b0100201 USRtONJ JUNICA PRIH.wkSKI dnevnik ^ Cena 200 lir Lelo XXXIV. Št. 29 (9941) TRST, sobota, 4. februarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK te začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se jei tiskal ® tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- IK v zasužnjeni Potem ko je proučila stališča posameznik strank, zlasti so-dkfok Socia*»diJa.Mja z drugimi strankami k nr„i,gi novega mandata, ki ga %Vo ■ °d vodstva, je Andreotti S, da bo pogajanja prav go-H|j„..aov*l, če pa jih bo pozitivno fejatlj' odvisno od poteka do-pogovori z delegacijami po-strank sc bodo nadaljevali v Kh \str ali v torek. !e jJa demokristjanskega vodstva nlui'tj zaključila s soglasno-%an.a bi na vsak način rešili fr°n^j enotnost in se izognili spopadu, sta nasprotu-teoti i?upini naredili korak druga ,, g'- Končni rezultat tega Njr'''.a je, da se krščanska de-*0čke Clia ni premaknila z mrtve *6y n Napovedani,. napad dorotej-v kaj.a Andreottija je Moro zatrl Wr'^ svojim trdnim posegom, v *ov0t m .ie obtožil dorotejce neod- izogniti komunističnemu vprašanju in je zato organiziral sestanke med Zaccagninijem na eni strani ter Cra-xijem, Romito in Biasindjem na drugi. Odgovornost za krizo pade torej na druge in Andreotti raj bi zato imel več manevrskega prostora. To pa še ne pomeni, da bo Andreotti ustvaril novo čudežno formulo, saj je sam po- vedal, da je ves problem v tem, da najde «novo sprejemljivo obliko* za stara politična ravnovesja. V zameno za to pa krščanska demokracija zahteva nekatera jamstva za tistih šest mesecev pred zapadom mandata predsednika republike. Kar zadeva dejavnost morebitne nove vlade pa Andreotti predlaga, poleg gospodarske platforme vseh šestih strank, sporazum, na podlagi katerega bi se izognili referendumom, razen tistemu o javnem financiranju strank in morda tistemu o splavu. Bodoča enobarvna vlada pa naj bi ostala na oblasti do izvolitve novega predsednika republike, ko je že tako in tako navada, da odstopi. Pri nadaljnjih po. gajanjih za. rešitev vladne krize bo ob Andreottiju tudi poseben odbor, v katerem so Galloni, Ferrari - Aggradi in Dorat Cattin. (cc - if) Draginj ska doklada poskočila za 4 točke RIM — Dragi«jska doglada za trimesečje februar - april 1978 je poskočila za štiri točke. Tako je sklenila posebna komisija pri o-srednjem uradu za statistiko, ki se je sestala včeraj popoldne in analizirala porast življenjskih stroškov v obdobju od novembra lani do letošnjega januarja. Indeks premične lestvice se jc tako zvišal na 162 s porastom 2.67 odstotka v primerjavi s prejšn.ijm trimesečejem. Trimesečje februar - april, za katerega velja včerajšnji sklep, komisije, je zadnje obdobje »zamrznje-nja» draginjske doklade, ki jo bodo izplačali v obliki zakladnih obveznic: v celoti delavcem z več kot % ri^itvi krize. Andreotti še vedno kandidat Egiptovski predsednik prispel v ZDA po politično podporo in vojaško pomoč včerajšnje seje pa je An-tij j bodal svoj kar se da tne-J zamotan predlog za rešitev S *«4 A — l—- - -L- ^ini t re°ttijev !>recb°R je ^ac i °j Podprl, pa čeprav- je •tisti- b nemalo dvomov v demo-v9 i Sa'h vrstah. Piccoli in Ga-bila. t.L^htevala nadaljnja pojas- da je moral Andreotti osem milijonov lir letnega dohodka in polovico delavcem z več kot šest milijonov letno. S prihodnjim majem pa liodo uslužbencem spet redno izplačevali draginjsko doklado: tisti, ki imajo več kot osem milijonov letnega dogodka, bodo tako prejeli 78.400 lir, delavci z več kot šest milijonov pa polovico manj. Z včerajšnjim sklepom o zviša n ju draginjske doklade za štiri točke pa je mogoče sedaj izračunati vrednost zakladnih obveznic, ki jih bo vsak delavec prejel. Ker je bilo od novembra 1976 do letošnjega a-prila zamrznjenih 29 točk draginjske doklade, lahko izračunamo, da bo delavec z več kot 8 milijonov letnega dohodka prejel obveznice za 687.229 lir, delavec z več kot šest milijonov pa polovico. «Cohfindustria» pa jc medtem izračunala, da bo novi skok draginjske doklade bremenil industrijski .sektor za 967 milijard v letošnjem letu. Za delavce, pa -znaša sedanji povišek 9.556 lir. S __ r Protest furlanskih županov zaradi splošnega sumničenja i VIDEM — Župani in občinski u-! pravitelji prizadetih področij Furla-1 nije so na tiskovni konferenci v Hu minu izrazili svoje ogorčenje zaradi splošnega sumničenja na račun krajevnih uprav, ki se je razpaslo še nMumiiiiiiiiiMiitiiimtiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiMtiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiMHiiiiHiiiiiiiiimiiHtiiiiiiiitiiimiiiiiiti TUDI LIBIJSKI PREDSEDNIK PRIPOTOVAL V ALŽIR Alžirski vrh proučuje možnosti za odpravo ameriškega vpliva na BV V južnem Libanonu sporazum med palestinskimi organizacijami in libanonskim ljudskim gibanjem ALŽIR — «Arabski narod je odločen, da nadaljuje z bojem za osvoboditev Palestine in da opere arabsko čast, ki so jo predajsl.va nekaterih posameznikov hudo prizadela*, posebno po procesu v Savom. iti po j je ob prihodu na alžirsko letališče nekaterih časopisnih vesteh o do med drugim zatrdil libijski pred-mhevnih novih aferah. »Ne bomo več j sednik Gedafi, ki je včeraj končno trpeli besedičepj in podtikanj, ampak! prispel-'?'Alžirija.,in s tem pregnal bomo odgovorili s tožbami*, je za-! vse domneve, ki so njegovi odsdtbo-grozil župan Bordana. komunistični | sti pripisovale najrazličnejše razio-noslanec Colomba. Tiskovna konfe-1 ge. V Alžir je dopotoval tudi Geor-! renca je potekala v dokaj napetem ge s Habaš. vodja Ljudske fronte za vzdušju ter je potrdila zaskrbljenost, j osvoboditev Palestine, ki bo s pred-ki vlada med furlanskimi upravitelji, i rednikom izvršnega odbora PLO Ja Župani spet grozijo z množičnimi od -1 serjem Arafatom na alžirskem vrhu stopi, kot so že storili pred nekaj j zastopal palestinsko osvobodilno gi- Vse' tako ^itioL ei‘krat pojasniti. Krščanska j a<%, pravi predsednik vla-84 jee nora držati mandata, ki ish, dalo vodstvo na zadnjih se-Sh Wavi da se mora pogajati ° Programskem sporazumi. ie upoštevati tudi tuje tfeba : z drugimi besedami je JeSit^v^Kovomikoin .ponuditi novo i zbr' ida enobarvna vlada lah-Sem, Potrebne glasove v par-lU' Pri. tem je Andreotti po-JtOM na vlado in nase, ki jo bo j Ustavil, kot na človeka, ki ciji, j7,a-iamči krščanski domokra-Jtjiti^ n<2 130 prekoračil nekatere meje in da bo z druge «9f izvedel nujnostni program. ^ Zadovolji levico. S^taa rešitev daj bi bila re-’ 0 kateri bi, s privoljenjem S Andreotti zahteval poziti-vseh strank, vključno s r gti' ^anat Cattin je takoj na Hw?ačel pozivati vodstvo, naj ** jejb -)ev načrt zavrne. Razprava ^kjjgi^Mjevala še nekaj ur in je s4li oha> da v demokristjanskih vr-ataJajo globoka nasprotja. Do Svje prišlo na podlagi ugo-%vr'da meseci, ko so se pojavile prve govorice o nepravilnostih pri dodeljevanju pomočj prizadetemu prebivalstvu. banje. Kmalu po pribe d u libijskega predsednika so se udeleženci alžirskega srečanja ponovno sestali, vendar pa Mmo Zaccasnini in Andreotti pred začetkom seje demokristjanskega vodstva, na katerem je KD potrdila zaupanje mandatarju' ('1 elefoto ANSA) KARABINJERJI SO GA ZAMAN SKUŠALI ARETIRATI , ’ cla sj KD ne more prevzeti j* Cnosli za razbitje pogajanj in ;°8. jjl m°ra nujno dati svoj pred Pa krščanska demokracija 'Pora nujno dati svoj pred-Pa krščanska demokracija % a sleherno politično zavezni-rp0f. ao'Punisti, morebitna rešitev a Zadevati odnosov med stran-' mveč mora ostati na ravni re.^amt8' 0snova za to ie lahko ('ličilo sporazum, se pravi po-,° So avi1°vesje, ki se je ustvarilo, jpriice ® stranke vzdržale glede za-s je i , Andreottijevi. vladi, temu I abje dodati še stalno zase-^tieota^aPdnikov posameznih pare i Ovali skupin, ki naj bi nad-A' Dn,.',delovanje vlade. Kar zade š treh*Ve<1 Ria« komunistov, pa .se °ilo, a ravnati, kot da ga ne bi J® Pan!!' \e dt'.ial da gre za izred l?ti hj,L,11ben korak naprej, v isti o. skuPa.i s PiccoJijem ponav s ’ zav* 110 zavrača nujnostno vla « je ,a. koalicijsko večino, ven-» °, ti^^iliena, da sprejme dej-t '^na "KPi prevzame večjo od a»t» in to zato, ker so to zah-i IPubl:p001 a.Iisti, socialdemokrati in j* Co-p-l anci- Tudi Piccoli. pravi, da Ptdlj aedn’k vlade pooblaščen, da hastj a PrPgram, iti ga je treba i hi-or. Podporo drugih strank, I^lištv'1 zavr>niti vsako obliko za-■isko r,0i.v ndjnostni vladi ali koali-KD ?°htiko r KPI. a lija j?lei soglasno podpira Andre- Sa , - ^iio * Je PREOSNOVA NEMŠKE ZVEZNE VLADE Kancler Schmidt sprejel odstop ministra Lebra Novi obrambni minister bo dosedanji minister za finance Apel ] Vladni glasnik Klaus Boelling je po ! vedal, da je zvezni kancler že v če-: Irlek sprejel Lebrov odstop in zahtevo ! ministrice Sclilei, da jo razrešijo dolž-! nusli. Kancler Schmidt, naj bi od no-( ve vlade pričakoval «novega politič-: nega zagona*. Letos bodo namreč vo-j lltve v štirih zveznih deželah in če i bi socialdemokrati zgubili večino v Hessnu ali pa če bi krščanska demo-ikraeija dosegla absolutno večino v Spodnji Saški, se iii vladna koalicija ! med socialdemokrati in liberalci znašla' v zelo težkem' položaju. Schmidt je hotel dati novo podobo svoji vladi pred volitvami, ki bodo delno spomladi. delno pa jeseni v upanju, da bi preprečil nadaljnje drsenje svoje stranke. kot so ga zabeležili v zadnjih deželnih in občinskih volitvah, (if) >a h'3iY.i naprtiti odgovornost .bitni propad njegovega po- strankam. Vsa seja i 'ra n,.', P°lekala pod prevodno 6 hotel jC , bika stranke. Mora. ki dokazati, da se ni mogoče Bivši minister Georg Lcbcr BONN — Zvezni kancler Helmut Schmidt je sprejel odstop obrambnega ministra Georga Lebra v okviru preosnove svoje vlade, kjer je zamenjal tudi ministrico za gospodarsko sodelovanje Marie Scjilei. Lebra, ki je v sredo napovedal odstop v zvezi s protizakonitim prisluškovanjem vojaške obveščevalne službe v aferi Lutze, bo nadomestil dosedanji minister za linance Hans Apel. Marie Sclilei je večkrat spravila vlado v zadrego s svojimi nepre vidnimi izjavami glede njene sporne politike do-držav v razvoju. Namesto nje je Helmut Schmidt imenoval dosedanjega podtajnika za finance Rainerja Offergelda. Namesto finančnega m nistra Apela pa so imenovali ministra za znanstveno razi skavo Hansa Matthoefera, ki pa ga bo nadomestil dosedanji podtajnik Volker Hauff. Že dalj časa so pričakoval) tudi odstopa .mipistra za grad beništvo Karla Ravensa' teč za javno šolstvo Helmuta Rohdeja. namesti) katerih so imenovali D eterja Haacka in Jurgena Schmudeja. - Srečanje med Millerrand«m in Brandtom PARIZ — Včerajšnje srečanje med- tajnikom francoske socialistične stranke Mitterrandom in predsednikom nemških socialdemokratov Brandtom je težilo predvsem na analizi gospodarskih problemov ob morebitni zmagi levice r.a prihodnjih volitvah v Franc.ji. Kot sta voditelja na tiskovni konferenci obrazložila, v medsebojni razpravi med delegacijam?, niso proučili političnih problemov. Vstop komunistov v vlado je po Brandtu izključno francoski problem. Po morebitni zmagi pa bo treba, po mnenju francoskih socialistov, pripraviti nov skupni gospodarski program med Francijo in Zvezno republiko Nemčijo. Ena izmed najvažnejših točk tega programa bo odprava brezposelnosti. V dokumentu, ki so ga izdali, ie namreč rečend,- da človek ni svoboden, dokler mu ni priznana pravica zaposlitve. Bivši ravnatelj «ltalcasse» Arcaini menda že zbežal v Latinsko Ameriko Formalno obtožena tudi dva visoka funkcionarja bančne ustanove RIM — Giuseppe Arcaini, še do lani mogočni bančnik, ki je razpolagal z milijardami, proti kateremu pa je sodstvo izdalo zaporni nalog, je verjetno že v Južni Ameriki. Kot se je zvedelo, je preiskovalni sodnik Pizzuti podpisal ukaz o aretaciji že pred nekaj dnevi ter ukazal vsem svojim sodelavcem ter karabinjerjem, ki bi morali izvesti aretacijo, najstrožji molk, da bi se mu Arcaini ne izmuznil iz rok. Toda’ bivši ravnatelj «ltalcasse» je bil verjetno že daleč, potem ko so 'preiskovalci na sedežu njegovega denarnega zavoda zaplenili na tone dokumentov, in potem ko je o načinu upravljanja banke izvedla inšpekcijo celo «Ban ca dTtalia*, je bilo Arcainiju očitno, da bo moral v zapor. Edini način, da bi se mu izognil, je bil beg, in mož je zbežal. Denarja za udobno življenje v tujini mu ne manjka, prav zato pa si je verjetno izbral tako državo-, iz katero ga ne bodo izbočili Italiji. V okviru preiskave o upravljanju Htalcasse*, ki združuje vse italijanske hranilnice, je preiskovalni sodnik Pizzuti formalno obtožil izkoriščanja položaja v zasebnem interesu tudi Ar-cainijevo «(jesno roko», odv. Tom masa Addaria'in vodjo upravnega urada Htalcasse* Marcella Dionisija. Addaria, ki je z Arcainijem opravil bliskovito kariero do najvišjih položajev, so celo napovedovali kot novega ravnatelja Italcassc, ko se je Arcaini bližal upokojitvi. Toda v številnih po litičnih sektorjih in celo v sami KD so se uprli njegovemu imenovanju, ker bi to pomenilo ohraniti iste klienteli-stične metode v vodenju bančnega zavoda. Za novega direktorja je bil tako septembra lani imenovan Giam-paolo Finardi. odv. Addario pa se je užaljeno umaknil., Addario je- obtožen istih kaznivih dejanj .kot. njegov nekdanji nad] c jeni. Tudi on naj bi skupaj z Arcainijem «upravljal* črni sklad 75 milijard lir, iz katerih so črpali denar za zasebnike in ustanove, verjetno v zameno za razne «usluge*, vse to Pa> ue da bi bil upravni svet «Italcasse» kakorkoli obveščen, (tm) NOVI DELHI — VčerSj so se nadaljevali pogovori med iranskim šahom Pahlavijem in predsednikom indijske vlade Desaijem. Šah je predo-čil gostitelju obsežen načrt iranskih denarnih naložb v tej ?zijski državi. Beseda je tekla seveda tudi o pekočih mednarodnih problemih, tako zlasti o položaju na Bližnjem vzhodu in «afriškem rogu». Glede bližnjevzhodne krize sta soglašala, da izraelska nepopustljivost oz. vztrajanje pri vojaški zasedbi arabskega ozemlja zavirata prizadevanja za ugodno rešitev ■ vprašanja, v zvezi z etiopsko - somalskim konfliktom pa sta izrazila željo, da se čimprej prično tvorna pogajanja za pomiritev. MOSKVA — Brežnjev in Kosigin sta poslala romunskemu državnemu poglavarju Ceaucescu in predsedniku vlade Manescu čestitke ob 30. obletnici podpisa sovjetsko - romunske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. za zaprtimi vrati. Po vesteh, k| so se razširile že po uvodnih posegih voditeljev «fronte trdnosti*, pa se na alžirskem sestanku nikakor ne omejujejo na obsojanje Sadatovih potez, temveč skušajo vse uokviriti v veliko splošnejši pojav prodiranja imperializma v arabski svet. Egip-tovaki^pjadsednik .|>a naj bi v V>--Vrstnem širokopoteznem načrtu a-meriške velesile odigral vlogo trojanskega konja. Ni še znano, če je teoretskim razpravam sledilo načrtovanje konkretnejših pobud in kak-ši>e so le te. Če se pomudimo še trenutek pri teoretsko - ideološki tematiki, velja omeniti, da je izšel drugi del Geda-ftjeve «zelene knjige* z naslovom »Rešitev gospodarskega vprašanja -Socializem*. Od včeraj je brošura na prodaj v vseh libijskih knjigarnah in iz nje bodo Libijci izvedeli, da je »gospodarsko vprašanje najresnejše in najpomembnejše, s katerim se človeštvo dandanes srečuje*. Po mnenju libijskega predsednika je danes lahko pravičen le tisti družbeni ustroj, v katerem si narod vlada sam. brez posrednikov ali predstavnikov. zato je tudi Gedafi marca lani ukinil revolucionarni svet in vrhovno poveljstvo. Čeprav uradno vlada premirje so oboroženi spopad, v južnem Libanonu vsakdanja stvarnost, kar seveda narekuje drugačne prijeme’in rešit-1 ve kot v mirnih področjih. Pq poročanju libanonskega dnevnika »An Naliar* naj bi palestinske osvobodilne organizacije in libanonsko ljudsko gibanje sklenili sporazum, ki bi končno privedel do pomiritve v južnem delu Libanona. Palestinci uaj bi se obvezali, da se bodo u-maknili iz južnolibanonskih mest in pristanišč, ki jih bodo prevzele napredne libanonske sile ali pa krajevne oblasti. PLO ni ne zanikala ne potrdila obstoja omenjenega sporazuma. po katerem bi morali Palestinci iz Sidona že v 24 urah, iz Tira. Nabatieha in drugih mest pa v enotedenskem roku. WASHINGTON - »Prepričati ZDA o nuji, da prepriča Izrael*, je po salomonski izjavi nekega egiptovskega funkcionarja glavni namen Sa-datovega obiska v ZDA, kamor je egiptovski predsednik prispel včeraj pozno zvečer. Na vojaškem letališču Andrevvs ga je pričakal ameriški zunanji minister Vanče, ki ga je pospremil v Washington, od kader sta kmalu nato Sadat in Carter s helikopterjem odletela v Čamp David v Marylandu, kjer bedo potekali prvi egiptovsko - ameriški pogovori. Še nikoli ni ameriški tisa posvečal toliko pozornost' obisku nekega arabskega voditelja in ga pozdravljal tako prisrčno, pn drug''strani pa je naklonjenost Izraelu, vsaj v vrstah novinarje'', bila tako majhna. Politični opazovalci tolmačijo to kot dokaz, da so izraelske taktične naleze po božičnem srečanju med izraelskim premieram in eg'ptovskim predsednikom naletele na precejšnjo grajo v ameriških vladnih krogih, ki so jih oceni' z.i rrerptre. ,-Seveda pa je Sadat prišel v ZDA tudi po vojaško pomoč, ki je naklonjenost javnega mnenja seveda še ne zagotavlja. V izraelskih vladnih krogih pa se je zadnje dni razširila bojazen, da bi egiptovski predsednik prepričal vplivne židovske kroge v ZDA o nujnosti žrtev s strani izraelske države in tako odločilno vplival na Tel Aviv. Na sliki: egiptovski predsednik (levo) v spremstvu maroškega kralja Hasana II., -s katerim se je sestal včeraj. (Telefoto ANSA-UPI) ZDA zahtevaj« izgon vietnamskega diplomata \VASHINGTON — Glasnik a-meriškega zunanjega ministrstva ie včeraj šporočil. da so poslali vietnamski misiji pri OZN diplomatsko noto z zahtevo, da stalni predstavnik Vietnama v OZN Dinh Ba Thi nemudoma zapusti ZDA, ker naj bi bil osumljen vohunstva. Skrito dejavnost vietnamskega predstavnika, naj bi odkrili po aretacijah nekega uradnika pri informativni agenciji Združenih držav (USIA) in nekega vietnamskega begunca To je prvi prime]' izgona nekega diplomata pri OZN, obenem pa je glasnik zunanjega ministrstva zagotovil, da ne bo’ podobna zahteva prizadela ostale člane vietnamske misije in ne bo vplivala na pariške pogo^ vore o normalizaciji odnosov med ZDA in Vietnamom. •«UiaiUIUIIIIIIII>IIHII>*»>l'lll*l|ll|nilll|ll>tlal>latl1laUIIIIIIIII*lf*HIIIH'.||**l'|*||||.||||||.||||||||a|||*|||||||||,al|||milM|,(l|IIH(|MI1||H|.