne Ih» nihče« motil. In tako liom mogel dolgo vživati tvoje igranje" * * Štefke ni doma?" vpraša Flavija. 44Ne; rekla je, da se hoče izprehoditi. Jaz sem morali napisati več pisem in zato nisem mogel iti ž njo. Na vsak način pa naju sedaj »ne l>o nikdo motil in te zato prosim, da vstreže« moji želji." Flavija ga neodločena gleda. Kam je šla Štefka? Ko pa pogleda v njegove proseče oči. pozabi na vse. Iz skrinjice vzame go^li in ko Hans .sede na stol, gleda Flavija -nekaj časa pred se. Nato pa s prikupljivo kretnjo nastavi lok in prične igrati. Zanj je že bil velik užitek, .ko jo je mogel gledati, kako je nastavila lok. •Najprej igra Flavija spominu na njegovo .mater posvečeno skladbo; nežno, svečano melodijo v mehkih glasovih v molu. Bolestno pritoževanje se vije skozi pesem — kot tožim -jurbečega žen-kega sroa po izgubljeni sreči. Hans posluša s pridržano sapo in ne ve, kako j«1 prišlo, da se mu oči porose. Dozdeva se nm, kot bi Flavijin glas V teh g4a*oviih govoril ž njiitn — njen glas in njeno srce. Ko »konča in povesi lok, jo Hans pogleda. Flavija se prestraši izraza v njegovih očeh. Nekaj je bilo v njegovih očeh, kar stisne njeno srce. *4tH»n#, ali te je moja godba zabolela?" ga vpraša. Haas globoko dih ne. 44Dobro itn bolestno obenem, Flavija. Veš, kakšna misel mi je prišla pri glasovih tvoje skladbe?" 44 Kakšna?" 44 Da vsi ljudje tavamo j»o temi in da le redkokdaj naj- pravo pot." Flavija prebledi. 44Kako pa to misliš, Hans?" si a roko potegne preko La*. I že na domišljavost, v drugi pa taki. o katerih s«' zdi, da nimajo nobenega zaupanja vase in v svoje sposobnosti. Niti prvo niti drugo ni zanesljivo merilo za ocenitev moškega. Prva misel ki nam šine v glavo, ko srečamo v življenju preveč samozavestnega in domišljavega človeka je ta, da bi ga kresnili po glavi. Toda ne smemo se prenagliti, saj vemo, da marsikdo v tem žvižga samo zato, da bi mu ne zlezel ves pogum v hlače. Drugi tip moramo presojati enako oprezno, njegova ponižnost in nezaupanje vase, je lahko prav tako samo skromna lupina. V obeh primerih je najbolje iskati potezo, vredno s postov a« ja in ljubezni. Na tako potezo se lahka naslonimo. Vzpodbujajte moža prve kategorije, da si bo prizadeval biti vreden sodbe, ki ste si jo ustvarili o njem. Moža druge vrste vzpodbujajte, da se bo prizadeval dorasti do podobe, zaradi katere se je vam prikupil. Potem boste lahko oba T)vili okrog p* sta. Posebno vidni predstavniki obeh kategorij so prav za prav samo na njunih mejah, nekakšni vmesni pojavi. Dodajmo podrobnejšo delitev v štiri kategorije, na katere naletimo tudi v življenju zelo pogosto, ki pa niso tako vidne in zato je potrebna izvestna ]>ozornost, če jih hočemo razločevati. Intelektualec Intelektualec je moški, čigar duševni interesi so pretežno v abstraktni oblasti, v oblasti neginotnili idej. V skrajnih primerih se zgodi, da potisnejo duševni interesi v stran vse druge ter dajejo značaj življenju in razmerju do ljudi. Ni mogoče vedno dolomiti ta tip po poklicu, čeprav se rabi večinoma izraz intelektualec za i z vest ne poklice. Intelektualec jo lahko ,profesor matematike, fibiztaf, učenjak ali pi>a-telj. pa tudi tovarnar, bankir ali advokat, in človek, zaposlen v katerikoli stroki. Glavno je, da ugotovimo, da-li kaže na- pravi mož je seveda za vas gnenje k abstraktnim — čisto katerikoli, samo da ga imate (intelektualnim načelom "v oseb-radi in da ima on vas rad. Po- nih stikih in k prenašanju svo-g°j pa. da hoče in more ka-'jega idejnega sveta v praktič-kor vi prevzeti nase dolžnosti,1 no življenje. Ljubezen in za-izvirajoče iz pravice do skup-.konsko življenje nista razmer-nega življenja. <'e hoče izpol-lje do sočloveka, ki bi se dalo niti ta pogoj, mora razumeti rešiti po formuli diferencialne-človeško vrednost, človeka in' ga računa. (V poznate, da mo-priznati ji v "Vseli okolno-tih jški to poskuša, ga pustite raje njeno pravico. V splošnem v samoti njegovega duševnega sveta. Intelektualec, ki bo dober zakonski mož je samo tisti, ki u|>orablja za človeške probleme človeške vrednote in merila. Samo tak moški pa Auuitaiiia t C'lit-rbourj: Paris v Havre ODPLITJA — Mrwfa Maja 0. uiaja: Noriuamile v Havre Hamburg v Hainliurt; 5. maja : Bremen v Breuiea (i uia ja: Vulrania v Trst lil. maja : t^ueen Mary v Cberltourg New York v Huinliurg I J. maja : Kuropa v Bremen 1.'l. maja : lie «le F ranee v Havre Itex v <>eD«a 17. mitja : A