(|.,|||,,,,ll|l|l|l|||lailt MANJŠINSKA POLITIKA AVSTRIJSKIH OBLASTI NA GRADIŠČANSKEM * ■ f «Aktivna Hrvatica» ne more postati ravnateljica Avstrijska, državna pogodba — katere 7. člen jamči popolno narodnostno in jezikovno zaščito slovenski in hrvaški manjšini — je bila podpisana pred dobrimi 20 leti, vendar se nanjo na Dunaju ne zmenijo. To potrjuje zdaj tudi izvolitev direktorja role v hrvaškem kraju na Gradiščanskem — v Z indorfu. Pokrajinski šolski svet tam namreč za direktorja ni 'izvolil hrvaško učiteljico, čeprav je imela najboljša strokovna priporočila. temveč nemškega učitelja. mladega po letih in kvalifikacijah Izvoljeni, direktor je očitno imel za pokrajinski šolski svet najpomembnejšo — narodnostno kvalifikacijo. Skupaj z dvema tudi hrvaškima kandidatoma, je učiteljica Marica Palatin. čeprav prva po stažu in strokovnosti, odpadla, ker je taktična Hrvatica». _ Gradiščanski Hrvati imajo dve meščanski šoli, kjer poučujejo hrvaški' jezik kot fakultativni, izbirni predmet, Ena je v omenjenem Zindorfu, druga pa v Velikem Borištofu. Kljub temu 'se zastavlja vprašanje, kako dolgo se bodo otroci hrvaških družin še lahko učili materinega jezika? Vprašanje vsiljuje tudi avstrijska posebnost pri politiki «narodnostne in jezikovne enakopravnosti manjšim. Gradiščanski deželni šolski svet je pred leti sprejel odlok po katerem mora biti. v razredu v gimnaziji najmanj 24 dijakov, da bi poučevali hrvaški jezik. Če pa se kdo opredeli za starogrški jezik, potem je dovolj, da zanimanje izrazi le pet ai-jakov. Z izrinjanjem hrvaškega jezika posebno še v šolah, je raznarodovanje gradiščanskih Hrvatov doseglo skrajno kritično točko. Po avstrijskih statistikah je od leta 1951 do leta 1971 v Gradišču »izginil y» okoli 11.500 Hrvatov. Avstrija očitno, če verjamemo tej statistiki, žanje neverjetne «uspe-he» pri pospeševanju germanizacije Hrvatov v Gradišču in to navkljub in v brk državni pogodbi. Seveda pri lem uživa nesebično pomoč asimilantov ,okrog Ro-balca, ki prevzemajo del njenih opravil, vsa akcija pa temelji na vsestranski podpori strankarskih, upravnih, šolskih in drugih organizacij. Takoj, ko je bila pred skotaj 22 leti podpisana državna pogodba, so asimilanti začeli ostro napadati dvojezične šole. Trdili so. da so ostanek preživele tradicije, ki ovira modernizacijo šolskega sistema, in da je zatorej treba v imenu te «moaeniizaciie* v Gradiščanskih šolah ukiniti lirva-: ški jezile kot učni. To se je Kaj hitro' tudi. zgodilo. Gradiščanski Hrvati so se morali postopoma odrekati tistega kar so. da bi postajali tisto, kar niso in ne želijo biti. Del tega razvoja je tudi izvolitev v šoli v Zindorfu: človek, ki predstavlja interese manjšine in njeno jezikovno in kulturno enakopravnost, ne more priti na položaj. V Avstriji neredko poudarjajo, da *ni problemov z manjšinami». Očitno jih ni — vendar samo za avstrijsko vlado. Zgodbe o mres-ničevanju» državne pogodbe, ki jih je slišati na Dunaju, se ne potrjujejo niti ob osnovnih pravicah manjšin — tako kot na primer v šoli v hrvaškem mestu Zindorfu. Zato ni čudno, če se nekateri časopisi na Gradiščanskem sprašujejo: j leja-Della Corteja, igra R- Gi°v’a p, tro. Za abonente 20 odst. pop®5 'j seben popust za mladino (dve stavi po ceni za eno). Rezervni osrednji blagajni v Pasaži Pr,0*', VERDI Pri gledališki blagajni (tel-na razpolago preostale vsi premiero Straussove opere *< ki bo v četrtek, ob 20. uri v O® I l 1 Razna obvesti^ ŠD Polet priredi v torek, rja, ob 20. uri »pustni plesri\t rani Prosvetnega doma na Vstop samo z vabili, ki so n* lago v trgovini čevljev Mata*., Opčinah, Proseškft ulica 18, t®-Igra orkester Taims. LEKARNE V OKOLI« Bol junec: tel. 228-124; Bazo«1®., 226-165; Opčine: tel. 211-001: 'WL tel. 225114; Božje polje • 225-596; Nabrežina: tel. 200-lm|: sljan: tel. 209-197: žavlje: tel -Milje: tel. 271-124. jo^ Jif V spomin na pokojnega dr. Štolfe darujeta Vida in dic 10.000 lir za poimenovanje Ul. Donadoni po Karlu širok'1- ^ Ob obletnici smrti nepozabne , Josipine Dekleva darujejo 10.000 lir za Dijaško matico. Zveza partizanov z Opčin ..oji iskreno sožalje svojcem ob Pre 1 gubi Nina Ferluge SPD Igo Gruden, ŠD Sokol &1 ški pevski zbor izrekajo globol40 žalje Alešu Pertotu in svojce® 0 gubi dragega očeta Urnik trgovin Združenje trgovcev obvešča, da bodo za časa pusta trgovine na Tržaškem poslovale po naslednjem urniku: ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 16 ljudi. RODILI SO SE: Manuel Staropo'li/ Alessandra Dri, Orlando Sanna, Aleš- j sio Rozzi, Leonardo Romano, Laura Brotto. UMRLI SO: 75-letni Roberto Mene-ghello, 85-Ietni Giovanni Degrassi, 67-letni Carlo Gregori, 70-letna Maria Radin por. Novacco, 80-letna Attilia Cavalieri vd. Sanzin, 70-letni Ilario Cimberle, 77-letna Vittoria Gratton vd. Gerlizza, 54-letni Renato Pecarz, 62-letna Gemma Botteghelli vd. Doria, G4-letni Radames Gentilin, 80-letni-Pie-tro Benvenuto, 85-letna Erminia Ma-ricich, 74-letna Giovanna Crevatin por. Bossi, 71-letni Biagio Cirrincione, 74-letni Radislao Faifarich, 65-letni Orlando Visnovic. člani godbenega društva i* žine izrekajo iskreno sožalje ob izgubi dolgoletnega godbenik* hK dr^ iC ca Pertota ll-l i) ZAHVALA Ob izgubi dragega Pavla Boštjančiči se iskreno zahvaljujem vsem -°^s. kom, župnikoma, prijateljem in. $ ki so ga spremili na njeg°VI nji poti. Žena Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož in oče IGNAC PERT0T ' '(NACE) Pogreb bo danes, 4. t.m. ob 15. uri iz hiše žalosti -brežina 116. Žalujoči: žena Draga, hči Mila, Aleš z družinama, brata, sestra, ka in drugi sorodniki Nabrežina, Trst, Amstetten, 4. februarja 1978 Stalno slovensko gledališče v Trstu Zasanjaš se, zapreš oči in v hipu čudo se zgodi: kar si verjel, kar si želel. zares pred tabo oživi. .. na OTROŠKEM PUSTNEM RAJANJU jutri, 5. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu Program na odru se prične ob 15. uri. Miz ni več na razpolago SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi danes, 4. in v torek, 7. februarja 1978 TRADICIONALNO PUSTNO DRUŽABNOST Informacije in vabila dobite v dijaškem domu tel 793167 in 722246. SPDT prireja v ponedeljek, 6. februarja, v dijaškem domu »Srečko Kosovel* v Trstu tradicionalni pustni DRUŽABNI VEČER s plesom, srečolovom in glasbo. Igral bo ansambel narodno-za-bavne glasbe MI SMO MI. Spored se bo pričel ob 20.30, zaključil pa ob 24. uri. V dvorani Ljudskega doma v Križu danes, 4. februarja, in v torek, 7. februarja, od 20.30 do 4. ure PUSTNI PLES ter v torek, 7. februarja, od 15.30 do 17.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE oboje ob zvokih ansambla POMLAD VABLJENI! Pustni odbor vabi na PUSTOVANJE v BOLJUNCU v dvorani gledališča «F. PREŠEREN* SPORED: DANES, 4. februarja: od 20.30 do 4 ure ples z ansamblom SUPERGROUP JUTRI, 5. .februarja: otroški ples od 15. do 18. ure ter ples z ansamblom SUPERGROUP od 20.30 do 1. ure PONEDELJEK, 6. februarja: od 20.30 do 1. ure ples z VAŠKO GODBO NA PIHALA TOREK, 7. februarja: od 20.30 do 4. ure ples z ansamblom SUPERGROUP DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BAR VABLJENI! Moški pevski zbor «TABOR» OPČINE Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni so vsi planinci in prijatelji društva SPD Igo Gruden in ŠD Sokol Nabrežina prirejata v društveni dvorani OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 7. februarja. Začetek ob 16. uri priredi danes tradicionalno PUSTNO OSMICO na BRDINI PD BARKOVUE prireja jutri, 5. februarja, ob 16. uri Prodajamo enkratno pijačo in jedačo po znižanih pustnih cenah. PUSTNI PLES Zaželene so maske. VABLJENI! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13, in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43 Ul. Tor S. Piero 2. Združenje staršev osnovne šole Barkovlje prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih Prosvetnega društva 7. februarja ob 15. uri / PD S. Škamperle In ŠZ BOR prirejata v torek, 7. februarja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15.30 dalje v dvorani na stadionu »L maj* ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z irovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Krute roke so nam za vedno iztrgale našega dragega NINA FERLUG0 (KRZNAR) Pogreb' bo danes, 4. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti Viscu (Palmanova) na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: mama P*®* in oče Santo ter družine Bcarzot. ®r' šček, I. Oblati, R. Oblati in Zl®*®0 Trst, Visco, 4. februarja 1978 Za vedno nas je zapustila naša draga ANDREINA SIMONINI por. MEZGEC Pogreb bo v ponedeljek, 6. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnic glavne bolnišnice. Žalujoči: mož, hčerka Adi'®0® in drugo sorodstvo Trst, 4. februarja 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) ? !R|MORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 4. februarja 1978 I PREDSINOČNJIM V VISCU PRI PALMANOVI MED poskusom ropa banditi UMORIH TRŽAŠKEGA KRZNARJA Medtem ko jih je hotel pregnati z ustrahovalno pištolo, je eden od roparjev ustrelil ter ga je smrtno zadel ■HRn Vila Feriugovih v Viscu — prizorišče umora Mir'io podeželsko vsakdanjost ma n0 in Loren7.0. večerjal in gledal tečaja Visco pri Palmanovi je levizijska poročila, jt v njegovo vilo na robu Visca vdrla skupina štirih oboroženih in zakrinkanih mladeničev. S kopitom pištole so razbili šipo glavnega okna dnevne sobe v prvem nadstropju ter skušali stopiti v notranjost skozi odprtino. Dvema je to uspelo, ostala dva pa nista utegnila priti v dnevno sobo, ker so Ferlugovi takoj reagirali ter ju zadržali. Žena je enega od banditov celo treščila no glavi z aluminijasto letvo. medtem ko je Nino stekel v spalnico po strašilno pištolo. Vse se je nato odigralo v hipu. Krznar se je znašel pred enim od roparjev ter parkrat ustrelil, da fefei __ ^ j^,s'n°čnjim nenadoma pretrgala traj temeljev? pretresla grozljiva (jojjhja, ki je ljudje teh krajev ne Sku°' z'allka izbrisali iz spomina, j roo "la Mihovcev je med poskusom v na lllT>orila znanega krznarja Ni-fv , erlug°, slovenskega rojaka od *tanv3v' k' se je bil pred leti na-ur v tem furlanskem kraju, si družino ter se uspešno u-n Ed s krznarskim poslom. v ^ kriminalnega dejanja, ki mu baši deželi še ni bilo para, je ?r>šlo Je Ur, je nekaj čez 20. uro. Medtem ko s svojo družino, z ženo no Bearzot ter hčerkama Vivia- DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA »UNIVERZUM« LJUBLJANA, PARMOVA 39 IZOBRAŽUJE na dopisni IN DOPISNO - KONZULTATIVNI NAČIN vpisujemo V: ~~ šolo za osnovno izobraževanje ob delu: 5., fi., 7., S. raz.red ~~ dopisno filmsko in TV šolo — z.a mentorje filmske in TV vzgoje ORGANIZIRAMO NASLEDNJE TEČAJE: — strojepisni tečaj ~~ tečaj za stavce na IBM stavnih strojih ; ~~ tečaj tehniškega risanja " tečaj za skladiščnike ~~ tečaj z.a kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki za skupine v OZD iu posameznike ~~ tečaj za varstvo pri delu (skupine v OZD) opisujemo vsak dan od 7. do 13. in vsak torek od 7. do 18. ure. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh. Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi « Univerzam«, Ljubljana, Parmova 39, p.p. 10G. OB NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH DELEGATOV IZ PROIZVODNJE Kritična ocena dveletnega dela conskega sveta za območje Gorice Priprava na sprejem sindikalnega programskega dokumenta ■ Zborovanje delavcev vseh kriznih tovarn - Manifestacija proti terorizmu in nasilju bi ga prestrašil, istočasno pa je ropar ustrelil proti njemu. Enkrat samo, a strel je bil smrtonosen. Krznar, zadet v vratno žilo, se je zgrudil, banditi pa so tedaj izginili v noč. Policijski organi so takoj uvedli preiskavo. Pregledali so vso okoli co, vendar brez uspeha. Odkrili so le sled telovadnih čevljev ter krinko, ki jo je eden od roparjev očitno izgubil med begom. Način roparskega napada je dokaj nenavaden. Preiskovalci sklepajo, da so banditi dobro poznali vilo in navade lastnika. Najbrž so vedeli tudi z.a izredno učinkovite alarmne naprave in se morda prav zaradi tega odločili za direktno pot — napasti družino med večerjo, ji s silo orožja preprečiti kakršno koli reakcijo ter počakati do prihoda drugih pajdašev, ki naj bi naložili krzna na kako dostavno vozilo. Preiskovalci menijo tudi, da gre najbrž za začetnike, ki niso znali obvladati živcev pred nepredvidljivo reakcijo krznarja. Zlikovski podvig se je tako zaključil s tragedijo. J Žalovanje pri Ferlugih OBIŠČITE [NAS do 11. februarja bo v naših prostorih vsakoletni knjižni sejem vse knjige s popusti od 10 do 40% razprodajne cene plošč in folklornih predmetov ~UiaHi (Italcantieri, Hustese, Maraldi, Safog, Acciaierie alto Adriatičo, Bul-loneria itd.), na katerem bi se moralo zbrati okoli 5.000 oseb. Za 26. februarja pa prioravlja prvo pretila šistično manifestacijo proti terorizmu in vsem oblikam nasilja, pri kateri bodo kot organizatorji sodelovale tudi sindikalne organizacije in stranke. Conski svet je razmeroma malo poznano telo, pa čeprav je bilo u-stanovljeno že pred dvema letoma. Očitno je bilo ustanovljeno na vrhu ni še prodrlo dovolj globoko- v zavest ljudi v proizvodnji! Njegovo mesto je nekje na sredini med e-notno pckraiinskd sindikalno federa cijo ter med tovarniškimi sveti Oziroma osnovnimi sindikalnimi telesi' proizvajalčev v tovarnah ali u-stanovah. V conskem svetu bodo obravnavali vprašanja proste cone, krožnega sklada, problemov Osima, ki zadevajo Gorico, zdravstvene re forme, mladinske vzgoje, menze, družbenih vprašanj itd. V razpravi so delegati z raznih strani osvetlili položaj conskega sve ta v goriški stvarnosti ter izrekli tudi kritične pripombe na račun njegove ustanovitve in premajhne na- vzočnosti v našem življenju. Poiskali so tudi odgovore, zakaj je do tega prišlo. Ocenili so tudi sindikalno politiko ter pokazali na nekatere kričeče probleme, vštev.ši problem tistih, ki delajo na črno. Na zborovanju so bili navzoči delegati različnih kategorij. vštevši javne varnosti ter zveze brezposelne mladine. Zborovanje je v imenu pokrajinskega vodstva CGIL, CISL, UIL sklenil Bruno Vian iz Tržiča. Poslanec Fortuna sprejel delegacijo delavcev Bulloncria Europca Poslanec Loris Fortuna, ki pred seduje parlamentarni komisiji za in dustrijo, je v četrtek zvečer na sedežu PSI v Tržiču sprejel delegacijo tovarniškega sveta družbe Bul loneria Europea in delegate sindikata kovinarjev. Razpravljali so o težavah, kj se že dalj časa zgrinja- čimprejšnjo vprašanja. in najboljšo rešitev UGODEN OBRAČUN GORIŠKEGA ZELENEGA KRIŽA Poskrbeli so za 3.981 prevozov in pri tem prevozili160.394km Tečaji za zdravstveno izobraževanje Velik pomen prostovoljnega dela Sklenjen sporazum med sindikatom gradbincev in malimi industrijci Po podpisu dopolnilne pogodbe med predstavništvom goriške zveze indu-strijcev in sindikatov gradbincev, so te dni podpisali sporazum tudi predstavniki zveze malih in srednjih industrijcev (API) Zaključil se je tako nekaj mesecev dolg sindikalni | boj z vrsto razčlenjenih stavk, ki je mobiliziral več kakor 2300 delavcev. Dopolnilna pogodba za delavce malih in srednjih gradbenih podjetij, se v bistvu ne razlikuje od tiste, ki so jo sklenili sindikati in pred stavniki zveze industrijcev. Predvidene so gmotne izboljšave, 15 tisoč lir mesečno za vse delavce in uradnike, podjetja pa bodo drugače kakor doslej poskrbela za povračilo potnih stroškov. Posebej velja še o- jo tudi nad tem podjetjem ter o na- ... ------- - Črtu za preosnovo proizvodnje. Po-j meniti, da bodo skušah rešiti tuai slanec Fortuna je obljubil, da bo vprašanje delavske menze ter vpra na pristojnih mestih posredoval za I sanje vajencev. Te dni je goriški Zeleni križ, bu manitarna organizacija z več kakor polstoletno tradicijo, objavil obračun opravljenega dela v lanskem letu. Ker pri tej ustanovi posvečajo največ skrbi službi hitre porniči oziroma hitremu prevozu bolnikov, ranjencev in ostarelih ljudi do zdravstvenih postaj, ne bo napak, če zapišemo, da so v letu dni opravili kar 3981 prevozov in pri tem pre vozili kar 160.394 km. Pri tem pa je zanimiv tudi podatek, da je pre težni del uslug odpadel na nečlane ustanove, za katere so opravili kar 2.832 prevozov, medtem ko so prepeljali samo 724 članov. Osebje zelenega križa je pomagalo tudi pri prevozu ranjencev v prometnih nesrečah in to kar 425 krat. 325-krat je šlo za nesreče na območju Go rice, 100-krat pa izven. V terapevtski dejavnosti velja o-meniti, da so pri centru v Ul. Crispi izdali lansko leto 28.351) litrov kisika, močno pa je delala tudi injekcijska služba, saj je bilo takih uslug kar 19.400. Veliko važnosti dajejo pri Zelenem križu zdravstvenemu izo bra že vanju. V preteklem letu so pri redili tečaj hitre pomoči, ki ga je redno obiskovalo 26 ljudi, od tega 12 žensk, ki so vsi tudi uspešno o pravili izpite. Sredi lanskega leta se je obogatil vozni park ustanove. Dežela je namreč izročila opremlje- no vozilo za prvo pomoč, ki bo nedvomno dobro služilo namenu. Kakor vsa leta doslej, so se predstavniki goriškega Zelenega križa redno udeleževali raznih srečanj, diskusij in drugih manifestacij s področja zdravstva. Slovenska maša v Vid m u .......„„„......I.......n... mnmilil...ll.Ml.lin................MII.....lili Milil." ZARADI NARAŠČAJOČIH STROŠKOV Vzdrževalnino v ločniškcm domu za starčke bodo povišali od 120.000 na 180.000 lir V zasebnih domovih se vzdrževalnino giblje med 300 in 400.000 lirami mesečno Goriška občina ima tudi precej dobro urejeno službo oskrbe starčkov na domu Na prihodnji seji občinskega sveta j samljenih starih oseb Pa je vedno /■» ;* • i • i- .1A U im/. nirtnrlo Lmt1 lili MP- Nino Ecrluga navigazione alto ADRIATIČO S. p. A. trst - Ul. F. Vonezian 2 - Tel. 7511616 6(1273 M/n «D!ONEA» Vožnje v Milje v nedeljo, 5. februarja DDliODI IZ TRSTA ODHODI IZ MILJ 9.30 15.00 10.00 15.25 !0.30 17.00 11.00 17.30 U.25 18.10 11.50 18.40 12.15 14.30 CENA 100 lir Število potnikov 390 Življenjepis Nina Ferlugc bi tab ko bii ena tistih privlačnih in zanimivih zgodb, ki govore o 'našem človeku, kako sc skozi nehvaležne razmere prebija' s svojo iznajdljivostjo, sposobnostjo in znaujen ter uveljavi v svetu. Žal se tu živ Ijenjepis zaključuje tragično.. V starosti komaj 51 let se je Nino zdnidil pod strelorti neznanega roparja. Svoje življenje je pričel pri Ferlugih. v preprosti delavski hiši v «lllci», kot pravijo staremu prede lu vasi. kjer še živijo njegovi starši — oče Santo in mati Pina. De linstvo in prva mlada leta so mu tekla v hudem razdobju fašistične ga terorja, ki je bilo istočasno razdobje, junaškega odpora in boja. V ta boj se je tudi sam še zelo mlad vključil. Aprila 1943 so "a odgnali v «battaglinne speciale«, po kapitulaciji Italije oa se ie kot 17-letm’ mladenič podal v par lizune. Bil je najprej v Primor sketn odredu, potem pa v IX korpusu ter se bojeval- v Trnovskem gozdu, na Lokvah, na Otlici in tam okoli. Po osvoboditvi je bil demo biliziran šele leta 1947 in takrat sc je trdi Ca' t). kot vajenec krznarskega poklica. Izučil sc je v krznarrii Sossi v Ul. S. Lazzaro, nato pa odšel s svojo mlado ženo v Kana do, kjer sc je še izpopolnil ter sc }< znani' tudi z rejo činčil, to je nekakšnih sivih zajcev s sila dragocenimi kožuhi Ko se j* vrnil v rodni kraj svoje žene, tu j«- Vi-seo pri Palmanovi. ';c s seboj prine sel nekaj teh živalic ter si uredil pravo farmo, Z veliko nožrtvovai-nost.jo in sposobnostjo si je raku ustvaril uspešno krznarsko, podjetje. ' Vest o njegovi tragični smrti je globoko presunila prebivalstvo pri Ferlugih in sosednjih krajev, znamenje, da »a Nina niso pozabili, in da ga bodo turji v prihodnje ohranili v spominu. Ob kruti izgubi izrekamo svojcem globoko sožalje. v Gorici, ki bo v petek, 10. februar ja, se bodo svetovalci spoprijeli z več. Včasih morda, ker se jih nekateri mladi hočejo otresti, včasih vprašanjem povišanja oskrbovalnine pa, ker gredo mladi na delo v dru v domu' za starčke »Angelo Culofc* j ga mesta ali države, starejše osebe v Lečniku. Ker so se stroški tako, pa nočejo zapustiti kraja, kjer so za osebje kot za nakup hrane in, preživele vse svoje življenje, kjei tudi vsi drugi stroški dvignili in ker j imajo tudi prijatelje, ni bilo že'več let poviškov, je pred I Kako ravnajo v tem domu za log, da bi mesečno vzdrževalnino: starčke, kjer je sedaj 160 ljudi, s dvignili od 120.000 na 180.(XX) lir. Ka- j plačilom? Doslej je znašala, kot smo že, da je predlog o povišku precej že omenili, mesečna oskrbovalnina utemeljen in tudi reSeh, kajti v>dru-gih, zasebnih domovih za starčke, ki jih v glavnem vzdržujejo cerkveni« bratovščine, je treba pluauti od 300.000 do 400.000 lir mesečno. Prav zaradi tega je zanimanje za bivanje v občinskem domu v Ločni-ku zelo veliko in prošenj je vsak dan več. V zadnjem času so se u-pravitelji morali omejiti na to, da sprejemajo le starčke iz goriške občine, one iz drugih občin pa zavračajo. To je sicer tudi razumljivo, kajti dom je občinski, za njegovo vzdrževanje skrbi goriška občina. O- TISKOVNO POROČILO SINDIKATA KUTA DELAVCI IRPAT V SREDO NA MANIFESTACIJI V VIDMU Dežela naj bi orikupTa klavnico in jo dala \ najem zadružni organizaciji --Štirideset uslužbencev (v glavnem žensk) že nekaj tednov v dopolnilni blagajni Na zadnji seji pok ajinskega tajništva sindikata FILIA so med dru gim obravnavali tudi 'zapleten primer podjetja 1F.PAT iz Vileša, kjer ■je 40 uslužbencev že nekaj, tednov dejansko brez dela in so vpisani v dopolnilni blagajni S polnim časom. To, da b| v kratkem ponovno ob novili proizvodnjo v obratu, ki za posluje pretežno žensko delovno silo, se predstavnikom ■ sindikata zdi zelo težko izvedljivo, pač pa se ogrevajo za drugo rešitev, to je, da bi klavnico odkupila dežela ter jo takoj oddala v najem zadružni orga nizaciji iz V!dma, ki pa bi se mo rala obvezati, da bo obrat tudi takoj začela izkoriščati. Načelno so z • tako rešitev vsi de javniki, od vodstva podjetja, pa do deželnega odborništva za kmetijstvo, vendar se, tako izhaja iz tiskovnega sporoči1'!, zanašajo drug na drugega. Za sind kat FILIA ne more biti nikakršnega dvoma, da bi pobudo moralo prevzeti deželno odborništvo za kmetijstvo ter je v tej zvezi zaprosil odbornika Dal Gobba za sesta nek, kjer bi skršnli poiskati reši tev. Na zahtevo delavcev deželno od borništvj ni odgovorilo, niti ni po stavlo protipredlogov, zato so se delavci tovarne skupaj s svojimi sin dikalnimi predstavniki odločili da se v torek. 8. februarja, pod°jo v Vi dem, kjer ima sedež odborništvo za kmetijstvo. «Oblegali* ga bodo, dokler 'e bodo dosegli sprejem delega lije. Sredi novembra so se Slednji zbra li na občnem zboru v Foljanu, kjer so poleg nekaterih upravnih zadev razpravljali tudi o položaju ter seveda o možnosti, da bi ga spremenili. Slišati je bilo nekaj ostrih zahtev, predvsem pa, da bi razpustili zdaj zasebna lovišča ter da bi s primernimi zakonskimi ukrepi povečali število članstva v posameznih lovskih družinah, kjer je število tako-rekoč zamrznjeno in kjer novi člani pristopijo le v primeru smrti ali mlstopa starejših članov. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, k| so jo prejšnji teden naslovili na pristojne deželne oblasti ter lovska društva. Sicer pa pravijo na drugi strani zagovorniki sedanjega načina lova, da je poskus obsojen na neuspeh, kajti izkazalo se je. da je prav tak način upravljanja z lovišči glavni pogoj za ohranitev staleža divjačine. Glede števila članov ” posameznih lovskih družinah pa je to že danes, zlasti v nekaterih nižinskih loviščih, preveliko. 13. februarja pobiranje davkov v Sovodnjah 13. februarja bodo med 9. in 11. uro sovodenjski davkoplačevalci lab ko poravnali svoje obveznosti na županstvu, kjer bo na razpolago u-službenec goriške hranilnice. Resolucija za preuredilev lova na Goriškem Še vedno traja spor glede pravice do lova v goriški pokrajini, kjer vsi lovci nimajo enakih pravic. Poleg večine lovcev, ki so včlanjeni v lovske družine, ki upravljajo z lovišči, jc tudi manjša skupina, kakšnih sto lovcev, za katere ni prostora. 120.000 lir,- Tistim, ki- se imeli:minir muino pokojnino, ki je znašal« nekaj več kdt 70.000 lir, v nekaterih primerih pa še manj. So obdržali 8(1 odstotkov te pokojnine. Ostalih dvajset odstotkov so pustili za osebne. majhne potrebe. Razliko vzdr-ževalnine je krila občina. To je ve lialo samo za tiste starčke, ki niso imeli drugih dohodkov |>oleg pokoj nine in ki niso imeli soproga ali sinov ali hčera, ki b| lahko v celoti ali vsaj delno skrbeli zanje. Zakon namreč določa, da morajo soprogi in tudi sinovi in hčere skrbeti za starčke. Zaradi tega je občina zahtevala od prizadetih, da plačajo razliko ali vsaj del dskrbovalnine ob činski upravi. To pa je velikokrat privedlo do sporov med posamezniki in občinsko upravo. Brez dvoma se bodo ti spori še bolj povečali sedaj, ko pride do 50-odstotnega povečanja vzdrževalnine. V ločniškem domu za starčke je danes 160 ljudi. Nekateri imajo lasi no sobo, večina pa jih biva v dvo ali troposteljnih sobah. To ni vedno najboljša rešitev, kajti stari ljudje imajo svoje osebne probleme in ve likokrat jim ni ljubo, da so v isti sobi z drugo osebo. Zato prihaja tudi večkrat do čisto nepotrebnih nesporazumov in prepirov. Je pa res. da nj v ločniškem domu pro štora in so zato upravitelji primora ni dajati dve ali tri osebe v isto sobo, Problematiko oskrbovanja starih ljudi so sicer v goriški ohčini sku šali rešiti tudi na drug način, z o skrbo na domu. Občinska uprava je že pred leti vzela v službo nekaj oseb (sedaj so te pristojnosti prešle na medobčinski goriški zdravstveni konzorcij), da bi pomagale starim ljudem, ki se nočejo odtrgati od svo jega doma. od svojega okolja. So cialne asistentke, bolničarke in tudi pomožno osebje (med vsemi temi so tudi slovenske uslužbenke, tako socialna asistentka kot (»možno o-sebje) skrbijo za okrog sto ljudi. Taka oskrba je za stare občane bolj sprejemljiva kot bivanje v domu za starčke, ker ostajajo v svojem oko lju, med prijatelji in znanci. Tudi občinski upravi se taka oskrba iz plača, ker so stroški precej nižji od tistih, ki jih ima v domovih.t V torek popoldne zaprte trgovine Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo v torek popoldne vso trgovine v Gorici zaprte v skladu z županovo odredbo štev. 2939/77. Spet odprta državna knjižnica Pred nekaj dnevi smo poročali da so začasno zaprli državno in občinsko knjižnico v Ul. Mameli, ker niso bili prostori več zakurjeni. Pokvaril se je namreč grelec za centralno kurjavo. Okvaro sn odpravili in že včeraj je bila knjižnica spet odprta. Poslovala bo po običajnem urniku. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi goriške in okoliške otroke in vse. ki si želijo prijetne zabave, na OTROŠKO MAŠKARADO v Prosvetno dvorano na Korzu Verdi 13 na pustni torek, 7. februarja. ob 15.30. Na sporedu so predvajanje filmov, srečolov z nagradami. zabavne točke in igre. V bifeju bodo krofi. Zaželene pustne maske. Skupina Slovencev, ki prebivajo v Vidmu, je dala pobudo za pričetek bogoslužja v materinem jeziku tudi v svojem mestu. Slivenska maša v Vidmu bo prvič v soboto, 11. februarja, in bo redno vsako drugo soboto v mesecu. Bral jo bo prof. Marino Qualizza (ob 19.30) v kapeli semenišča, ki bo služila temu namenu, vsaj dokler sc ne bo našel primernejši prostor. V Dolu ustanovili fotografski odsek Tudi Doljani imajo svoj fotografski odsek. Ustanovili šo ga v če-trtek zvečer mladi člani prosvetnega društva Dol - Poljano, ki so že tudi izvolili unravnl odbor. Predsedniške dolžnosti bo opravljal Franko Peric, gospodarske Lucijan Moro in Dario Croselli, tajnica bo Cirila Devetti, medtem ko bo za blagajno skrbel Marino Pelicon. Pri tem velja še posebej zabeležiti, da so člani fotografskega odseka že kupili nekaj opreme in da bodo predvidoma sredi marca odprli lasten sedež v Devetakih. Nov upravni svet podgorske predilnice Inž. Luigi Curloni je bil izvoljen Za predsednika upravnega sveta delniške družbe Cotonificio triestino, k| upravlja podgorsko predilnico. Za generalnega direktorja je bil i-menovan direktor predilnice cav. Mario Scandroglio. V upravni svet novega podjetja so bili izvoljeni De lio Lupieri, Nazario Romani, Flavio Cantagalli, Gianfranco Lodigiani. dr. Lorenz.o Radizza. Predsednik sindikalnega sveta pa je prof. Antonio Bettiol. V sindikalnih krogih tolmačijo sestavo upravnega sveta, v katerem sta dva znana demokristjanska po litična predstavnika, kot dokaz, da namerava deželna finančna družba Friulia pristopiti kot član v delniško družbo Cotonificio triestino. Morda bi s tem pristopom vsaj delno omilili krizo, do katere je prišlo v tej tovarni. Drevi zborovanje upravljavcev črpalk Na sedežu združenja goriških trgovcev bo drevi ob 20.30 zborovanje upravljavcev bencinskih črpalk iz cele pokrajine. Razpravljali bodo o novem osnutku pogodbe, o urniku odpiranja in zapiranja črpalk ter o raznih drugih vprašanjih. Zborovanja se bo udeležil tudi predsednik vsedržavnega združenja upravljavcev črpalk Roberto D'Andrea. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 10. uri Fer-tiando Arrabal - Darko Tralič: Pismo generalu Francu. Abonmajska predstava za dijaški a boj uri a GS. Ob 20.30 ponovitev iste predstave za sindikalni abonma S - sobota in izven. Obe predstavi bosta v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, Seška 1. Prireditve Prosti mesti pri pokrajinski upravi PROSVETNO DRUŠTVO »OTON ŽUPANČIČ« vabi vse vaške otroke na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v dom »Andrej Budal« v Stan-drežu jutri, v nedeljo, 5. februarja, ob 15. uri. Na sporedu so film, slikanice, rajanje in igre. Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za mesti zdravnika psihiatra in zdravstvene ga asistenta v psihiatrični bolnišnici v Gorici. Rok za- predložitev prošenj poteče 28. februarja, za podrobnejše informacije pa se interesenti lahko obrnejo do tajništva pokrajinske u prave v Gorici, Korzo Italia 55. imj podvodnega plavanja V ponedeljek se bo v občinskem kopališču na Rojcali začel leča j podvodnega plavanja, ki ga prireja združenje Gorizia Nuoto. Tečaji bodo dvakrat, tedensko in sicer ob ponedeljkih in četrtkih zvečer in obsegajo poleg praktičnih vaj tudi teoretični del o pra\i!ni rabi na prav za dihanje in drugih pripo močkov, ki se jih običajno poslu-žuiejo potapljači. Zaradi tečaja bodo bazeni v o-men,jenih dneh odprti za občinstvo samo do 21. nre. Razstave Danes. 4. februarja, hudo v ga loriji 11 Torchio odprli skupinsko razstavo Sare Hafner, Giulia Bor sattija, ■ Effrena Bonija, Gerarda Gerarda in Marcella Grossa. Od prta bo do 23. februarja. , NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK SKAD v Gorici prireja ob 2U. uri v mali dvorani Katoliškega doma predvajanje filma «Diritto d ama-re» režiserja Eriča Le Munga. Razna obvestila Prosvetno društvo «Naš prapor« vabi jutri, 5. februarja, ob 15. uri na otroško maškarado na sedežu društva v Pevmi. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 12. februarja, avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu - društva vsak dan, do oddaje vseh razpoložljivih mest. Kino (iorica VERDI 16.30—22.00 QueU'oscuro og-getlo del desiderio«. Luis Bunuel. CORSO 16.30—22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«. Risanka in izven programa »la bottega di Babbo Natale«. MODERN1SSIMO 17.00-22.00 »Diffi-čile morite«. M. Porel in G. Amato. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTOR1A Zaprto. CENTRALE 17.00 -22.00 »Massacro a Gordon Pass«. H. Kruger, S. Boy. Barvni film. Tržič PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Čara sposa«. EXCELS10R 16.30—22.00 »Guerre stel-lari«. Nova Corira in okolica SOČA »Potres«, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA Keoma* ameriški film ob 18. in 20. DESKLE »Obračun pri O.K. Kurallu« — am. ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je t Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli. tel. 72340. EfflTTl—i Namesto cvetja na grob dt. Lam-berta Mermolje darujeta Tullio in Elvira Bregant 30.000 lir za Dijaški dom v Gorici, V spomin na dr. Lamberta Mermo-ljo daruje Veri l»bati 50.000 lir za športno društvo Dom, v isti namen darujeta Ladi in Delka Dornik 20 tisoč lir. PRIMORSKI DNEVNIK 4 4. februarja V veliki dvorani palače Costanzi bo do 12. t.m. razstavljal svoja olja eden najveljavnejših tržaških likovnih mojstrov Livlo Rosignano, kateremu je občina priredila veliko antološko razstavo, ki žanje izreden uspeh. Na sliki Rosignanovo olje «Diskusija». Iz umetnostnih galerij Hlavatjjevi akvareli v občinski Da je sedanja razstava v občinski galeriji v Trstu in v tržaškem zamejstvu že tretja razstava del Roberta Hlavatgja ob njegovi 80-letnici zares slavnostna, je posredno dokazala tudi množica obiskovalcev na odprtju razstave, nadalje izredno velik obisk razstave v naslednjih dneh, pa tudi želja po odkupu njegovih akvarelov, ki pa razen manjšega števila tokrat niso na prodaj, ker jih dr. Robert Hlavatg hoče o-hraniti za naslednjo razstavo, ki jo bo pripravil v. Ljubljani. Sedanja razstava v občinski galeriji je nekako antološka razstava, saj je dr. Robert Hlavatg dal na ogled vrsto najboljših del iz raznih svojih ustvarjalnih obdobij. Ta naš verjetno najbolj plodovit akvare-list se povsem upravičeno nerad ločuje od nekaterih svojih odličnih stvaritev. Tako imamo sedaj priložnost v občinski. galeriji spozna,ti se z obsežnejšim Hlavatgje-vim delom, začenši z najstarejšim akvarelom iz leta 1934, ki prikazuje čolne na suhem, nato imamo tu ljubljanska polja in vode, ki jih je Hlavatg naslikal z nekakšno posebno ljubeznijo, ki bi jo pripisali lahko tudi pokojnemu ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MIKOLOGOVA POLJUDNA RAZLAGA BO MARSIKOMU KORISTILA Z GOBARSKO KOŠARICO PO PRIMORSKEM V Ljubljani republiška razstava gob, ki rastejo v Sloveniji - Tudi v našem zamejstvu bi lahko ustanovili gobarsko družino in priredili razstavo m. Imela sva čudovite primerke pesniške polževke (Hggrophorus Poetarum). Glede te gobe moram povedati, da sva jo z Bašinom če-sto zamenjavala s suho polževko (Hggrophorus Penarius). Ena izmed nalog, ki sva si jih bila lani zadala, je bila tudi ta, da bova gobi dodobra razlikovala. Pesniška polževka raste predvsem v bukovem gozdu in v gorskem svetu; v nižinah je bolj redka. Ena izmed značilnosti je tudi ta, da i-ma meso karakterističen vonj po indijanski zdravilni smoli. Nasprotno pa je suha polževka izrazito primorska goba. Raste na apnenčastih tleh in v listnatem gozdu v velikih skupinah, še najrajši med mahom. Srnice se je skrilo za visoka drevesa in naju opozarjalo, da bo kmalu zašlo za gore. »Pohiteti morava*, mi pravi Ba-šin. »V Sežani naju najbrž že čakajo.* »Samo še tu pogledam!* Gobarski čut mi pravi, da moram še na obronke gozda, kjer se začenjajo prostrani travniki. V travi zagledam dolgo vrsto belih gob. Nekaj jih odtrgam, da bi jih pregledal. Takoj sem videl, za kakšno vrsto gre. «Vidiš, Bašin, po gobarskih tekstih rastejo te gobe le na gorskih pašnikih. Danes pa sva jih našla tudi pri nas!* Šlo je za pašniško kolesnico (Lepista Caespitosa). Pa tudi Bašin je imel v roki vrsto belih gob. «Ti imaš pa že spet pomladanske mušnice! Bravo! Greva, dovolj za danes.* Mračilo se je že, ko sva po 12-umi hoji upehana in trudna prispela v Sežano s polnim avtom gob. Tudi druge gobarske skupine so se že vrnile. Razstavni prostor je bil založen z gobami. Čakalo nas je utrudljivo delo. Gobe je bilo treba sortirati in razmeščati po rodovih. Medtem je prispel v Sežano še determinator dr. Dušan Vrščaj. Determinacija gob se je zavlekla pozno v noč. Ko s« bile gobe razvrščene, smo jih prešteli nad dvesto vrst. Razstavljene so bile praktično vse gobe, ki so v tistem času rasle na Primorskem. Mislim, da je bilo za obiskovalce razstave pomembno predvsem to, da so si lahko podrobneje o-gledali vse tri smrtno nevarne mušnice. Poleg že omenjenih zelene in pomladanske mušnice je bila razstavljena tudi koničasta mušnica (Amanita Virosa), ki je prav tako strupena kot ostali dve. Koničasta mušnica raste predvsem na silikatnih tleh in v iglastem gozdu, zato je na Primorskem praktično ni. Gobo je na razstavo prinesel determinator dr. Vrščaj. Suša je piritiskala na Primorsko, gobe so počasi izginjale iz gozdov, še bolj pa s travnikov. Vse to sva z Bašinom okusila, ko sva naslednji teden spet pešačila po isti poti. Iskala sva gobe za ljubljansko razstavo. Opazila sva, da so gobe dobesedno izginile iz hrastovega gozda, le bukev in smreka sta jih še nekaj premogla. Po celodnevnem iskanju sva dobila za polovico manj gob kot pred tednom. Ko sva se vrnila v Sežano, naju je tu že čakal predsednik sežanske gobarske družine Miro Kranjc, ki je istega dne odšel v Istro po bele gomolijke (Tuber Magnatum), po domače — tartufet Po kratkem oddihu smo se vsi trije odpravili v Ljubljano. Gobe smo morali namreč peljati na Gospodarsko razstavišče. Tokrat je bila v Ljubljani republiška razstava gob, ki so se je udeležile vse slovenske gobarske družine. Gobe •iiifiiiiMiiiuiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiilHiiiiiiiiiimiiiii OB NEDAVNEM SREČANJU »MALIH ODROV* V NOVI GORICI Zgovorna triurna okrogla miza o temi «Igralec in institucija» V sklopu letošnjega srečanja Malih odrov v Novi Gorici, ki se je zaključilo prejšnji teden, so organizatorji poskrbeli tudi za debatno okroglo mizo. Izhodiščna tema, o-koli katere se je pletel skoraj triurni razgovor, je bila »Igralec in institucija*, pogovora pa so se udeležili nekateri vidnejši slovenski gledališki delavci. Razgovor je vodil in povezoval umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča režiser Janez Povše. * * • Kaj je tisto, kar onemogoča u-metniški razvoj slovenskih poklicnih gledaliških hiš? Tako se je uvodoma spraševal Jurij Souček, igralec Drame SNG v Ljubljani, in si poskušal odgovoriti, da ta razvoj zavirajo predvsem organizacijske strukture slovenskih gledališč, ki so povsem neelastične, predvsem pa nekako brez posluha za resnične gledališke dogodKe. Razloge za to je najbrž treba poiskati v nesmotrno začrtanih razmerjih med tehničnim in umetniškim ansamblom, dalje v bridki ugotovitvi, da so slovenski režiserji že vrsto let izven samih institucij, v svobodnem poklicu, kar pomeni, da ne morejo vplivati na repertoar gledališč. V sklop teh razlogov, je dejal Souček, je potrebno nadalje vključiti tudi izredno pereče vprašanje ženskih zasedb, se pravi vprašanje slovenskih igralk, ki tudi po več sezon sploh ne dobijo vloge. In ne nazadnje je tu še vprašanje celotnega abonmajskega sistema, ki je slabo zasnovan, saj se abonenti, potem ko so kupili »mačka v Žaklju*, ne morejo opredeliti za smer, ki določa program, pa niti ne za način, ki določa smer. To pa sta po Součkovem mnenju dva vidika, ki pogojujeta sestavo umet l niškega programa. Komu so tedaj ' namenjene in naslovljene predstave? V drugem delu svojega uvodnega posega si je Souček skušal obrazložiti pomen gledališkega eksperimenta. Pri tem je ugotovil, da so ga trenutno našli v Celju, vse druge institucije pa ga niso smiselno vključile v *voje delovanje. Danes se .je gledališki eksperiment zreduciral na eno samo gibanje, na gledališče, ki pa je v bistvu že institucija (»Glej*, op. pisca.). Stanje je tedaj tako, da režiserji ne eksperimentirajo, ker so izven gledališč, igralci ne morejo direktno vplivati na umetniški program, edini eksperimentatorji so danes na Slovenskem avtorji gledaliških besedil. Kako pa igralci gledajo na vse to? Tako. da se zatekajo v monodrame, v »gledališče enega*, kar pa z drugimi besedami pomeni protest kreativnih moči zoper zasedbeno politiko naših gledališč. Tudi Kristjan Muck, igralec ljubljanske Drame, je opozoril na hud nesporazum, na bistveno nerazumevanje med kreativci (igralci) in birokrati (uprave gledališč). Ker se gledališke institucije morajo ukvarjati z vsakovrstnimi dru-goterimi problemi, seveda najmanj s specifično umetniškimi, ostaja igralcu kaj malo možnosti v svetu institucij. Bojan Štih, vsestranski gledališki delavec, je bil mnenja, da je položaj sedanje gledališke generacije — tragičen. Naše gledališče je razpeto med dve dilemi: med svet idej in programa, se pravi svobode, in med svet institucije in ostalega reda. Danes zahtevamo od slovenskega igralca, aa naj bo po svoji izobrazbi vsestranski, vešč tako v igranju renesančnega, klasicističnega ali modernega avtorja, pri tem pa mu ne nudimo socialnega in moralno-intelektualnega položaja, se pravi tistega, čemur pravimo od Moličra dalje »odrska avantura*. V nadaljevanju svojega posega je Štih naglasil, da je minil čas predvojnih ljubiteljskih gledališč in da prehajamo v živo. zavestno in sodobno gledališče. Slei ko prej se bo treba vrniti v svet idej. trenutno pa živimo v svetu položajev. Elementi birokratizacije so dosegli tisti nivo. ko oder ne vpliva več na gledališče. Vsi so obremenjeni s tolikšnimi nalogami, da na primer igralec Othella ne zmore zaigrati tega lika iz svojega sveta, ampak avtomatično, poustvarjalno, po službeni dolžnosti. V naših gledališčih, je dejal Štih, se ne pogovarjamo več o umetniških in artističnih problemih, ampak samo o statutih, točkovanjih ipd. Takšno ozkosrčno uradnišxc poslovanje je privedlo do tega, da je danes slovenski igralec izrinjen iz procesa ustvarjalnega progjja-ma, medtem ko mora prav igra- lec postati bistveni nosilec tega programa. V umirjeno polemiko s Součkom in Štihom se je v imenu Kulturne skupnosti Slovenije spustil Vinko Osterman, Po njegovem mnenju je igralec delavec, zaradi česar mu je treba dati (tudi v aparatu «birokracije») možnost soodločanja. Zanimiv je bil poseg režiserja Dušana Jovanoviča, ki je razmišljal predvsem okoli problema kvalitete velikih projektov. Res ie, da razpolagamo z igralci evropskega formata, smo na tekočem o vsem, kar se dogaja v gledališčih po svetu, imamo cehi vrsto gledaliških festivalov, toda kot zakleto: vsaka institucija deluje v skromnih materialnih pogojih, v nenehni stiski s časom, v pomanjkanju izvežbanega tehničnega kadra. Slovensko gledališče doživlja tedaj paradoksalno situacijo, da razpada. Številni gledališki poklici, kot na priliko strokovni garderober, rekviziter, osvetljevalec itd., razpadajo. Zato, je dejal Jovanovič, ko govorimo o hiperpro-dukciji naših gledališč, govorimo pravilno. Danes ne razpolagamo z eno samo predstavo na evropskem nivoju, ki bi jo lahko iz sezone v sezono obnavljali in jo prikazovali občinstvu po celi Sloveniji in Evropi. Toke predstave danes Slovenci nimamo. Ker je miselnost naših gledališč še preveč fevdalna (premalo smo pripravljeni na izmenjavo predstav, igralcem, tudi občinstva), smo premalo naravnani k ambicioznim projektom. Dobro, fes dobro predstavo v eni, dveh sezonah spravimo ad aeta, in spet in zmeraj moramo začenjati od nič. V tem je tragika našega dela. Ker ni v njem razvojnosti. V sklepnem delu pogovora so med drugimi posegli v debato še Stane Leban, igralec PDG v Novi Gorici (igralec je vezan tia pogodbe brez pravice odločanja), kritik Andrej Inkret (institucija je bolezen in hkrati razlog, da se razrašča uradniška mentaliteta: ker so igralci v mezdnem odnosu do uprave gledališč, razpadajo kohezivne sile med samimi igralci), dramatik Tone Partljič, igralec Aleksij Pregare (Združenje dram skih umetnikov bi se moralo bolj zavzemati za naše pravice) in igralec Aleksander Valič. S. V. smo morali porazdeliti po rodovih in jih nato determinirati s pomočjo dr. Vrščaja. Priliko sem i-mel, da bi si ogledal vsemogoče vrste gob, ki so ob času rasle širom po Sloveniji. Bil pa sem popolnoma izmučen, pa še dolga pot nas je čakala. Nanaglo smo se poslovili in se odpravili domov. Zdi se mi res neverjetno, saj sem izgubil fantastično priložnost! Suša je vedno bolj naraščala. Konec septembra pa nam je prinesel še prvo jesensko, mrzlo vreme. Z Bašinom sva se vračala le še v najin «gobarski raj*. Prav po naključju sva med smrekami naletela na zelenko (Tricholoma Flavovirens), ki je pri nas razmeroma redka, saj ji prijajo v glavnem kisla tla. Goba je odlična in spada v družino kolobarnic. Še istega dne sva našla pod bukvami tudi pekočo kolobarnico (Tricholoma Virgatum), ki je zaradi grep-;,, kega in pekočega okusa neužitna* Ko sva se zadnjikrat mudila, je tla že pokrivala gosta odeja listja in mrzel zrak je vil skozi napol gole bukve. Poslovila sva se od terena, ki nama je privoščil toliko presenečenj in zadoščenj. Začel sem zasledovati sivke (Tricholoma Portentosum). Upal sem, da bom na istem terenu našel skupaj z kravjačo (Suillus Bovinus) tudi rožnatega slinarja (Gomphi-dius Roseus). A o gobah ni bilo ne duha ne sluha. Pozabil sem nanj; a naključje je hotelo, da ga bom izsledil tam, kjer je bilo najmanj možnosti, da bi rastel. Zašel sem na teren, kjer sem pred leti našel lepe primerke osmojene kolo-barnice (Tricholoma listale). V bližini črnega bora sem zagledal rdeče-rožnato glavico. Pobral sem gobo in si jo ogledal. Ni bilo dvoma: bil je rožnat slinar. Za pozno jesen sem si zadal nalogo, da bom spet iskal Čebularja (Tricholoma Colossus). Pregledal sem literaturo in prišel do zaključka, da kjer rastejo sivke, obstaja teoretična možnost, da najdem tudi Čebularja ali orjaško kolobarnico. Ko se mi je zdel čas primeren, za sivke, sem se odpravil na teren, kjer sem jih lansko leto prvič našel. S palico sem brskal pod listjem. Sivke so res rastle. Pod vitko brezo v bližini gruče rdečega bora sem zagledal širok, velik klobuk, ki je spominjal na barvo čebule. «Pa sem te le našel*, sem si mislil. Čebular je izredno velika in mesnata goba s kratkim in debelim betom. Karakteristična je rdeče-rjava barva klobuka: belo meso pa dobj na zraku čebulno-rožnato barvo. Raste v iglastih gozdovih, predvsem pod borovci. Konec oktobra ni obetal nič dobrega. Pohajkoval sem po travnikih v upanju, da dobim vsaj nekaj primernih vrst gob za slikanje. Vreme se je vse bolj slabšalo. Preveč dežja, pa tudi mraz je že pritiskal na Krasu. Novembra se je a nameček pojavila še burja, v drugi polovici pa celo prvi sneg. Gobe so skoraj popolnoma izginile. Konec novembra sem našel zadnje martinke (Cli-tocgbe Geotropa) pod snegom. Kot sem že v začetku omenil, smo začeli sistematično raziskovati Primorsko z mikološkega vidika. To pa je že skupinsko delo, ne pa delo posameznikov. To je samo eden tolikerih razlogov, da čutimo potrebo po ustanovitvi gobarske družine na Tržaškem. V okviru gobarske družine bi si lahko tedensko izmenjavali gobarske izkušnje, prirejali predavanja, seznanjali širšo javnost z varstvom okolja in priredili prvič v zamejstvu slovensko gobarsko razstavo. Nimamo pa še jasnih pojmov, kako bi to družino ustanovili, ali samo v vaškem okviru, ali pa jo razširili na celotno tržaško področje. Pozivamo zato vse ljubitelje narave in gob, ki jih ta iniciativa zanima, da nam na kakršenkoli način svetujejo in dajo svoj prispevek k ustanovitvi gobarske družine. MILKO ČEBULEC Pavlovcu. In res, ti Hlavatgjevi akvareli nekako ličijo na Pavlov-čeva olja, pa čeprav le po barvi. Že tako živahna igra čopiča pa postane pri Hlavalgju še bolj sproščena po osvoboditvi in izdaja u-metnikov nemir, ki je ob povratku v rodni Trst prešinjal Hlavatg-ja, ki je bil tedaj družbeno močno angažiran. Ta nemir ga je navduševal za morske motive in za vse, kar delavno utripa na njem. Ta nemir še bolj narašča v akvarelih po prehodu v peto desetletje, ko je tudi njega zajel val, ki je v likovni ustvarjalnosti vodil v ab straktnost. Zato postane liričnost pokrajin nekakšna žrtev agresivnosti pri upodabljanju hiš, vasi in mest, ki se nekako množično združujejo v mozaike iz kvadratov ter prekriva zelenje narave. Kakor je znano, zanima dr. Roberta Hlavatgja tudi človeški lik. Je pa tu od njegovih slik z ljudmi le ena. Prikazuje bežen prizor z zdravniki pri operaciji in to kot nekakšno opozorilo, da je on, da je umetnik tudi zdravnik, ki sočustvuje s človeškimi tegobami. Bi pa prav gotovo z razstavljanjem tovrstne tematike, ki se izživlja pretežno v sarkastičnem pa čeprav v dobrohotnem karikatural-nem podajanju ljudi motila pesniško vzdušje celotne razstave. Tako pa se lahko povsem nemoteno predajamo občutkom veličastne harmonije prirode, ki zveni v Hlavatgjevih delih tudi iz najne-znatnejšega izreza kraške pokrajine brž ko jo poboža slikarjev čopič. Ta čopič pa ustvarja prave čarovnije v dosezanju izrednih u-metniških učinkov, rekli bi tudi, da z malim naporom, ko z bežnimi dotiki v upodabljanju okleščenih in od burje izkrivljenih dreves in grmov ter s prav širokim razlivanjem tonsko omejenih barv pričara izredno pesniško topla nastro-jenja tudi zasneženih kotičkov njegovega Krasa. Morja je tokrat na Hlavatgjevi razstavi v občinski galeriji nekoliko manj. Pri pozornejšem ogledovanju njegovih najnovejših del pa ugotavljamo, kako kakovost Hlavatgjevih akvarelov še narašča, kot bi naš slikar hotel zliti vanje vse izkušnje svojega umetniško tako bogatega življenja. Boris Zuljan v galeriji Rena veeia Na sedanji, tretji razstavi nove galerije «Rena vecia» se nam ponovno odkriva del prispevka naših, tržaških slovenskih, slikarjev tržaškemu likovnemu življenju. Tam nastopa Boris Zul jan. ki spada v naš srednji'‘rod zamejskih likovnikov. Boris Zuljan, ki je izšel iz domačega državnega zavoda za umetnost in se v Benetkah strokovno usposobil za umetnostni pouk na naših šolah, nadaljuje na šolah s svojo sodobno ustvarjalnostjo dolgoletno vzgojno delo enega najstarejših naših u-metnikov in prav gotovo najstarejšega umetnostnega pedagoga prof. Avgusta Černigoja Če je Boris Zuljan ob svojih prvih nastopih v javnosti sledil na svoj način figurativnemu po-krajinarstvu in z njim na ex t-?m-pore tekmovanjih žel vrsto vidnih nagrad in priznanj, se je že tedaj kazala v njem močna na- predna rast oblikovanja, ki ga je privedla na sedanjo splošno priznano umetniško raven. Boris Zuljan je uspel iz svojega upodabljanja pokrajin izluščiti liste o-blikovne sestavine. ki se sicer zdijo abstraktne, a ohranjajo prvotno figurativno bistvo, s katerim je gradil in še gradi vedno bolj zgoščene zasnove svojih slik. Kdor se še spominja Zulinno-vih zadnjih razstav, opaža sedaj v nekaterih novejših slikah, na primer v slikah z naslovi «Mir», «Biti ženska» ter v sliki belih mask nekoliko več mehkobe, Če je v teh risalna izvedba važna, je enako važna tudi barvna plat, ki pač pogojuje sleherno slikarsko delo. Z velikim samoobvladovanjem barvnega navdušenja, ki preveva slehernega resničnega umetnika med delom, Zuljan uspe enako smotrno kot pri risbi obrzdali tudi množico možnih barv. In tako mu je u-spelo sestaviti svojemu značaju primerno barvno lestvico in ji dati zanjo posebno značilnost ble-ščavosti z nitkastim vpletanjem žarečih barv v obrobnost, v okvir temnih ploskev. Zato v njegovih slikah skoroda ni nekakšnih lokalnih barv. Vse so prikrojene trenutnemu slikarskemu ali bolje slikarjevemu občutju. Čeprav v živi naravi prevladujejo zelene barve vseh odtenkov, so pri Zu-Ijanu te barve izredna redkost. Uporablja jih pač le tam, ko hoče podčrtati bistvena nasprotja, kakor n.pr. v sliki Ulice Donota, kjer se breg zeleni nad razpadajočimi hišami in nad ostanki rimskega amfiteatra kot nekakšen simbol morda celo le upanje za morebitno novo rast mesta. M. B. Cousteau gre v višave? Verjetno ga ni na svetu borca za čisto človekovo okolje, ki bi se mogel meriti s slovitim francoskim znanstvenikom Jacquesom - Yvesom Cousteaujem. Ta danes že 67-let star raziskovalec morskih globin je posvetil znanosti štirideset let. S svojimi sodelavci se spušča v morske globine in raziskuje podvodno življenje širom sveta, na najbolj zanimivih področjih. Marsikomu so o-stali v spominu njegovi filmski posnetki podvodnega življenja. Na neki način bi ga mogli primerjati z drugim velikim raziskovalcem morskega življenja s Švicarjem Augustom Piccardom. ki se. je prav tako vse življenje ukvarjal z raziskovanjem morja in s svojim batiskafom stopil utiajgloblje v morje. Oba sta kirejiisvoje življenje »zapisala* morju in življenju v morju. Toda Piccard, preden se je lotil »mokrega elementa*, je proučeval «zračne višine*. Znano je, da je Auguste Piccard proučeval atmosfero in ko je nekako obdelal to področje, se je posvetil morskim globinam. Cousteau pa se je najprej posvetil morju in morskim globinam in s svojo oceanografsko ladjo «Calypso» preplul vsa morja in oceane, sedaj pa se pripravlja, da bi se posvetil zraku, atmosferi, jonosferi. Kaže namreč, da bo Cousteau poletel v velike višine z vesoljsko ladjo «Spacelab». TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «V vratarnici*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za ao-bro jutro; 8.32 Hi-Fi magazin; 9.15 Poje Alfi Nipič; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Kaempfert; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih običajih; 14.15 Orkester folk gasbe Borghe-si; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Pesmi in plesi iz vsega sveta; 15.45 Par besed; 16.(K) Pismi, iz...; 16.05 Popevke; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10 35 Satirični program; 10.55 Beethoven in Italija; 11.25 Ena dežela na enkrat: Kampanja; 12.05 Show dovvn; 13.30 Glasbeni program; 14.05 O ugankah in križankah; 14.32 Pogovori o današnji Evropi; 15.05 Velika upanja: Dogodki med obema vojnama; 15.40 Popevke zadnjih deset let; 16.20 Glasbeni spored; 17.15 Strnjena opereta; 17.45 Zlata doba; 18.30 Radijska igra; 19.35 Jazz glasba; 20.10 Zdravnikovi nasveti: 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Popevke; 21.50 Latinska Amerika; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj. kam, kako in do čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.'20’' Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14 25 S pesmijo in.,besedo po Jugoslaviji; 15 30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16 00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Orkester Franco Maduro; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 in 0.05 Popularnih dvajset; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 2.03 Iz Beethovnovih klavirskih koncertov; 3.03 Glasbena skrinja; 4.00 S popevkami v novi dan. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.55 Garmisch: Veleslalom me&' Veleslalom 21 Schial ženske 12.30 Check-Up, oddaja o cini 13.30 DNEVNIK 14.00 Ggrmisch: ženske 17.00 Ob petih z Rosanno fino 17.05 Sobota, odpri se 18.40 Nabožna oddaja , 18.50 Posebna oddaja iz P80* merita 19.20 Furia: Jimova teta, TV > 19.45 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK fl 20.40 PODEŽELSKI FANT, 1 priredba ..... Ob koncu DNEVNIK in vr menska slika Drugi kanal . 12.30 I cavalieri del cielo, 10- 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. OB1,. 13.30 Dnevnik 2 - LEPA ITAL*''1 14.00 Odprta šola Vzgojni problemi 14.30 Evropski dnevi 15.00 Aguila: Rugbg Italija — Francija B 17.00 Alpe 18.00 Sobota dve 18.35 Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s . . . Kvarim Cetra Braccio di ferro, risank* ^ Družina Robinson: Dekle džungle. 5. epizoda Vremenska slika .-ji 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI dio 20.40 Sestanek v črnem, 1. n*da 21.35 Franz Kafka: PROCES. del , .* Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti , JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana 8.55 Mali svet jci 9.25 Pot samoupravljanja L . 9.55 Garmisch: Veleslalom ženske 11.10 Po sledeh napredka 11.40 Novele Henryja Jamesa 12.25 Garmisch: Veleslalom ženske 16.25 Rezerviran čas 19.30 DNEVNIK cTf) 20.00 V. Melnikov: STAREJŠI SO nadalj. ^ 21.15 Strasbourg: Evropsko PrV stvo v umetnostnem drsanj 22.30 DNEVNIK 22.45 625, pregled programa Koper 18.00 Garmisch: Veleslalom 1 ženske 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Paul Gauguin, nadalj. 21.30 Zlom svetov, dok. film kla ■SVET«)V LETIH 1900 - 22.20 Grenki šampanjec, fiM| * Režija Gordon Hessler, "L mu nastopajo George HaF ton in Luciana Paluzzi. Zagreb 17.35 Koledar 19.30 DNEVNIK 21.25 Poklici: Učitelj ŠVICA 17.35 Film iz serije Salty 18.05 Glasbena skrinja 18.30 Sedem dni 19.45 Kratkočasje, risanke .. 20.45 MESTNE LUČI. film s Cn*1 liejem Chaplinom 22.20 Športna sobota ■llllllllllllllll...........................................................llllllllllllllllll.I.. V Andih «repriza» nekdanjega Divjega zahoda BOGOTA — Na eni strani siromaštvo, na drugi velikansko bogastvo. vmes pa že nepojmljiv pohlep po bogastvu, to so tri značilnosti, ki osvetljujejo podobo kraja in razmer, o katerih bomo napisali nekaj vrstic. Na področju kolumbijskih Andov je «zeleni kamen* — smaragd prav gotovo veliko dražji od človekovega življenja. Posebni primerki, nekoliko večji, »kosi* smaragda, veljajo tudi 250 tisoč funtov šterlingov. Kak izreden kos «zelenega kamna* pa doseže tudi vrednost petih milijonov funtov šterlingov. Cena človekovega življenja pa doseže »v poprečju* le 40, kvečjemu 45 funtov šterlingov. In zato so tu umori zaradi «zelenega kamenja* tako rekoč na dnevnem redu. Pravzaprav so prav ti umori prisilili oblasti, da so zaprle tri rudnike, ki so bili v »državni režiji*. Res je, država je svojo družbo razpustila, toda eksploatacija rudnikov se nadaljuje, pa čeprav ilegalno. V določenih krogih služijo s tem ogromno. Izredni zaslužki pa omogočajo korupcijo državnih funkcionarjev, policijskih organov, celo same vojske. Kljub temu, da so rudniki zaprti, dela v njih, seveda ilegalno, ha tisoče ljudi. Govoriti o ilegalnem delu v tem primeru je absurdno, saj delajo tisoči ljudi «ob belem dnevu*, pa čeprav ponoči. V zapuščenih rudnikih kopljejo kmetje, delavci, študenti, umetniki, celo bivši bikoborci in ljudje, ki so drugod odpovedali, ker niso bili sposobni za to ali ono delo. V treh rudnikih, ki so kakih 160 km od Bogote, je kot smo že rekli, umor na dnevnem redu. Čeprav sta tu navzoči vojska in policija, tako prva kot druga ne zatisne le enega, pač pa obe očesi, saj sami spremljajo dogajanja v divjih prav tako protizakonitih rudarskih mestecih, ki so tu nastala proti vsem neobstoječim urbanističnim načrtom in se zdijo kot kulise za kak film iz Divjega zahoda, v resnici pa so to naseljena mesteca, v katerih se danes, v drugi polovici Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Perspektive so sicer vabljive, toda naleteli boste tudi na kup ovir. Prijeten večer med prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preglejte svoje stanje, morda tudi finančne knjige ali domače račune, kajti nekje nekaj šepa. Slabo počutje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše željo se bodo uresničile. Le malo bolj od’očnosti in zagotovljeno vam bo prijetno razpoloženje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekaj predlogov, ki vam bodo prišli iz kvalificiranih krogov, bi bilo vredno proučiti. Nervoza. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spričo opravljenih naporov je nastopil trenutek, da se odpočijete. Razumevanje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovano srečanje bo zelo koristilo vašim načrtom. Skušajte biti bolj odločni. TEHTNICA (od 2a.9. do 22.10.) Ne razkrijte kart, ki jih imate v rokah. Ne odrecite se dobremu prijatelju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Povečali boste dohodke, hkrati pa tudi izdatke. Na neki prireditvi boste sklenili novo prijateljstvo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na važnem sestanku bodo prišle d<# izraza vse vaše diplomatske sposobnosti. Spremembe v ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ozirajte se na kritike nevoščljivcev. Bodite bolj nepristranski do sorodnikov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Primerno organizirajte dan, da česa ne pozabite. Brskanje po starih spominih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zadev se lotite z realnostjo in zato ne računajte z uspehi. Nesporazum se bo razčistil. dvajsetega stoletja živi prav tako, kot se je na ameriškem Divjem zahodu živelo pred sto leti, ko so razni pustolovci hlepeli po nagli obogatitvi s kopanjem zlata. Po tem, kar vedo povedati v policijskih krogih, se z iskanjem »zelenega kamenja*, dragocenih smaragdov, ubija kakih 30 tisoč ljudi, ki so se priklatiti sem iz vseh koncev in krajev dežele, pa tudi iz tujine. Vsa ta «repriza* ameriškega Divjega zahoda se je začela pred petimi leti, ko sta se dve nasprotni «družbi» kopačev oziroma rudarjev spopadli. V tem spopadu, ki se je spremenil v pravo vojno, je izgubilo življenje 900 ljudi. O-blastj so tedaj rudnike zaprle in naročile policiji in vojski, da vzdržujeta red. Kakšen red vlada na tem področju, vemo. Uboji so na dnevnem redu in spadajo v »folkloro*, pa čeprav žalostno in tragično. Ker je kopanje smaragdov v rudnikih prepovedano, kopači čez dan spijo oziroma počivajo in odhajajo na delo ponoči. Doslej so «zasedli» vse rudarsko področje, vse rudniške jarke in jaške. Ker je vse protizakonito, odhajajo «rudarji* na delo s primitivnim orodjem in de lo postaja iz dneva v dan bolj nevarno, kajti ponekod so se jaški in «predori» podaljšali tudi po 500, celo 1000 metrov globoko v goro in so nezaščiteni. Kot je znano, v rudnikih nove kope podpirajo z lesenim ogrodjem, da si rudarji zaščitijo življenje. Tu tega ni in zato je rušenje »tunelov* pogostno. Ker ni govora o nekem varstvu in rednem delovnem odnosu, nihče ne ve, koliko ljudi jzgubi v takšnih primerih življenje. Poleg ubojev v spopadih med posamezniki je tudi teh smrti, tako imenovanih »belih smrti* veliko. Pa tudi mimo tega beležijo tu veliko «normalnih» smrti. Avanturisti prihajajo sem s skromnimi sredstvi v prepričanju, da bodo tu na naglo obogateli. Sreča pa jim ni mila in ko potrošijo ves svoj «kapital», rinejo dalje v hrib lačni in prezebli in kmalu podležejo. Ni redko, da tudi mlad človek umre v bedi, ker pač ni imel sreče. To- da tudi mnogi srečneži slabo "jj, čajo, kajti ko nekdo naleti m* jf lo», meni da je ves svet njeg°v^. se odpravi v Bogoto »na lepše.j ljenje*. kjer ga pa kmalu osku in je spet na ulici. * Veliko in edino korist od tega imajo posredniki. Ti od* ^ jejo od «rudarjev» «zeleno nje* in kot sposobni poslovni 'J1^ primemo vnovčujejo drago k*1 „ nje na svetovnih tržiščih. Koh*^. je njihov zaslužek, se vidi i* poslednjega : samo na poti od ^ pača do Bogote, kar traja skupaj tri ure, se cena «zeleh£ kamenju* dvigne za dvajsetkr*1’ Na kolumbijskih letališčih ^j, pristaniščih kontrole tako rekoč ^ v ZDA neobdelanih smaragde'' ^ carinijo, na Japonskem je car)'*5,* lestvica neznatna, 2,5 odst. pi pravi, da posredniki pobere)0 p smetano, dobro služijo, ne o* a|i prj tem kdove koliko žrtvoval) tvegali, za življenje avantur)5 ^ ali pa tudi le nesrečnih ljud*’ pa r.ihče ne zmeni. O samomorih vojakov RIM — Da vojaščina niso P^jj; niče, je znano, vendar zna včasih vojaščina še veliko tež* nejša kot bi sicer lahko bila, PJJj sebno človeku, ki mu uniforma pogodu. Če k temu dodam0 e kako «zasebno» težavo, potem . kaj iahko zgodi, da mlad f* napravi samomor. V zadnjem t'j su je vedno več samomorov vojaki, ki služijo kadrovski zato bi ministrstvo za obrab*.jj moralo proučiti problem in odkjAj vzroke prepogostih in vedno pogostih samomorov. Tega mnenja je predsednik, brambne komisije v poslanski -niči socialist Falco Accame. , zahteva nujne ukrepe, da se strani jo osnovni razlogi, ki sPriL Ijajo mladeniče v .obup in ki * skrbljajo starše tiste italija*1^ mladine, ki je danes pod orožji' primorski dnevnik IZBOR IZ DELA 4. februarja 1978 ali strah? Mednarodni beograjski filmski festival — Fest — se začenja z vprašanji o nekaterih programskih omejitvah Danes se na svoj prvi ga-fiez deset delovnih ur trajajoči filmski dan zbirajo novinarji — kritiki. Jutri se “O začelo zares in manjkati ne bo smel prav nihče od ti-J®1, ki kaj dajo nase (pa ■obi če na film nič ne dajo), *sJti spremljanje filmske pa-rade, imenovane Fest, je v pogradu v sedmih letih po-•®la zadeva družbenega in kulturnega ugleda. Sicer os-vsa svetovna filmska ponudba v desetih uradnih dne-v*b nepregledna gmota, razlomljena bolj po zvenu imen kot po vsebinski tehtnosti na več sočasnih tekočih in 2ato'tBVa^°^il1 Se spore^ov i uglednega režiserja Richarda uradno, češ, da filma, ki s prizadeto in argumentirano kritiko napada navade brezdušnega karierizma v najbolj vplivnem mediju našnih dni, ne bodo dovolili predvajati v socialističnih državah. Mar v takšni atmosferi duhovne, politične in kulturne ozkosrčnosti ne odzvanja neljub prizvok konfrontacije, blokov-stva, na katerega smo vsaj v svetu kulturnih izmenjav skušali pozabiti? In navsezadnje: koga je strah resnice? Nemara je strah pred resnico, dasiravno je uokvirjena v zgodovino, botroval tudi umiku angleškega filma pa se — in v tem je Fest dobil svoj resnično os-feclnji pomen — pretaka čez leto v vse naše kinematogra-in na televizijske zaslone. Betos ga pričakujemo še pu-®ebej težko, kajti odprl bo ze-leno luč in izboljšal spored, katerega sedaj distributerji trudoma strgajo z dna lan-sk'h zalog in je v večini primerov muka za oči in za do-“er okus. Pozdravljen potem-takem, Fest. Na njegovem dolgem sezamu naslovov se je zbraia ka.i pestra bera. Očitno se je ta'žnja po kakršnemkoli urad-hetn ovrednotenju v sodo o-ntrn filmskem svetu močne ra’.pasla in množici festivalov s° se pridružile glasovalne li-ste posameznih držav, kakovostno ovrednotenje pa ,;e bfočno zamajal še pojem uspešnosti, število prodanih vstopnic. Tako bomo na Fe-ob zmagovalcu Cannesa, Berlina in drugih uglednih Prireditev, kjer poskuša o Pejboljših odločati strokovna žir‘ja, gledali (kot »informa-C1-i°« sicer) tudi »Kingkonga«, "Letališče 77« in »Peieja« za Povrh. Ne bomo pa gledali neka-t6r-h napovedanih filmov. Nji-h°va odsotnost najbrž sicer Pe bo občutno omejila razgle-®a Po lanskem filmskem sve-”u' zastavlja pa drugačno, bo-leče in pereče vprašanje, mimo katerega ne moremo, kaj-v njem se oglašajo izkušate iz preteklosti, anahronizmi' kaj slabo uglašeni v na-®a najbolj iskrena prizadevajte po dobrem, prijateljskem Ptednarodnem sodelovanju, ki s* jih delimo z mnogimi narodi sveta. Ob tem pa mno-vemo tudi za moč film-resnice, ki to sodelovanje z razširjanjem avtekidične ali kreativne informacije lahko le še utrdi. Da se letošnji Fest na pri-Prsr ne bo začel s populariziranim vesoljskim špektak-i°tn »Vojna zvezd«, še nekako razumemo. Producent pač eaka s podpisom pogodbe do Pomladi, ko utegnp temu ru-Lnsko in tehnično visoko utežnemu delu kakšen oskar dvigniti že tako visoko Csho. Komercialnim zakonom 46 mora žal podrejati tudi Prireditev, ki želi film uve-i a vi ti kot umetnost, kratko sporočilo v beograjskem tisku pa nas je seznanilo še z drugimi krajšavami napovedanega sporeda. *z ZDA ne bodo v Beograd Napotili »TV mreže« Med-tem ko čakamo na uradno razlago, vemo samo za pol- Težak tovor za iE Krško po železnici ^ar 165 ton težak rotor Potuje z Reke v Krško Vagon iz ZR Nemčije LJUBLJANA, 1. febr. -*ut smo zvedeli v 2G Lju-Jana, so v reški luki začeli c®raj natovarjati na želez-iski vagon nov tovor za je-rsko elektrarno v Krškem, re za 165 ton težak rotor, ,°rej za enega izmed najtež-i'n tovorov, kar so jih do-Tpi prepeljali v JE Krško. /~6r jugoslovanske železnice nimajo specialnih vagonov 7* tako težke tovore, so si m°raH vagon za rotor izpo-5°dlti v ZR Nemčiji. Nedvomno so se za prevoz po Pleznici investitorji v Kr-“kem odločili zaradi števil-težav, ki so lani poleti Premijale prevoz tovorov za jedrsko velikanko po cesti, r? na cestah ni bilo poseb-mh ovir, medtem ko te dni jmko vožnjo po cesti še ka-_ otežijo sneg, poledica, *hežna brozga in še kaj. Sicer pa so te dni sloven-s*i železarji prepeljali po varnih še en težak tovor. Slo-Venski gradbeni podjetji "Stavbar« Maribor in ABK <-'°rica sta prevzeli v Leskov-Cu gradnjo več objektov. Ker ?a te objekte izdelujejo grad-d6ne elemente v Mariboru in N°vi Gorici, so se gradbin-odločili za prevoz z vlakom. Tako so te dni naložili Več kot 1000 ton gradbenih f*ementov na poseben vlak, . je odpeljal iz Nove Go-r'ce in Maribora do Zidane-?a mosta, nato pa naprej kot enotna kompozicija do Le-•»ovca. I. P. Attenborougha »Preveč za en most«, ki razmišlja o neusmiljeni človeški klavnici v eni zadnjih zavezniških bitk na evropskih tleh? Nazadnje pa najbolj zabo- li nezaupanje med ljudmi s sorodnimi vizijami: zakaj nam Poljska v Beograd ne pošlje Wajdovega »Marmornega moža«? Vemo le to, da je film, ki je namenjen razmišljanju o delavskem razredu, o udamištvu, zbudil ostre umetniške in politične polemike. Kajti zazdi se nam, da kljub vsej odprtosti, ki jo izpričujemo že vsa naša socialistična leta, ponekod še vse premalo vedo o nas, o naši objektivnosti in zrelosti presojanja. 2e nekaj let, je tega, kar smo na primer film »Slike iz udarnikovega življenja«, ki zagotovo ni rožnato govoril o otroških letih prebujanja delavske razredne zavesti, sredi najhujših polemik »za« in »proti«, poslali na beneški festival. . . STANKA GODNIČ Plin v Mariboru MARIBOR, 1. febr. — V Mariboru se pripravljajo na prihod zemeljskega plina. Mariborska plinarna je zadolžena za pridobivanje dokumentacije za mariborsko plinsko omrežje in za reducirne postaje pri odjemalcih. Za celotno plinsko omrežje so že pridobili gradbeno dokumentacijo. Direktor Mariborske plinarne Stane Kegl je dejal, da so začeli polagati plinovod od Ruš do Maribora. Na tem odseku so končali 90 odstotkov vseh del. Gradijo tudi že mestno razvodno plinsko omrežje. Dela trenutno ovirata slabo vreme in mraz, vendar je vsak strah, da plinovoda v mestu ne bi zgradili do konca letošnjega aprila, odveč. Posebne težave pa predstavljajo reducirne in merilne postaje za zemeljski plin, ki jih ttodo postavili na zemljiščih odjemalcev. Predvideno je, da bo na območju Maribora 13 takšnih postaj. Te postaje že prihajajo iz uvoza in jih razmeščajo pri posameznih bodočih večjih potrošnikih. Vse kaže, da te postaje ne bodo zadržale izvedbe projektov v predvidenem roku, čeprav je treba pri nekaterih dopolniti izvedbeno dokumentacijo. Na območju Maribor—jug, kjer bodo postavili dve postaji za zemeljski plin, pa še ni v celoti urejeno financiranje nizkotlačnega omrežja, ki bo iz prej omenjenih postaj omogočilo uporabo zemeljskega plina v široki potrošnji. Med posameznimi stanovanjskimi bloki, ki jih šele gradijo, so sicer že rešili financiranje omrežja. Ni pa še urejeno financiranje tistega dela plinovodov, po katerih bo plin prišel do blokov. Zadnji čas je, da se ta problem uredi po hitrem jx>stopku, ker se sicer lahko zgodi, da bo plin le v reducirni postaji, ne pa tudi pri gospodinjah. M. K. i strli »snežni objem" Pokljuka spet (po spluženi cesti) povezana z dolino - Vojaški kruh za »snežne« ujetnike - Odpovedane številne rezervacije - »Peš-zveza« z dolino POKLJUKA, 2. febr. — Pod temnimi oblaki, ki ne obetajo nič dobrega, grozi belina pokljuške vzpetine. Zasnežena Pokljuka ni gostoljubna, še do Zatrnika ne boste prišli, pravi voznik lokalnega avtobusa v Gorjah. A vztrajati velja. Skrivnostna tišina smrekovega gozda, ki se šibi pod težkimi kosmi snega, vabi naprej po skoraj do tal spluženi cesti. Vozilo zdrsne le enkrat, dvakrat, nato pa se, kot bi z nožem prerezal gosto meglo, prikaže sonce in snežni kristali se mamljivo zalesketajo. To je šele Zatrnik. pravi šofer pri »2itu« Božo Zadravec, ki je prišel na Pokljuko tisti hip. Podobno so povedali tudi drugi. Kje je pravi vzrok pokljuški drami, ki se je ponovila že tretjič zapored? Zakaj so do njih plugi našli pot šele četrti dan? Rezkalcev in plu- Kakšna pa je cesta do Šport hotela na Pokljuki? »Pravkar jo plužijo, a s kančkom sreče se utegnete prebiti čez novozapadli sneg,« z več optimizma potolažita čuvaja zatrniškega parkirišča. Torej naprej. Cesta je sprva bolj podobna zorani njivi, a kmalu se vozilo umiri; pred nami se zagotovo rezkalec spopada s preostanki snega Ni daleč Stroj neumorno izmetava sneg čez bele stene, visoke preko dva metra, v gozd. Pot do Šport hotela je prosta. Park:rišče pred hotelom, na vrnu največje slovenske planote, je skoraj prazno, le tu in tam kdo išče svoj avto, ki ga je zakrila snežna odeja. Pusto je in mirno, tišino moti le brnenje vlečnice in. smeh najbolj vztrajnih smučarjev. Kje so gostje;'iztetniki?>;hi »Za najbolj presti ašeniml gosti, ki so nam Jo pobrisali že v torek pred polnočjo, torej takoj, ko je rezkalec otipal ozko pot do Pokljuke so v sredo odšli tudi drugi, kajti spet je pričelo snežiti.« je zaskrbljen direk tor Šport hotela Peter Skrin jar »novi gostje pa so pre klicali rezervacije, čeprav te če življenje pri nas spet obl čajno. Zaloge so zvrhane, toplo je, žičnice se vrtijo, snega pa je več kot dva metra in pol.« Sobotni snežni metež, ki je zamedel cesto vozila in Pokljuko odrezal od sveta, Je prekrižal račune marsikomu Mnoge je zadrža’ v belem obroču: v počitniških kočah je zmanjkovalo hrane saj jih večina ni nameravala dlje ostati kot do nedelje, v Šport hotel, do zadnjega kotička poln — največ Je bilo gostov iz Pulja, ki so bolj vajeni šumenja morja kot pa pogleda na grozljivo snežno gmoto — pa se je zgrnilo 15 izletnikov, ki so našli zavetje .n »posteljo« v eni sami sobi Sneg, tega je medlo kot za stavo brez prestanka, je radostil le 50 malih šolarjev iz Pulja. Snežne klešče pa so grozile z lakoto, obupom in občutkom, da so izgubljeni. Kaj ne! 2e v nedeljo je odpovedal telefon, edina vez z ljudmi v dolini, s pomočjo. Plugov in rezkalcev pa od nikoder .. »Pa vendarle ni bilo tako brezupno,« nadaljuje Peter Škrinjar, »hrane smo imeli prve dni dovolj, kuhali smo enolončnice, k, so prehranile tudi lačne vikendaše. Bolj nas je skrbelo, ker je pričelo zmanjkovati pitne vode Nečistoča bi kaj lahko razširila okuženje. Že tako smo imeli precej skrbi z nekaterimi starejšimi gosti, ki so oboleli za gripo. Kruha pa nam ni zmanjkalo, saj so ga spekli v bližnji vojašnici na Rudnem polju.« Koliko veselja je vnesel he-likoptei ki so ga priklicali po tisti hip popravljenem telefonu da je v bolnišnico popeljal deklico (ta si je gr-0c zlomila nogo), vedo le obupani Poključani Te dni je cesta spet povsem očiščena, v hotelu je domala vroča, vlečnice obratujejo, gostov pa ni. Bojijo se snežne reprize. A ne vsi. »Snega se prav nič ne bojim, sa' gremo lahko s smučmi v dolino,« gov Cestnemu podjetju Kranj očitno primanjkuje, saj morajo v prvi vrsti očistiti sneg z mejnih prelazov, po drugi plati pa so v dolini brez dela samevali rezkalci »GG Bled« Obe podjetji bi se morali le povezati in vseh brez-potrebnih skrbi ne bi bilo. Je to tako težko? Očitno čakajo, da bodo graditelji letos asfaltirali cesto na Pokljuko. nato bo pluženje lažje. Gozdovi in sneg pa vabijo. Pridi, dihaj mel PETER MIRKOVIČ Dvom o sreči v bobnu? LJUBLJANA, 1. febr. — V teh mrzlih februarskih dneh je težko prodajati srečo. Morda je v bobnu tudi srečka, ki prinaša toliko denarja, da bi si bilo zanj mogoče omisliti kiosk? Mož na fotografiji svoji sreči v bobnu očitno ne zaupa preveč. Foto: Miško Kranjec Vse več otrok v celodnevni šoli V ljutomerski občini jo bo prva dobila Vučja vas — Tudi Razkrižje LJUTOMER, 30. jan. — Po srednjeročnem načrtu bo v ljutomerski občini deležnih do 1980. leta celodnevnega bivanja v šoli najmanj 25 odstotkov otrok. 2e v začetku letošnjega drugega polletja bodo prešli na celodnevno šolo v Vučji vasi, kjer so decembra lani dobili novo šolsko poslopje. Celodnevno šolo bodo organizirali tudi v Razkrižju, kjer prav tako gradijo novo osnovno šolo. B. B. Priložnost kulturi Ob slovenskem kulturnem prazniku temeljni kamen prepotrebnega kulturnega objekta - Gradnja v dveh fazah NOVA GORICA, 30. jan. —. Potreba po izgradnji kulturnega centra v Novi Gorici se je v bistvu pokazala že takrat, ko so mladinske delovne brigade v prvih povojnih letih pričele graditi Novo Gorico. Kajti npvo mesto in z njim v>ja Goriška, je bila odrezana od svojega kulturno gospodarskega zaledja, ki ga je včasih predstavljala stara Gorica. Seveda je bilo potrebno najprej okrepiti gospodarstvo v občini, šele kasneje je bilo mogoče razmišljati o hitrejšem napredku družbenih de’avnosti, ki za gospodarskim razvojem šs vedno zaostajajo. Zlasti na kulturnem področju je to več kot očit-no. V Novi Gorici, na primer, zelo uspešno dc uje poklicno primorsko dramsko gledališče, ni pa primerne dvorane za nastope. 2e pred leti so v občini imenovali člane odbora za gradnjo kulturnega centra v Novi Gorici. Odbor je pripravil vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo prvega dela kulturnega centra, zagotovljen pa je tudi denar. Prvi del centra bodo gradili v ožjem središču mesta, za zgradbo Meblovega salona ob Leninovi ulici, veljal pa bo okrog 35 milijonov dinarjev. Članica sveta federacije in častna občanka Nove Gorice Lidija šentjurc pa bo ob slovenskem kulturnem prazniku, 6. februarja letos, položi.a temeljni kamen za pričetek gradnje prve faze kulturnega centra. V tej fazi naj bi do konca 1979. leta zgradili stavbo, v kateri bo 600-sedež-na dvorana, namenjena glasbenim in filmskim prireditvam, akademijam in proslavam in manjša 200-seidežna dvorana, v kateri bi bile med drugim lahko tudi lutkovne predstave1 Drugo fazo novogoriškega kulturnega centra pa naj bi zgradili • do 1985. leta na prostoru Trga Gradnikove brigade. V njem naj bi našli prostor primorsko dramsko gledališče, goriška knjižnica Franceta Bevka, prostor pa naj bi dobile tudi galerijske dejavnosti. Kulturni center v Novi Gorici je seveda izredno potreben, ne le zaradi sedanje, zelo razgibane kulturne tvornosti tega območja, pač pa tudi zaradi možnosti dostojnega izročila kulturnih snovanj Goriške in predstavitev kulture zamejskemu prostoru. Delegati vseh zborov novo-goriške občinske skupščine pa so s ploskanjem pozdravili pobudo občinske kulturne skupnosti, ki namerava zaprositi predsednika republike Tita za to, da bi se bodoči novogoriški kulturni center imenoval po njem. BRANKO PODOBNIK Oživljeni Pojedež Stari ljudski običaji ožive zlasti pred pustovanjem — Na ženitovanje namesto konj pa zdaj vozijo avtomobili MARKOVCI, 1. febr. — Ptujsko polje je eden izmed tistih kotičkov na Slovenskem, kjer so se ljudski običaji še najbolj obranili. Nekatere so pred pozabo rešili narodoipisci, večina pa jih živi zahvaljujoč ljudem s Ptujskega polja. izeljski praznik Uspeli vinski dnevi z vsem, kar sodi zraven — Razstava slastnih kmečkih jedi, starine, načrti za naprej BIZELJSKO, 30. jan. — Bilo je skoraj pred sto leti, točneje leta 1896, ko so na Bizeljskem organizirali prvo vinsko razstavo, ki je pritegnila celo vinogradnike iz Avstrije In Madžarske. Sledilo je le še nekaj manjših vinogradniških razstav. Ob koncu preteklega tedna pa je prijetna vas pod Drenovcem In Janeževo goro znova oživela. Zgoraj na pobočjih so vino-gradi počivali pod snegom, okrog bizeljskega zadružnega doma in nove osnovne šole pa so se štiri dni zbirali kmetovalci, modrovali o letini, ki jo je prizadela pozeba, o 'bližnjih vinogradniških opravilih in predvsem o pridelku, ki že vrsto desetletij ohranja sloves belega in rdečega bizeljčana. Bizeljsko so si tokrat za tradicionalno srečanje izbrali vinogradniki posavskega vinorodnega področja, pridružili pa so se jim pridelovalci iz sosednje Hrvatske vse do Klanjca in Jastrebarskega. Obiskovalcem je bil seveda na voljo tudi cviček, »pravi otrok slovenske zemlje, ljubezen veselih ljudi, vince posebne sorte,« kot so zapisali organizatorji v posebni brošuri. Sicer pa, kdo ne pozna prikupnih gričev okrog Gadove peči, Zavod, Trške gore in Malkovca? Kar 272 vzorcev vin je polnilo police, druga ob drugi so stale steklenice bizeljčana, cvička in vin zagorskega vinorodnega rajona. Tako kot, na podobnih prireditvah na Čatežu, kjer so dali pobudo za praznik posavskih vin, in v Kostanjevici, je posdbna strokovna komisija najboljšim podelila diplome. Zlasti so se s svojim pridelkom izkazali ivan Hriberski iz Bukovja, bizeljsko-brežiški TOZD Slovina, pa Anton Balon z Drenovca, Brežičan Marjan Vizjak, Jože Malus z Drenovca, Franc Pacek z Nemške gore in mnogi drugi, ki so dokazali, da je tudi ob slabši letini mogoče zagotoviti dober pridelek. Po vinih naštetih lastnikov je bilo razumljivo tudii največje povpraševanj. Organizatorji - Turistično društvo Bizeljsko in medobčinski odbor — pa niso namenili pozornosti le vinu, ki ga pridelujejo na 11.000 ha posavskega rajona, marveč so prireditev zastavili mnogo širše. Zlasti jim gre priznanje, da so v celotno dogajanje vključili vrsto zelo uspelih predavanj za vinogradnike in kmečke gospodinje, pomemben pa je bil tudi prispevek dr. Kerina o življenju ob francoski vinski cesti, saj naj bi podobna pot kmalu povezovala tudi vinogradniško področje vse od Bizeljskega preko Pišec in Sromelj do krške občine. Prvič so se letos odločili tudi za izbor kraljice vina 77. Za nikakršno lepotno tekmovanje ni šlo, marveč za preizkus znanja in spretnosti kmečkih proizvajalk. Najbolj se je izkazala Antonija Balon z Brezovice na Bizeljskem, njeni spremljevalki pa sta postali do prihodnje prireditve domačinka Angelca Gregl in Marija Resnik iz Krškega. Kmečke gospodinje in gostinske delovne organizacije pa so se naslednjega dne še posebej potrudili. Kar dve veliki šolski učilnici so na polnili z izvirnimi domačimi kulinaričnimi izdelki. Prava paša za oči so bile lepo po grnjene mize in na njih je di, ki jih le malokje še poznamo, obiskovalci pa so se lahko upravičeno vpraševali. zakaj jih ne moremo dobiti v naših gostiščih. Spretne razstavljalke so pokazale pri mere pogrinjkov za kopače in berače, tek so vzbujale rumene pogače, pozornost sta pritegovala prigrizek v hramu in kosilo za žanjice ter še mnogo tega. Kaj ni zato čudno, da si bogate razstave, denimo, niso organizirano ogledali predavatelji in dijaki katere od gostinskih šol ali ostali gostinski delavci? Skoda, imeli bi kaj videti in izbira v naših lokalih bi lahko kaj kmalu bila mnogo pestrejša! V sosednjem prostoru je pritegovala izredno pozornost številnih obiskovalcev še razstava starin, risb in fotografij s področja vinogradništva. Ivan Šekoranja je rad vsakomur ustregel s pojasnili: »Bizeljsko je bilo med zadnjo vojno izseljeno, zato smo toliko teže našli originalne predmete naših prednikov. Mislim, da smo imeli vseeno srečno roko; ponosno smo pokazali obiskovalcem stare klešče za cepljenje z zamaški, doma kovane škarje za rezanje trte, sto let staro ročno žveplen-ko na meh, stare blalače in vejnike, kombinirane s sekirico, lončene vehe in posodo za žganjekuho, lakonce in več vrst nateg, stare pipe, doma kovane ključavnice in velike ključe, prastaro leseno škropilnico z bakrenim razpršilcem — nekdaj so ji rekli .ultra šprica' — ter celo vrsto vinogradniške literature, med njimi tudi knjigo dr. Josipa Vošnjaka Umno kletarstvo iz leta 1873.« »V živo« pa so prikazali vinogradniški nasad s trto. ki je že poganjala grozdiče. Na »terasah« je poganjala visoka trava — saj boste kmalu morali kositi, so se šalili obiskovalci, žal pa med njimi spet ni bilo di jakov iz kmetijskih šol. VLADO PODGORŠEK Nič se ne bomo zmotili, če zapišemo, da je večina običajev postala del folklore, ki oživi še posebej v predpustnem času. Obujajo jih, da ne bi tonili v sodobnem času, izročila pradedov pa le redno resnično zaživijo. Tako je tudi z ženitovanjskimi običaji, o katerih smo se pogovarjali v Markovcih in sosednjih vaseh. »Pred poldrugim desetletjem smo imeli pri nas zadnje pravo gostiivanje, zdaj pa le še ohranjamo spomin nanje,« je pripovedoval Franc Kolarič, vodja markovške folklor, ne skupine. Gosčilvanjšeki, kakor v teh krajih pravijo svatom, so se nekdaj vozili na paručih, vozovih s konjsko vprego. Motorizacija je naredila svoje, le tu in tam po kmetijah še premorejo par konj. Svatje so se torej pričeli prevažati z avtomobili, ob tem pa so ostali ob st-ra ni tudi številni drugi obredi. Nekdaj je bilo zares živopisno in zanimivo, kajti ženitovanje je velika reč, ostane v spominu in človeka spremlja vse življenje Potem ko sta se dekle in fant skrivoma zmenila, da bosta delila dobro in slabo, je prišlo do snubljenja. V Markovcih pravijo temu vogledi. Bodočega ženina je na njen dom spremljal prijatelj, ki si ga ie izbral tudi za starešino. Potlej so govorili o vsemogočih rečeh, kako da je vreme prizanes’jivo in živina lepo kaže. Končno pa so le prišli z besedo na dan in se zmenili tudi za nevestino doto. Navadno je bilo to ob sobotah. Po oklicih so s^ lotili že-nitovanjskega pisma. 2enino-vi starši so prepisali posest, vo in si zagotovili prevžitek, rekli so, da so si zgučali zgovor, kar je pomenilo, da lahko, dokler so pri zdravju, redijo kravo, svinjo, perutnino, potlej pa jim je sin dolžan zagotoviti vse potrebno za življenje. Tudi ženitovanjsko pogodbo so sklenili in rekli temu, da Utmo delajo. Zmenili so se, koliko dote dobi nevesta ob poroki in koliko pozneje. Naj povemo, da so včasih imele bogate neveste tudi po tri tisoč goldinarjev dote. štirinajst dni pred gostii-vanjem so pričeli z vabljenjem sorodnikov, prijateljev in vaščanov. To pomembno opravilo so zaupali dvema zvačinoma, ki sta bila primerno našemljena, morala pa sta biti tudi prava jezična dohtarja. Večer pred poroko je bilo veselo na ženinovem domu, kjer so se zbraii fantje in se poslovili od sotrpina. Prepevali so priložnostne pesmi, prav tako veselo pa je bilo na nevestinem domu, kjer so dekleta krasile hišo. Ko je napočila polnoč, so se fantje podali na nevestin dom, zapeli in zaigrali so podoknico in se nato skupaj poslovili od nevestinega samskega stanu. Ob tej priložnosti je paj dašica, nevestina spremljeval ka, povedala slovo nevesti Na dan poroke, ki je bila včasih vselej ob ponedeljkih m je trajala dva dni na nevestinem domu in dva na ženinovem, so pripravili najprej ženinovo slovo od doma, Starešina mu je spregovoril o številnih dolžnostih, ki čakajo poročenega moža, zbrali pa so se tudi vsi ženinovi svatje, godci in kopjaš, postaven fant, pražnje napravljen, s slovensko trobojnico prek rame in okrašenim kop- dprta meja Na petih mejnih prehodih z Italijo lani več kot 16,5 milijona potnikov NOVA GORICA, 1. febr. — Skozi pet mednarodnih mejnih prehodov, Rožno dolino, Robič, Učejo, 'Predel in železniški prehod v Novi Gorici ter skozi dvajset mejnih prehodov, namenjenih prebivalcem z obeh strani meje v obmejnem prometu, je lani odšlo v Italijo in dopotovalo k nam iz te države skupaj 16.523.672 potnikov. Čeprav je bilo naših državljanov, ki so potovali v Italijo nekaj več kot v letu 1976, pa skupno število potnikov, ki so skozi te prehode na jugo-slovansko-italijanski meji lani potovali v eno ali drugo smer, za 9 odstotkov manjše kot v letu 1976. jem, z živopisanimi trakovi. Nad domačim pragom pripravi kopjaš ženinu slavolok, veliko delo pa ga čaka, ko gredo po nevesto, ki je navadno skrita in jo mora naj-ti. Po dveh neuspelih poskusih jo le najde in ko jo pripelje, pravi: »Dragi Oče starešina, hodil sem čez tri gore, čez tri dole, čez tri žele-ne travnike. Prišel sem do vrta, vratca široko so bila odprta in tam sem našel 'deklice, ki rožice so trgale in krasne vence spletale. Kar ta prvo sem pograbil in sem jo pred vas sedaj postavil. Ona vam prinaša majhen dar, njo pa izročite našemu ženinu za par.« Nevesta, spremljajo jo dru-žice-svaterce, je belo ' odeta, na glavi ima poročni venec, v rokah pa šopek suhih rož. Nekdaj so imele na glavi rožmarinov venec, potlej pa so se z njim ponašale le rosno mlade neveste. Po poroki so se gostiivanjšeki odpravili na nevestin dom, novaporočenca pa na ženinovega, v spremstvu pajdašice, ki je staršem najprej nalila janževca, simbol zakonske ljubezni. Ta obisk je moral biti vselej opravljen že v ponedeljek, BIZELJSKO — STARO IN NOVO — Domačini so se že prvega dne izkazali s povorko, na kateri so pokazali vinogradniške običaje in dela ter stare in nove pripomočke. - Foto: V. P. Skozi mednarodne mejne prehode je lani s potnimi listi potovalo skupaj 6.564.540 domačih in tujih potnikov. Od tega je odšlo v Italijo 2.426.536 Jugoslovanov, k nam pa je prišlo 4.138.004 tujcev. Kar 90 odstotkov vseh teh potnikov je zapustilo naše ozemlje in vstopilo k nam skozi prehod v Rožni dolini. Skozi 20 prehodov na območju tolminske in novogoriške občine, ki so namenjeni le obmejnim prebivalcem, ki imajo propustnice, pa je lani vstopilo ali izstopilo v Jugoslavijo skupaj 9.959.132 potnikov, od tega je bilo 4.261.126 domačih potnikov. število potnikov, ki potujejo iz ene v drugo državo skozi najbolj odprto mejo v Evropi, kot že dolgo imenujemo jugoslovansko-italijan-sko mejo, je močno odvisno od trenutnih cen v eni ali drugi državi. Italijanskih državljanov, ki pridejo k nam, je še vedno znatno več kot naših, ki obiščejo Italijo. In ker je število italijanskih državljanov lani zaradi podra- žitve bencina in mesa pri nas upadlo, je bil lanski promet na meji, kljub večjemu na ših občanov, ki so potovali v Italijo, skupno kljub temu manjši kot predlanskim. Ob tem je zanimiv podatek o prehodnih na obmejnem prehodu v Golem brdu. Predlanskim, ko v Golem brdu še ni bilo bencinske črpalke, je skozi ta prehod prišlo k nam le 8.726 Italijanov, lani, ko so zgradili črpalko pa je prišlo skozi ta prehod k nam že 105.870 italijanskih državljanov. BRANKO PODOBNIK • Med igrami, s katerimi so popestrili vsako gostiivanje, je Imela nek-daj veljavo Pravda za mejo. Pri tem gre pravzaprav za pravo ljudsko lutkovno gledališče. Prizorišče ,ie domača klpp, ovita s plahto, pod katero je moški, ki igra z lutkama na obeh rokah. Lutki, pravijo jima liliki in sta narejeni kar se da preprosto, se prepi. rata za mejo, tako pač, kot se med sosedi večkrat pripeti. Posreduje sodnik, vendar brez pretepa tudi ne gre. Na Ptujskem po lju poznajo seveda še več Iger. Tako so včasih igrali Uglaševanje orgel, Rušo priženejo, Kovač podkuje konja, V mlin nosijo in druge. Med najbolj zabav, nimi so bile tudi najrazličnejše kraje, pri čemer je bil pravi podvig ukrast) kon.jašu kopje, ali pa sl prisvojiti enega izmed vaš. kih grbov, ki je visel nad pečjo. Seveda je šlo pri tem za sramoto, n kateri so še dolgo govorili. kajti naslednji dan nevesta ni smela v hišo zavoljo tortilja, hudobnega duha. Gostiivanje je bilo seveda bogata pojedina. Manjkalo ni šaljivih prizorov, mize so se šibile pod dobrotami, med katerimi je bilo veliko puranov in bosmanov, pletenih belih štruc. Pripravljali so najrazličnejše igre in burke, med plesi pa so imeli pravo veljavo špic polka, kraje polka, šotiš, šamarijanka in po-skakača. Nekatere izmed običajev lahko na porokah srečamo še danes, vendar pa je zelo malo tistih, ki bi še bili kos starim izročilom. Da vse le ne utone v pozabo, gre pripisati ptujskemu folklornemu društvu in skupini iz Markovec, pa seveda tistim redkim domačinom s Ptujskega polja, ki dediščino pradedov varujejo in ohranjajo kasnejšim rodovom. DANILO UTENKAR BERITE REVIJO DAN (VWW////WW///AMWWV|WAriAr/VWV7VWW// PRIMORSKI DNEVNIK 4. februarja 1978 Zaplet se začenja Volilni test v Gradcu — Ali bo ljudska stranka nadaljevala koalicijo s svobodnjaško — Tri volilne runde OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI CELOVEC, 1. febr. — Močan prodor nemško nacionalno usmerjene svobodnjaške stranke (FPO) na občinskih volitvah v Gradcu je v nedelj« še enkrat opozoril na eno od poglavitnih značilnosti delovanja avstrijskega strankarskega sistema: da se namreč vollki, potem ko so že dolgo vrsto let soočeni s popolnoma brezobličnimi političnimi Idejnimi platformami strank, odločajo ne toliko za politiko in politično naravnanost, marveč za politike, ki znajo svojo politiko javnosti bolje prodajati. Rezultati nedeljskih graških volitev niso pomembni le kot preskus volilnega razpoloženja prebivalcev tega obmejnega mesta. Poseben pomen jim daje tudi dejstvo, da se bliža dolgo volilno obdobje, saj naj bi se začenši s prihodnjo pomladjo v osemnajstih mesecih zvrstile kar tri volilne runde — občinska, deželna in zvezna. Na graškem nedeljskem testu je doslej najmočnejša socialistična stranka (SPO) pr-vo mesto sicer ohranila, vendar je od svojih 26 mandatov v občinskem svetu izgubila kar tri; njena večna tekmica ljudska stranka (OVP), ki je avstrijska inačica krščanske demokratske stranke, je morala od svojih dosedanjih 20 mandatov odšteti dva, zato pa je »svobodnjaška« stranka (iz njenih vrst je bil tudi dosedanji graški župan, ki ga je leta 1973 postavila koalicija med ljudsko stranko in svobodnjaki) dosedanjim devetim mandatom prištela kar pet novih. Ko- munistična partija, ki dosega iz leta v leto slabše volilne rezultate, je izgubila skoraj tretjino tistih glasov, ki jih je imela leta 1973, vendar pa je svoj dosedanji mandat v občinskem svetu ohranila. S tem se je graški zaplet z volitvami šele. začel. Ker nobena od štirih strank (vštet A. GOTZ: Tudi kandidat za predsednika stranke je tudi mandat, ki ga je dobila KPA, v občinskem svetu nima moči, da postavi župana s svojo večino, bo morala župana imenovati spet koalicija. To pa postavlja pred ljudsko stranko neizogibno vprašanje: ali ima smisel na- daljevati koalicijo s svobodnjaško stranko, če pa ima od tega korist svobodnjaška, škodo pa ljudska stranka. Na to dilemo računajo socialisti, ki so v uvodnikih kar naravnost pozvali na piano tiste sile v ljudski stranki, 'ki bi bile pripravljene skleniti »veliko koalicijo«, se pravi zvezo med socialisti in ljudsko stranko v graškem občinskem svetu. Ne glede na vse izjave, češ da gre le za dogodek lokalnega značaja (tako je dejal osrednji tajnik socialistične stranke Karel Blecha), ima namreč graški volilni test vseeno tudi širši pomen: zmagovalec, dosedanji graški župan in vodja graških svobodnjakov Gotz postaja s to svojo zmago hkrati tudi kandidat za predsednika avstrijske svobodnjaške stranke. Gotz, ki je zrasel iz koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki, je za socialiste bistveno bolj bodeč tekmec kot bivši eseso-vec Peter, hkrati pa bi se lahko zgodilo tisto, česar se tudi socialisti boje, namreč, da bi se svobodnjaška stranka politično spet približala ljudski stranki tudi na zvezni ravni. Pri tem velja povedati še, da je poglavitni razlog za to prerivanje treh avstrijskih strank na istem političnem programskem sektorju pravzaprav dejstvo, da na avstrijski politični sceni že dolga leta sem ni moč zaslediti delovanja močne leve stranke. To velja še posebej za obdobje zadnjih desetih let, ko avstrijska komunistična partija očitno ni znala poiskati svojega pravega mesta v avstrijski družbi, o čemer pričajo tudi volilni rezultati. Brez pritiska z leve pa tri avstrijske parlamentarne stranke kar tekmujejo, katera od njih bo s svojo politiko segla bolj v desno. MARJAN SEDMAK Sinteza stališč Na KVSE so neuvrščene in nevtralne države izdelale besedilo, ki izraža njihove poglede in povzema stališča udeleženk BE(KiRAI), 2. febr. (Tanjug) — Nevtralne in neuvrščene države so v kongresnem centru »Sava« razdelile delegacijam besedilo, v katerem so izrazile svo|e poglede na uveljavljanje določil helsinške sklepne listine In na nove obveznosti, ki bi jih članice KVSE morale prevzeti do sestanka v Madridu. <■ Zvedelo se je, da besedilo obsega 13 strani in zajema 'večino predlogov, ki jih je pripravilo 35 delegacij. Vendar to ni nikakršen »inventar« predlogov, temveč predvsem sinteza stališč, s katero utegne jo biti zadovoljne vse delegacije, ki želijo, da bi se beograjski sestanek končal s sprejetjem političnega dokumenta, v katerem bi bili izraženi vsi konstruktivni dosežki, ki bi obogatili evropsko varnost in sodelovanje. Na podlagi desetih načel helsinške listine, po katerih naj bi urejali odnose med članicami, ugotavljajo nevtralne in neuvrščene države, da Je spoštovanje teh načel v nekaterih primerih obrodilo spodbudne sadove, vendar bi ta načela morali dosledneje uveljaviti, ker je bilo tudi nekaj problemov. Države udeleženke naj bi si bolj kot doslej prizadevale iskati miroljubne rešitve sporov in nesoglasij v skladu z deklaracijo o načelih iz helsinške listine. Nadalje so državam udeleženkam priporočile, naj se v medsebojnih odnosih vzdržujejo uporabe sile. V tem smislu so pozitivno ocenile priporočilo švicarske vlade (zapisano tudi v helsinški listini) o mirnem reševanju sporov. Sestanek, po- svečen tej ^vicarski pobudi, se bo začel 31. oktobra' letos v Montreauiaf v S^lcJ. Dokument nevtralnih in neuvrščenih držav posveča veliko pozornosti vojaškim vidikom varnosti in priporoča, naj bi uveljavljali ustrezne ukrepe iz helsinške listine. Posebej naj bi posvetili pozornost tistim vojaškim ukrepom, ki so namenjeni okrepitvi zaupanja. Dokument na dobrih dveh straneh razlaga predloge teh držav v zvezi z manevri, premiki čet in z udeležbo opazovalcev na manevrih. Državam udeleženkam priporoča, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ustavili oboroževalno tekmo, omejili oborožitev in skrbeli za razoroževanje. Vso podporo je treba dati tudi izrednemu zasedanju generalne skupščine o razoroževanju, ki bo letos. To zasedanje bi morali tako pripraviti, da bo omogočilo pozitivne rezultate in da bo pomenilo resničen začetek procesa razoroževanja. Dokument devetih neblokovskih držav, ki še ni dobil uradnega pečata, temveč kroži med delegacijami, da bi se bolje seznanile s temi stališči, obravnava v nadaljevanju tudi mnoge predloge s področja gospodarskega sodelovanja in nekatere humanitarne probleme. Ford proti bojkotu Veliki avtomobilski koncern ter večina drugih namerava ostati v Južni Afriki — Le Polaroid je zaostril odnose OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU N Al ROBI, 30. jan. — Henry Ford II., ki je poleg Rockefel. lerja najbolj znano Ime ameriškega biznisa, je ob koncu obiska v Južni Afriki nakazal smer poslovnega sveta do te dežele: Ford »namerava ostati v Južni Afriki«. Ameriški podjetnik Je najuglednejši gost južnoafriškega poslovnega in bančnega sveta, kar jih je v zadnjih mesecih prišlo na obisk. Sprejel ga je premier John Vorster. Na tiskovni konferenci ob koncu devetdnevnega obiska je povedal, da bo njegova družba »slej ko prej delovala v okviru veljavnih zakonov«. Predloge in zahteve o gospodarskih sankcijah zoper Vorsterjev rasistični režim je zavrnil z argumentom skrbi za črnske delavce in nameščence: »Kaj se bo zgodilo z črnskimi zaposlenimi, če se mi umaknemo?« Družba Ford, ki ima 130 milijonov od 1,6 milijarde dolarjev skupnih ameriških investicij v Južni Afriki, se ne namerava umakniti s trga industrijsko najrazvitejše afriške države, pač pa bo zboljšala skrb za črnske de lavce. Henry Ford je pove. dal, da črnci v Fordovih tovarnah v Južni Afriki doslč.l niso napredovali zato, ker Jih mso usposabljali, »kar je bila krivda ravnateljstva in tudi moja.« Zato je družba sklenila letos porabiti milijon dolarjev za usposabljanje delavcev in še 200.000 dolarjev za sklad za pospeševanje šolanja. Sicer pa so ZDA, z devetino vseh investicij v Južni Afriki na drugem mestu. Prva je še zmerom Vdlika Britanija z naložbami v vrednosti okoli petih milijard dolarjev. Vzlic pritisku v delu ameriške javnosti, katerim so se v nekaterih primerih pridružili tudi delničarji, največje ameriške korporacije, vztrajajo na tem, da mora njihov kapital obstati v Južni Afriki. Tako Fordova izjava nikakor ni izjema. Po svoje Je tudi odmev na stališče njegovega glavnega tekmeca v avtomobilski Industriji. General Motors, ki je lani pro dal v Južni Afriki za okoli 200 milijonov dolarjev oseb nih avtomobilov in tovomja kov. Predstavnik te družbe Je dejal: »Tam smo te več kot pol stoletja. In ostati nameravamo še dolgo časa.« Kaže, da se po tej misli avna tudi velikanska večina drugih ameriških družb. Z Južno Afriko ima gospodarske stike okoli 350 družb iz ZDA. Mednje sodijo poleg Forda in General Mo-torsa tudi Qhrysler, ITT, Coca-Cola, IBM, Firestone, Mobil in druge naftne družbe iz vrst »sedmero sester«. Tako bo družba Caltex, katere lastnika sta Texaco in Standard Oil, investirala 150 milijonov dolarjev v razširitev južnoafriških rafinerij. Naložbe v predelavo nafte in v petrokemijo so postale še donosnejše lani, ko le Južna Afrika na debelo za čela kupovati nafto za stra teške rezerve za primer, da bi zoper njo uveljavili san« cije pri dobavah nafte ce prav uradno ne objavjajo podatkov o nakupih nafte in orožja na tujem, francoski revija »Marchčs cropiouux« navaja, da so lani uvozili naj manj za 1,85 milljarfe dolar jev obojega, kar ;e za 11.5 milijonov več kot leta 1976 tn kar šestkrat več kot so nakupili v letu 1973. »Južnoafriška naveza« pn surovi nafti se omejuje 90 odstotno na Iran, kot je ugo Znane viže o »etničnih mejah" Obletnica sanstefanskih sporazumov v bolgarskih časnikih SOFIJA, 1. lebr. (Tanjug) — V vseh sofijskih listih so včeraj registrirali stoletnico premirja v Edi mu (Odrinu), s katerim se je končala rus-ko-turška vojna leta 1877—78 in katerega pogoji so bi L) podlaga za mirovni spora zum, ki so ga mesec nato sklenili v San Stefanu. Kakor je znano, je sanstelanski mirovni sporazum, po katerem naj bi bila novo ustanovljena Bolgarija »podonavska gubernija« caristične Rusije, predvideval, da naj bi h kneževini Bolgariji priključili Makedonijo, južno Srbijo, del Kosova ter dele Albanije in Grčije. Avtorji so tudi tokrat za-molča i osvajalne interese carske Rusije na Balkanu in namesto tega zlasti opozorili na prvo točko pogojev za premirje. V njej je pisalo, da se avtonomna Bolgarija ustanavlja v območjih, »kjer je večina bolgarskega prebivalstva«, in da njeno ozemlje v nobenem primeru ne more biti manjše od tistega, ki ga je »sprejela« carigrajska konferenca Iz decembra 1876. Bralcem pa niso povedali, da so bili sklepi te kon-feience samo začasna, kasneje razveljavljena kombinacija velikih sil. Namesto tega ponavljajo trditve o takšnih predvidenih mejah »velike Bolgarije« kot domnevnih etničnih mejah bolgarske narodnosti in naroda tei o dolgotrajnih zakonitih težnjah bolgarskega naroda za nacionalno osvoboditev, »združenje« :n »nacionalno enotnost«. Dovolj, toda slabo Proizvodnja gospodinjskih aparatov v SZ večja, kakovost pa še ne zadovoljuje — »Pravda« pričenja akcijo OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 1. febr. — Z izjemo hladilnikov, ki »o jih lani izdelali za kakih 390.1100 manj. kot je predvideval plan, se je proizvodnja gospodinjskih aparatov v ZSSR znova povečala, vendar pa njihova kakovost še zmerom ne zadovoljuje. Zato so sprožili akcijo za izbol.)šanje kakovosti, pri čemer navajajo v podkrepitev podatek, da gospodinjski aparati privarčujejo letno družini kakih 700 ur prostega časa. Hladilnikov so lani v ZSSR proizvedli 5,8 milijona, kar je manj kot predlani, prodali pa 5 milijonov, za 7 odstotkov več. Sesalcev za prah so izdelali 2,8 milijona, prodali pa 2,5 milijona, kar 18 odstotkov več kot predlani. Pralnih strojev so proizvedli 3,6 milijona (za kakih 100.000 več kot predlani), prodali pa 3,4 milijona, to je za 4 odstotke več. V celoti je proizvodnja gospodinjskih aparatov lani porasla za 8 odstotkov, izdelovala pa so jih skoraj vsa industrijska podjetja, ki so pod upravo različnih ministrstev. Vendar pa ne vsa z enako srečno roko. Med množico različnih modelov hladilnikov so med ljudmi najbolj priljubljeni tisti iz minske tovarne, zgrajene v sodelovanju s Francijo, medtem ko so številni drugi preveč okorni in masivni in ljudje po njih ne segajo. Podobno je tudi s pralnimi stroji. Četudi jih izdeluje kar 36 različnih tovarn, pa so vsi po vrsti zastarelih modelov, saj terjajo še ročno delo. Prva serijska proizvodnja sodobnih, avtomatskih pralnih strojev naj bi stekla v kirov-ski tovarni »Elektrobitpribor«, vendar pa se je rekonstrukcija izredno zavlekla. »Pravda« zavoljo tega direktno obtožuje ministrstvo gradbeništva ZSSR. Kot opozarja partijsko glasilo »Pravda« v svojem včerajšnjem uvodniku, s katerim odpira akcijo za izboljšanje kakovosti gospodinjskih aparatov, »narašča obseg neprodanega blaga«. Kriva |e neustrezna kakovost, nizka ra ven izdelave, premajhno upoštevanje zahtev kupcev. Precejšnje težave so tudi z rezervnimi deli in s popravilom gospodinjske tehnike. Te težave še naraščajo zaradi tega, ker se, kot piše »Pravda«, še kar naprej širi količina modelov posamičnih gospodinjskih aparatov. Podjetja se pojavljajo z vedno novimi, ne pa nujno kaj dosti izboljšanimi modeli, ker so pač za vsak novi izdelek stimulirana. Vendar pa to prinaša poleg zmede na področju cen tudi zmedo na področju rezervnih delov, ki bi jih bilo potrebno, kot poziva »Pravda«, standardizirati. Danes so sovjetske družine že kar dobro založene z gospodinjsko tehniko. Na tisoč prebivalcev pride v mestu 248 hladilnikov (na vasi 106), oziroma 82 na sto družin. Pralnih strojev pride v mestu na tisoč ljudi 234 (na vasi 131), oziroma 78 na sto družin. Sesalcev za prah pride na tisoč meščanov 79 (na 1000 vaščanov 23). oziroma 26 na sto družin. Šivalni strojev imajo v mestu na 1000 ljudi 182 (na vasi 179), oziroma 60 na 100 družin. V tem pogledu pa stanje še daleč ni urejeno. Resda pride na sto sovjetskih družin danes 86 radijskih aparatov in 84 televizorjev, zato pa le 6 motornih koles in kakih 7 osebnih vozil (na tisoč ljudi, približno enako v mestu m na vasi, imajo kakih 21 osebnih vozil). Leta 1975 so izdelali v ZSSR 1,201.000 vozil, prodali 964.000, leta 1976 so jih izdelali 1.239.000 in prodali 1,021.000, lani pa so jih izdelali 1,280.0000 (pičlih 6000 več kot je predvidel plan) in prodali 1,082.000. Prodaja osebnih vozil narašča zadnja leta le za 50 do 60 tisoč letno. Ce še upoštevamo, da so sovjetski ljudje lani v trgovinah porabili za 9,7 milijarde več rubljev kot predlani, na hranilne knjižice pa so vložili za 13,7 milijarde rubljev več, polem je očitno, da ljudje z izbiro in kakovostjo potrošniškega blaga še ne morejo biti zadovoljni. Prav zato je bilo potrošniško področje deležno kritičnih besed že na lanskem decembrskem plenumu CK KP SZ in nedavno v odprtem pismu sovjetskega vodstva delovnim ljudem. Ak cija za izboljšanje celotnega stanja na področju gospodinj, ske tehnike, ki jo odpira, uvodnik »Pravde«, pa sega še širše: potrebno bi bilo tudi spremeniti projektiranje stanovanj, zlasti še kuhinj, hkrati pa predelati oziroma okrepiti električno omrežje (v ZSSR ima še veliko stanovanj napeljavo 127 voltov), poziva partijsko glasilo. TIT DOBERŠEK Mani črnih vozil in zasebnih voženj Bil je že »skrajni čas«, da temu narede konec in da poskusijo obrzdati prekomerno porabo in družbeno razsipavanje denarja. Spc-iočil; so namreč, da 'e ViPui v začetku januarja ravpravljaJa, upoštevaje pediog ministra za finance, o takojšnjih in dol. gu. učnih ukrepih. Čeprav /akem. še niso sprejeli, pričakujejo, da bodo v nj. ir določili pogoje ~.a i.auuf novih službe,na a» tomobilov. Ne bo se omejilo le število teh avtomobilov, temveč tudi vr. ste vozil, ki jih bodo uranove lahko kupovale. Najbrž bo avtomobil ods pj pričal o družbenem pomenu ustanove (ministrstva, osrednjih in lokalnih ciganov, podjetij in drugih institucij). Za vsakogar ne bo več »tatra« in mnogi se bodo morali tad ivj:,.:1 tudi s »škodami« in di gimi tipi avtomobilov. Domnevajo, da bodo že v tem letu ti ukrepi zde-setkali število avtomoo,-lov, tako da jih bo približno toliko kot leta 1975. Po prvih ocenah bo približno 18.000 voznikov iz dr. žavne administracije brez dela. Premestili jih bodo za voznike avtobusov in tovornjakov, kjer vedno primanjkuje ljudi. Z novimi ukrepi bodo omejili tudi porabo goriva, ki se je nenehno povečevala, čeprav mora CSSR kriti vse potrebe iz uvoza. Poleg določila, da poraba pri kilometru ne sme presegati povprečja iz leta 1975, je pričakovati do konca leta prihranek 93 milijonov litrov bencina. Za toliko se je približno povečala poraba i zadnjih dveh letih. Očitno izhajajo iz tega, da tako vrtoglavo povečevanje izdatkov (število avtomobilov, voznikov, prevoženih kilometrov in porabljenega bencina) niso terjale zgolj službene potrebe. Opozarjajo predvsem na zasebno uporabo službenih vozil. S temi avtomobili so vodilni in njihove družine hodili na izlete, vozili svoje otroke v šolo, pa žene v trgovine. Pravi-jo, da so avtomobile uporabljali tudi za vožnje v službo v takih primerih, ko je bil javni promet dobro urejen. Vse to bo-do novi predpisi prepovedali. Pričakujejo, da bo te zlorabe najuspešneje preprečila dosledna kontrola, pa tudi sodelovanje državljanov, ki so jih pozvali, naj prijavljajo nepravilnosti. Vendar je to le eden od ukrepov, da bi krono bolj gospodarno uporabili. Nič več ni skrivnost, da državni proračun ni brez dna, čeprav so v takih iluzijah doslej večinoma živeli in v skladu s tako miselnostjo tudi poslovali. MIODRAG DJUKIČ Lani manjša rast Podatki o lanskih dosežkih sovjetskega gospodarstva kažejo uspehe, a tudi zaostajanja - Dohodek pod planom OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 30. jan. — V minulem letu Je sovjetsko gospodarstvo doseglo nadaljnjo rast: nacionalni dohodek se Je povečal za 3,5 odstotka, industrijska proizvodnja pa za 5,7 odstotka. Vendar pa rast efektivnosti proizvodnje še ne ustreza docela zahtevam 25. partijskega kongresa. Sovjetski ljudje so v pov. prečju lani dobili za 4 rublje višjo mesečno plačo kot predlani. znova so veliko varčevali in znova manj hodili v kino. pa zato kupovali barvne televizorje. To so osnovni podatki iz pravkar objavljenih statističnih podatkov za lansko leto. Nova zavora Zahodne države v OZN zavrle akcijo za prve sankcije proti Južni Afriki \h\V YORK, 2. febr. (Tanjug) — Največje zahodne sile v varnostnem svetu OZN so zavrle afriško akcijo v korist prvih ekonomskih mandatnih sankcij proti vladavini rasizma v Južni Afriki. Porast nacionalnega dohodka je bila lani za poldrugi odstotek nižja kot predlani <5 odst.) in nižja kot je načrtoval petletni plan za obdobje 1976—1930 ( 4,8 do 5.6 odst. letno). Tudi rast povprečnega realnega dohodka na prebivalca (3,5 odst.) ie nižja kot predlani (3,7 odst.) in nižja od petletnih zahtev (4,—4,4 odst.), porast industrijske proizvodnje (5,7) pa je sicer višja kot predlani (4,8 odst.), vendar še zmerom pod planom, ki ga je sprejel 25. partijski kongres (7 do 7,8 odst. letno). Bazična industrija (skupina »A«) je porasla za 6, predelovalna (skupina »B«) pa za 5 odst. (predlani za 2,9). Delovna storilnost v industriji je lani bolj porasla kot predlani (za 4,1 odst., predlani 3,3, po petletnem planu 6—6,8 letno), v kmetijstvu je tovila londonska raziskovalna skupina Haslemere Group po naročilu ministrskega odbora Organizacije afriške enotnosti za naftne sankcije. Raziskovalci so od januarja do oktobra lani spremljali pot 258 petrolejskih tankerjev, na menjenih v južnoafriške luke in dognali, da je devet desetin plulo z iranskim črnim zlatom, ostalo pa so bile pošiljke iz Omana, Aou Dabija, Katarja, Bahreim. in Indonezije. Teh 258 tankarjev je v de setih mesecih pripeljalo 8,2 milijona ton nafte, iz česar sklepajo, da so letne približno deset milijonov ton. Iransko nafto prodajajo Južni Afriki prek iranskega konzorcija, v katerem Je za stopanih devet velikih petrolejskih družb, z BP (British Petroleum) na čelu; ta ima v konzorciju 40-odstotni delež kapitala. Sicer pa Iran dejansko nasprotuje naftnim sankcijam z obrazložitvijo, češ, »nafta je komercialna su rovina, ne pa politično orož Je.« Kakor Teheran pri nalti tako uradni VVashington stoji na stališču, da bi bile gospodarske sankcije zoper re žim v Pretorii »kontraproduK tivne«, k čemur dodajajo še skrb za Afričane, češ, v pri meru sankcij bi najbolj trpe li črnci, izgubili bi zaposlitev tn podobno. Tukajšnji krogi pri prešo p tega vprašanja opozarjajo na cenitve nekaterih bolj prostodušnih strokovnjak-rv z Wall Streeta, ki pravijo, la nalož ba v Južno Afriko prinaša bila rast nižja (4,3 odst.), v gradbeništvu pa na isti ravni (3,1 odst., po petletnem planu 5,8—6.4). Na račun zvišane delovne storilnosti so v industriji dosegli nad 75 odst. rasti proizvodnje (predlani 30 odst.). Pod planom sta končali lansko leto črna metalurgija (2 odst. pod planom) ter mesna in mlečna industrija (tudi 2 odst. pod planom). Ni bil izpolnjen plan proizvodnje valjanih črnih kovin, umetnih gnojil, tovornih vagonov, obdelanega lesa, cementa, hladilnikov, tkanin, mesa, sintetičnih pralnih sredstev, turbin, premogovnih kombajnov. Znova opozarjajo na razsipavanje sredstev, na nadaljnjo rast nedokončanih gradenj, na velike izgube delovnega časa, surovin in materialov. Kapitalna vlaganja v go- 19-odstotno profitno stopnjo medtem ko je svetovno povprečje pri investicijah ams riškega kapitala na tuje — enajstodstotno. V lanskem letu Je z Južno Afriko zaostril svoje odnose samo eden od amerSkih industrijskih velikanov — iz delovalka fotografskih apara tov in filmov Polaroid. Kaže, da zato, ker je južnoafriška policija njene izdelke na de' belo uporabljala za slikanje političnih pripornikov In črn cev sploh — za slike v izkaznicah, ki jih potrebujejo na podlagi zakona o črnskih prepustnicah. Druge družbe, ki so sicei izjavljale, da zaostrujejo od noše zaradi Vorsterjevega vztrajanja na apartheidu, se niso povsem umaknile. Tako je Chrysler svojo južnoafrt Sko podružnico zdnižil z lokalnim podjetjem in obdržal četrtinski delež. ITT je prodal svojo družbo za telefonijo — in obdržal 40-od-stotni delež. Na splošno torej pritisk posameznih sindikalnih organi zacij v ZDA — recimo avto mobilskih delavcev — neka terih verskih organizacij in posameznih črnskih politikov ni omajal odločenosti veli kanske večine od 350 ame riških družb s kapitalom v Južni Afriki, da še naprej delujejo v okviru veijavnih ra sističnih zakonov — s po nekod nekoliko bolj izpriča nd skrbjo za delavce iz vrst črncev in mulatov. Kot Jo je minuli teden izpričal Henrv Ford II. JOŽE ŠIRCELJ spodarstvo so lani doživela 3-oilstotno rast (predlani 4 odst.). Tudi rast kmetijske proizvodnje (lani 3 odst.) je bila nižja kot predlani (4 odst., petletni plan: 14—17 odst.). Žitaric so poželi 195,5 milijona ton (predlani 224, petletni plan 215—220 letno), bombaža rekordnih 8,7 milijona ton, riža rekordnih 2.2 milijona ton, krompirja za tri milijone ton več kot predlani (lani: 83,4), zelenjave pa za pol milijona ton manj (lani: 23 milijonov ton). Mesa so lani pridelali sicer za poldrugi milijon ton več kot predlani (lani: 14,8 milijona ton), vendar še pod nalogami 25. partijskega kongresa (15 do 15,6 milijona ton letno), pri čemer je proizvodnja klobas ostala na istem (tri milijone ton lani in predlani). Zanimivo je, da je ostala na istem tudi ribja proizvodnja (lani in predlani 4,5 milijona ton rib in ribjih izdelkov, konzerv). Manj kot načrtovano je porasla povprečna mesečna plača delavcev in uslužbencev: lani je porasla za 2,7 odst. (predlani 3,6) in se je povečala za 4 rublje od, 151 na 155 rubljev (predlani je porasla za 5 rubljev od 146 na Po načrtovanjih bi namreč zdravilišče Radenska moralo že danes nuditi gostom namesto sedanjih petsto najmanj tisoč postelj. Za tako zmogljivost razpolagajo tudi že z infrastrukturnimi objekti, ki so zdaj slabo izkoriščeni, da ne omenjamo razmaha tamkajšnje zdrav stvene službe, ki ima danes predvsem tudi po zaslug) dosežkov na področju rehabili tacije in zdravljenja srčnih bolnikov že svetovni sloves. Spričo tega je razumljivo, da zlasti slovensko združeno delo kaže vse večji posluh za sodelovanje pri uresniče vanju zahtevnega projekta zn dograditev zdraviliškega cen tra. Na sinočnjem posvetu, ki ga je sklicala slovenska gospodarska zbornica, Je njen podpredsednik Rado Dvoržak povedal, da je zamisel, po kateri bi združeno de lo prek svojih temeljnih bank, v okviru Ljubljanske 151). Tudi dohodki kolhozni-kov so lani porasli za manj kot predlani (lani: 4,3, predlani 6 odst.). Lani so dokončno po vsej ZSSR uvedli najnižjo plačo 70 rubljev mesečno. število zaposlenih delavcev in uslužbencev je od predlani do lani poraslo za 2.1 milijona na 106,4 milijona, število kolhoznikov pa je upadlo za 300.000 na 14,7 milijona. V celoti pa je sovjetsko prebivalstvo od 1. januarja lani do letošnjega novega leta poraslo za 2,1 milijona na 260 milijonov. Lani so v ZSSR zgradili približno- ■**» število novih stanovtfnfK&f %-edlani. to je 2.2 milijonar -vendar je njihova stanovanjska površina nekoliko večja (celotna nova stanovanjska površina je bila predlani 108,5, lani pa 110 milijonov kv. m). Sovjetski ljudje so lani še naprej kopičili denar v hranilnicah, saj so se njihove hranilne vloge povečale za 13,7 milijard rubljev (predlani za 12 milijard) in predstavljajo sedaj 116,7 milijard rubljev: povptečna vloga je presegla tisoč rubljev. Znižala se je prodaja kruha, rib, in ribjih konzerv ter slaščic, za odstotek pa je porasla prodaja mesa. Osebnih vozil so lani izdelali 1,28 milijona (za 41.000 več kot predlani), a upoštevati Je treba, da jih ZSSR kakih štiristotisoč proda na tuje (v vzhodne države pa Francijo, ZRN in drugam). Zlasti je Jani porasla prodaja barvnih televizorjev — za celih 47 odstotkov. banke, združilo potrebnih 140 milijonov dinarjev kreditov za dograditev zdraviliškega centra v Radencih, povsem realna. Tega mnenja je bil tudi predsednik LB Metod Rotar, rekoč, da gre za zelo pomembno naložbo, ki hkrati predstavlja pomemben vzvod napredka za celotno področje manj razvitega Pomurja, Doslej so v urejanje zdraviliškega centra vložili v Ra dencih že okoli 160 milijonov dinarjev, od tega pa je delež Radenske znašal vec kot polovično udeležbo. V sedanjem položaju, je dejal generalni direktor Feri Hor vat, tako visokega lastnega deleža ne zmorejo. Vzroki za to so v težavah, s katerimi se srečujejo vse bolj pri p:o daji mineralne vode, čeprav se iz tega proizvodnega to z da še zmeraj preliva v zdra vilišče dvajset milijonov di narjev, kar postaja ne vzdržno. Po nekaj dneh nasedanja so se predstavniki Afrike — Gabona, Mauriciusa in Nigerije — zaašii -peed -naslednjo cHle-mti:'aJiriiaj zahtdDfio Vasovanje o predlogu/ naj bi ■'prepovedali nove investicije in posojila Južni Afriki, in se v tem dajo »povoziti« združenim ne-gativnim glasovom ZDA, Velike Britanije, Francije in ZR Nemčije, ali pa naj uradno predložijo resolucijo s takšno vsebino in pokažejo, kaj Afri. ka pričakuje oziroma, kako si predstavlja učinkovito akcijo proti politiki institucionaliziranega rasizma, da pa za zdaj ne vztrajajo pri glasovanju. Nazadnje so se odločili za drugo možnost. Predložili so dve resoluciji. Z eno naj bi obsodili stopnjevanje nasilja zahtevali, naj v Južni Afriki opustijo politične pregone, izpustijo politične zapornike in se odpovedo ban-tustanizaciji, to je razbijanju teritorialne celote Južne Afri-ke z ustanavljanjem plemenskih »neodvisnih držav«. Z drugo resolucijo naj bi uveljavili delne ekonomske sankcije (ustavitev posojil in investicij). Hkrati so se predlagatelji resolucij zaradi pritiskov Z naložbo v višini 140 mi lijonov dinarjev, kolikor potrebujejo za dograditev zdraviliškega centra, bi v drugi fazi in tremi podetapami gradnje, uredili najprej depandanso hotela Radin (217 postelj 3 kategorije), tako da bodo na ta način širše odprli vrata domačim gostom, ki zdaj ne zmorejo stroškov zdravljenja. Ker je v Radencih začela z delom tudi šola za delavce v zunanji trgovini, ki bo imela že letos 28 seminarjev za skoraj 1100 udeležencev razmere zahtevajo poleg hitrejšega urejanja posteljnm zmogljivosti tudi ureditev ustrezne konferenčne dvorane. Ker tudi sicer postajajo Radenci pomemben kongresni center, je združeno delo pripravljeno sodelovati pri tej investiciji. Član upravne ga odbora gospodarske zbornice Peter Vujec je povedal dp je predsedstvo podpilo to pobudo in bo tako GZS sodelovala pri združevanju tega denarja — gre za 14 m) lijonov dinarjev — tako da bo funkcionalna podoba te ga velikega zdraviliškega cen tra že v tem srednjeročnem obdobju zaokrožena. BORO BOROVIč in zahtev velikih sil odločili, da ne bodo zahtevali glasovanja. ’ »je presodila, da Šč’ mora »ara* te odločitve javno obrniti na svojo celino ter voditeljem in ljudstvom povedati, da je zastoj samo začasen in da nameravajo ob drugi priložnosti »v bližnji prihodnosti« (verjetno marca), iti do kraja v iskanju prvih obveznih ukrepov ekonomskega pritiska na Južno Afriko. Vodilne zahodne sile imajo v Južni Afriki angažiranih že skoraj 20 milijard dolarjev kapitala. Zaradi tega je poskus, da bi preprečili nove investicije, pravzaprav skromna akcija. Vendar bi bilo za začetek tudi to lahko odločilno opozorilo Pretorii, da je Zahod pripravljen na ostrejše sklepe v varnostnem svetu. Ravno zaradi tega je Švedska že pozvala Washington, London m Bonn, naj se zdaj pridružijo Afriki v njenem zmernem nastopu. švedska Je ocenila, da bi * delnimi ukrepi zadeli južnoafriško ureditev tam, kjer jo bo najbolj zabolelo. Podobno te-žo bi imel psihološki učinek, ker velja politični mehanizem oblasti rasizma za sestavni del zahodnega političnega in gospodarskega sveta, medsebojno povezan z močnimi nitmi trgovine, investicij in posojil. To samozavestno zaupan le vase bi se omajalo, če bi Zahod pokazal, da »lahko žrtvuje nekaj svojih kratkoročnih ekonomskih interesov«. Povrh se je Švedska identificirala z Afriko z argumentom, da je vojaška proizvodnja v Južni Afriki v marsičem odvisna ravno od pritekanja tujega investicijskega kapitala, bodisi zato. ker ta kapital prihaja neposredno v vojaško industrijo, bodisi, ker ji piv maga s spodbujanjem južnoafriškega gospodarstva v celoti. Toda takšne analize za mizo »petnajsterice« niso nič pomagale. Spodletel je tudi podoben poskus Kanade, ki se očitno v tem ločuje od svojih zaveznic, ker se je že decembra začela na gospodarskem področju odpovedovati sodelovanju z Južno Afriko. Indirin »Kongres I« NEW DELHI. 2. febr. (UPI) — Bivša indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je objavila, da se bo nova politična stranka, ki so jo ustanovili pred mesecem dni z odcepitvijo od kongresne stranke, imenovala po njej »Kongres I«„ kjer pomeni »I« Indira. V pismu volilni komisiji je Indira Gandhi zahtevala, da priznajo njeno stranko. Predstavnik volilne komisije Je dejal, da bodo ime in simbol stranke Indire Gandhi posebej proučili. TIT DOBERŠEK Vsaj tisoč postelj Za dograditev druge faze zdraviliškega centra v Radencih bi zadostovalo že 140 milijonov din kreditov RADENCI, 1. febr. — Po velikih naložbah v proizvodnjo mineralne vode in brezalkoholnih pljuč v Radenski je 2000-članskemu kolektivu pošla sapa (beri: denar) za dograditev zdraviliškega centra, kjer so pred leti ostali na pol poli. Vendar zdaj te naloge ne morejo več odlagati, ker sedanja nefunkcionalnost tega vse bolj pomembnega slovenskega zdraviliškega središča ne predstavlja samo perečega ekonomskega problema le za zdravilišče, ampak vse bolj čutijo posledice takega stanja tudi domači gost j«'. ^morski dnevnik PARTENKIRCHEN 0v£®CH f>ru * so se v *'em kraju, v °" 1 Vetovnega prvenstva v slalo- ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SVETOVNEM PRVENSTVU 4. februarja 1978 AVSTRIJKA LEA SOLKNER PRESENETILA V SLALOMU avoritinje razočarale - Dobra uvrstitev Italijanke Giordanijeve ter u§oslovank Dornikove in Zavadlavove - Danes ženski veleslalom Pomerile ženske in lahko reče- ilkne*' ltTle zrnaK°valke, Avstrijke av „rje.ve' nekoliko preseneča, Če-jihi/ 'e 'z^aza'a na mnogih prejš-D . triovaniih, prav gotovo ni nih-akoval takega podviga. Nje-(tia Pa je bila povsem zaslu-tn’ aj*' tako v prvem, kot v dru-Js j. .?tu je zabeležila, najboljši 'horinvila ka 50 stotink boljša od a e Nemke Behrove. Tretje me-^ Pripadlo Avstrijki Kaserjevi. spe^!1' ^enzel tokrat ni ponovila LlniihV’i ' j'*1 Je b*'a zabeležila na ibst i rna^1 za svetovni pokal in tudi 3(a na mestu, čeprav se n le'ta, kot Pelenova, v dni ii0 '?Pustu zagnala med kole z vso tanU^Hi ^e' Proge pa je bil tu- vplival prvenstveni spodrsljaj z Gajo, saj navijači iz Doline niso pričakovali poraza svoje ekipe s 3:2. ZAULE - GAJA Gajevcem je zmaga v derbiju z Bregom prinesla veliko optimizma in ni izključen celo podvig, čeprav so Zaule solidna ekipa in imajo na lest- 'llJd l|,|||iiiiiiiii||„l|lll)lll,lim|||,ll|lll„l|l|ll|,ttllll„l||||||l,|I|,l||||||„|||||l||||l||||||l||||||||||||||||||||iiiiuiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini NA SIMULTANKI V TRSTU UUBOJEVIČ ZA VEČINO PREMOČAN 21 partij je 16 osvojil, štiri remiziral in eno izgubil vici tri točke prednosti in tekmo manj. ZARJA — CAMPANELLE V Bazovici bomo prav gotovo priča lepemu nogometu, saj so gostje trenutno na prvem mestu lestvice, medtem ko bazoviška enajsterica i-gra iz tekme v tekmo boljše, tako da je končni rezultat prava uganka. 3. AMATERSKA LIGA VESNA - KRAS Na kriškem Dravokotniku bo tokrat na sporedu kraški derbi med Vesno in Krasom. Križani so v zadnjem prvenstvenem nastopu visoko zmagali. Prikazali so lepo igro in prav lepi igri ter športnemu obnašanju bi radi prisostvovali vsi ljubitelji nogometa, ki se bodo v nedeljo zbrali okoli kriškega igrišča. ODBOJKA V ZENSKI C LIGI V Dolini pomemben spopad med ekipama Breja in Sloje Derbi bo na sporedu tudi med naraščajni ca mi (Bor A ■ Sokol) v zve^eT .ie bila v mali Sska1 ^ukurnega doma velika ša Nm/, bredstava. Najmočnejši ju-Njj|j nski šahist in eden najmoč-Mdlv, na svetu sploh, velemojster W * Ljuboievič, je odigral ša- fcklejn s'multanko, katere se je j 'epo število šahistov iz % h okolice in tudi iz vse de-^histn^hojevič je igral proti 21 Koren, Simone, Caraccl,1 Boris Fa bjan, Madžarič. Lav Bitežnik, Moc-chi, Žiberna, Garano, Dušan Jelinčič, Depangher, Sturma, Pavel Kozlovič, Milan Pahor, Suadam Kapic, Vecchiet in Lostuzzi. Po zaključeni simultanki je Lju-bbjevič izjavil, da je na Tržaškem nekaj perspektivnih mladih šahi- Jhttjj "T slavil pa je 16 zmag, štiri Ni ' i® remiziral, doživel pa je *i šai-,-poraz- Porazil ga je trža-ba , n*5t Livio Periatti, ki nasto-N^hi tržaški klub «Amici dc-gli -Uffv, *> remizirali pa so Mauro 'hi, z?, « Tržiča ter Tullio Moe-Vij ul:ano' Žiberna in Dušan Je-■Ni NVUS' >z Trsta. Vsekakor za-i„ Va'° Mocchi, ki je, čeprav let, že soliden šahist. Nune za šahovsko društvo *Co-HpT1*’ Drav tako tudi Žiberna, ko je .Jelinčič branil bar-)8la a.. " Simultanka je tra-b sn v.e ari in pol, poleg šahistov, % '° ‘grali, pa ji je sledila še Na 'T^a «kibicev» in prijateljev Ni, V k' so si raje borbo ogledo-i s 153 P°seg'i direktno vanjo. ,Sol. ahist°v, ki so dosegli z ve-Ht-r lr°m pozitiven rezultat, so še (j zaigrali Madžarič, Kozlovič Ht^a|'°š Koren, ki je kot zadnji Tehni?v?j° Partijo. Ll4ni rezultat je torej 18:3 Ljubojeviča (+ 16 ’ 'v. i. ^JUIJUjeVlGU VT — Nilj simultanke pa so se ude-%at.sl6deči šahisti: Egon Pertot. *• Maniscalco, Biekar, Uroš stov, ki se bodo po tej šahovski izkušnji prav gotovo še bolj zagrizeno poglobili v skrivnosti šahovske igre. Slovenski in italijanski šahisti so mu nato zaželeli še mnogo uspehov na že itak bogati šahovski poti, ki naj bi se zaklju čila prav pri svetovnem šahovskem vrhu. Atalanla - Bologna Fiorentina - Fd^gia Getaoa - Milan Inter - LR Vicenza Juventus - Napoli Pescara - Torino Roma - Perugia Verona - Lazio Cesena - Monza Motlena - Brescia Varese - Sampdoria Massese - Parma Crotonc - Catania X 2 X 2 Po zadnjem, izjemno uspešnem kolu je pričakovati, da bodo naši odbojkarji in odbojkarice tudi danes uspešni. Takega zmagoslavja kot pred tednom pa se tokrat res ne moremo nadejati. MOŠKA’ B LIGA Drevi bodo odbojkarji Bora odigrali drugo zaporedno tekmo v gosteh. Vsako srečanje je za borovce izredno pomembno. Ker je ta skupina izredno izenačena ni zaenkrat še ni-; odločeno. To pa kljub temu; da je bil današnji nasprotnik CUS v prvih treh nastopih drugega dela prvenstva prav tolikokrat uspešen. V lanskem prvenstvu je bil Bor z Benečani dvakrat uspešen. Jpati je le, da s. bo tradicija še naprej nadaljevala. ŽENSKA B LIGA Zastopnicam Sokola iz Nabrežine se to pot ponuja enkratna priložnost za osvojitev drugega para točk. JPo zadnj. dobri igri v derbiju z Bonom gostje iz Brescie res ne bi smele mešati štren slovenskim odbojkaricam. To pa še toliko manj pred domačimi gledalci. Precej težja naloga čaka drevi bo-rovke. Res da Marzotto ni več tista '"e.sterka iz preteklih let, toda doma zna biti izredno nevaren. To pa še toliko bolj sedaj, ker je moral prod tednom prepričljivo kloniti v Moglianu Venetu in izkupiček postaja vse bolj dragocen in izredno važen za obstanek v ligi. ŽENSKA C LIGA Po pričakovanjih naša dva zastopnika v uvodnih razpletih nista po žela vidnih uspehov. To je bilo tu di pričakovati. Pred tem neposred nim obračunom je Sloga še enkrat slavila zmago, Breg pa je ostal trikrat praznih rok, V tem derbiju je prednost na strani gostij, ki so veliko bolj izkušene kot domačinke. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tej ligi bo nedvomno osrednje srečanje med vodečim CUS in Kra som. Oba tekmeca sta še neporažena. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da so Zgoničani odigrali tekmo manj. Tržačani so bili že na kolenih v srečanju z 01ympib, toda drevi dvomimo, da jim bo uspelo preprečiti najhujše. Goriška 01ympia res ne bo imela težkega dela z Ginnastico iz Spi-limberga, ki je po treh odigranih prvenstvenih tekmah št vedno praznih rok. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Srečanje med ekipama S. Luigija in Kontovelom bo po vsej verjetnosti izenačeno. Čeprav igrajo slovenske odbojkarice v gosteh niso brez možnosti za uspeh. Uspeh v tem nastopu bi pomenil za Kontovel izdaten korak na bolj varno sredino lestvice. NARAŠČAJNICE V tej kategoriji bosta danes in jutri na sporedu dve tekmi. V slo-vensaem derbiju se bosta spoprijela prva ekipa Bora in Sokola. V prvem neposrednem obračunu v Nabrežini je zmagal Bor in je to pot doma nesporen favorit za osvojitev še nadaljnjih dveh točk. Mlade odbojkarice Sloge bodo ju tri dopoldan imele na drugi Strani mreže OMA A. Tudi ta tekma se bo slej ko prej končala v korist domačink. G. F. NOGOME1 2. AMATERSKA LIQA 15.00 v Žavljah Zaule - Gaja * * » KADETI 15.00 na Proseku Primorje - San Giovannl * a * * 15.00 pri Domju Breg - Libertas ZAČETNIKI , 13.30 v Dolini Breg - portuale ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Benetkah CUS Benetke - Bor ŽENSKA B LIGA 21.15 v Nabrežini Sokol - Tepa Brescia * # # 20.30 v Valdagnu Morzotto - Bor ŽENSKA C LIGA 20.45 v Dolini Sloga - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.30 Monte Cengio CUS Trst - Kras * * # 18.00 v Gorici 01ympia - Ginnastica Spilimbergo NARAŠČAJNICE 18.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A - Sokol NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 21.00 v Milanu Kras - CSI ŽENSKA B LIGA 16.00 v Samatorci Kras A - Juli a JUTRI NEDELJA, 5. februarja 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Gradišču Itala - Bor KADETI 9.00 v Dolini Breg - Servolana * * « 18.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor NARAŠČAJNIKI , 12 45 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Bor »PROPAGANDA* 11.00 v Dolini Breg - Don Bosco A NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Miljah Fortitudo - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici Zarja - CampaneT; * » • 15 00 v Trebčah Primorec - Flaminio « » « 15.00 v Dolini Breg - Edile Adriatica 1» « « 15.00 v Sv. Petru ob Soči Isonzo - Juvcntina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna - Kras • * • 14.30 v Šlovrencu S. Lorenzo - Mladost # * # 14.30 v Tržiču Romana - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 12.00* v Trstu, Sv. Sergij S. Scrgio - Primorje * * * 9.30 v Dolini Breg - Edera NAJMLAJŠI 12.15 v Križu S. Croce - Zarja # * # 13.30 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio - Primorje ZAČETNIKI 11.30 na Proseku I Kras - Stella Azzurra # * * 12.15 pri Domju Domio - Gaja * # • 11.15 v Dolini Breg - Portuale ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Monte Cengio S. Luigi - Kontovel 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Marianu Intrepida - Dom NARAŠČAJNICE 10.30 v Trstu, licej Petrarca OMA A - Sloga KOLESARSTVO CIKLOKROS 14.00 v Brazzaccu Nastopa tudi Adria •lllllllllltlllHlllflllllllllllllllllllllllllHlllllJIIIIIItltlllltllllllltllllllllHlll|IIIIIIIIIIIHI'lllllllllllllllllllllf IIMIIIIIIItlttltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailllllltlllllllllltllllltm KOŠARKA V MLADINSKEM FINALU HURLINGHAM GOST K0NT0VELCEV Tekma bo danes ob 17.30 na Kontovelu - V PL borovci jutri v Gradišču PROMOCIJSKO PRVENSTVO V predzadnjem kolu tega prvenstva bodo borovci jutri gostovali v Gradišču, kjer se bodo spoprijeli z domačo Italo, ki je na zadnjem mestu (skupno s tremi drugimi e-kipami) s šestimi točkami, to je dve točki manj od «plavih». Borovi košarkarji so po dokaj slabem startu v zadnjih treh kolih osvojili prav toliko zmag in vse kaže, da so trenutno v zadovoljivi formi. Če bi naši košarkarji tudi jutri slavili na tem, dokaj težkem gostovanju, potem bi napravili izreden korak naprej po poti do rešitve pred izpadom iz lige. FINALE MLADINCEV Kontovelci bodo tudi v drugem kolu tega finala igrali doma. Tokrat bodo igrali proti Hurlingha-mu, s katerim so lani imeli hude boje v prvenstvu kadetov. Od lani pa se je v obeh taborih marsikaj' spremenilo Kontovel .je praktično izgubil večino igralcev; ki so sestavljali prvo peterke. Klavdij Starc in Mauro Čuk sta prestopila v vrsffe Hurlinghama, v ma tično društvo (Bor) pa so se vrnili Bruno Kneipp, Lauro Trevisan, Andrej Udovič in Rado Race. No, kljub vsemu temu pa so Kontovelci tudi letos poskrbeli za izjemen podvig: uvrstili so se v finale mladinskega prvenstva. Dejali bi celo, da fx>meni letošnji uspeh, ne glede na izide, ki jih bodo dosegli v tem finalu, še večjega kot v prejšnji sezoni. S svojimi silami, z izredno požrtvovalnim delom so Kontovelci dokazali, da večkrat tudi veselje do športa premosti še tako težke ovire. NARAŠČAJNIKI V tej ligi bo danes in jutri zad nje kolo prvega dela. Doslej so se od naših ekip najbolje izkazali Kontovelci, ki so na odličnem četrtem mestu. Kontovel bo že danes igral doma proti Servolani, ki ne sodi med boljše peterke v tej ligi, in zato imajo naši zastopniki možnost, da osvojijo nov prvenstveni par točk in da s tem obdržijo dober polo žaj na lestvici. Tudi borovci bodo imeli jutri možnost, da osvojijo svojo drugo zmago. V gosteh se bodo spoprijeli z Italsidrom, ki je na dnu lest. vice brez točke. Izredno težka naloga pa čaka poletovce, ki bodo gostovali pri SGT, ki je skupno s Ferroviariom favorit za osvojitev prvega mesta. .(PROPAGANDA* , Končno bo v tem prvenstvu le ena slovenska ekipa zapustila rep lestvice. Vsi trije našr zastopniki (Bor, Breg in Sokol) so namreč še brez točke. Danes pa bo v Trstu slovenski derbi med Borom in Sokolom Brežani pa bodo jutri doma igrali proti Don Boscu A. ki je favo-rit za osvojitev prvega mesta. edke Delovanje ZSŠDI Predavanje za nogometne trenerje Trenerska zveza ZSŠDI organizira v ponedeljek, 6. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, predavanje za pogometne trenerje. s t11 ( 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 X r 2 2 X. 2 1 1 X JANEZ VIPOTNIK RODNA LETINA l 'karies dopoldne so naju določili, da greva še s petimi )d.°nik. Mislila sva, kako bi pobegnila, pa se ni dalo. 1 v zvoniku je kar naprej gledal na naju. Ko se je lc,e‘° kaditi, sem zaslišal tvoj glas. Ker so se oči soL ile, ni mogel paziti na vse in sva pobegnila. Nekdo te je L ltal veš, in si mu odgovoril in sem te spoznal. Samo Q.Setb med vami.. Franci je tudi z mano/ je pokazal 68a tovariša v hudem. «Pri najnižji lini sem se ojunačil ^klical Nadihala sva se dima. Vsa sva prekajena. Joj, 0 sva med vami!« ira^° ki si mislil, je prešinilo komisarja. Kakšna usoda. ,.. rata, vsak na drugi strani utrdbe. Kaj bi bilo z njim, , 1 kaneš *ie prišli napadat postojanke? Bi pobegnil? Ali eri6 slišal Marjanovega glasu? Bi se 'odločil, da se t a Partizanom? Prekleto srečo sta imela. Vidiš, vidiš, čfin ^ape i>h izdajajo, da so legisti. Črne baretke, pov-stne Po glavi. Takole blizu človek redko vidi belogar-jjj?’ le pomislil. Običajno je večja razdalja med nami. a)no jih gleda skozi puškino muho. Ko meri nanje. Ali pa daleč v dolino, kako v dvostopih marširajo po beli cesti. Toda ta dva nista legista. Ta dva sta po nesreči prišla mednje. Kakšno srečo sta imela. Partizani sd spet naložili ogenj. •Sedem, praviš, vas je bilo v zvoniku,* je vprašal Vasja. «Sedem, trije so zagrizeni,* je hitel. »Toda nobeden več ne bo pobegnil. Onadva, ne verjamem, če bi hotela, a, kaj praviš ti,» se je obrnil k Franciju. Ta je skomizgnil z rameni. «Zdaj je verjetno prepozno. Stražil jih bo, da bo veselje. Veste,* je hitel, «vsi so slabe volje, ker so čez dan Italijani pobegnili v mesto, na varno. Kakor hitro so slišali, da se partizani zbirajo, so jo pobrisali. Poglejte mojo kapo,* in snel je kapo in Branko prav tako in zalučala sta baretki v ogenj, da je zasmrdelo po spaljenih cunjah. • Koliko municije imajo v zvoniku?* se je zanimal Vasja. • O, veliko. Bomb smo znosili dvanajst zabojev. In dva zaboja municije za puške. Ko se je pričelo kaditi pod nos, nas je postalo pošteno strah. Spočetka nismo verjeli, da mislite resno.* v «Koliko jih je v farovžu in mežnariji?* je Vasja vrtal svoje. "Šestdeset, zdaj ko so Italijani odšli. • Prej nas je bilo dvainsedemdeset.* •Kako pa so oboroženi?* «Štiri strojnice in puške in bombe seveda. Bomb je zelo veliko. V kleti je skladišče municije.* «Ravno pravi čas sta prišla* je dejal Vasja. «Čez nekaj minut ne bi mogla več po stopnicah.* In res, po okroglem zidu so se dolgi in visoki plameni pohotno zvijali, zadovoljno bučali in uničujoči ogenj je sunkovito, utripajoče zalival notranjost cerkve z rdečimi pljuski, da so sence partizanov, globoko in tople in spet svetle in mlačne, poplesavale po stenah in stropu. V mogočnem plamenu so se nenehoma rojevale in oblikovale podobe, se bliskovito spreminjale, nastajale in izginjale. Na spodnjih stopnicah je ogenj že ugašal, občemel v tihi, sesuti žerjavici in sapa, ki je nezadržno vlekla v zvonik, je z žerjavice pobirala bel pepel in ga hlastno odnašala v zvonik. Vrvi so zgorele in s težkim smradom po eunjastem paležu zakadile cerkev. ♦Kaj bosta zdaj?* je vprašal Vasja. «Bosta šla domov?* •Kje pa,» sta se oba razgrela, «pri vas ostaneva,* je dejal Branko. "Puške imava, kape nama boste dali, pa sva dobra,* so mu žarela lica. •Zdaj mi pa povej, kako so te odvleftli k belim?* je Marjan pričel z Brankom. «Kako, da so te ugrabili?* •Odkar so zvedeli, da si v partizanih, so bili nenadoma na vratih. Enakrat so vzeli kravo pa prašiča, mast, klobase, krompir, premetavali so hišo, kar naprej nekaj iskali in pri tem kradli, kar so mogli. Končno so pred štirinajstimi dnevi prišli in me pograbili, da moram z njimi. Pomagal ni ne mamin jok ne očetovo preklinjanje, češ kaj boste s taksnim otrokom. Eden je vpil: «Če ste dali starejšega k rdečim, boste dali mlajšega k nam.* Odvlekli so me. mi posadili baretko na glavo, mi dali puško v roko in me potrdili za Kristusovega vojaka, S Francijem se je prav tako zgodilo. Tudi njega so na silo odvlekli od doma in danes zjutraj so naju dodelili skupini v zvoniku.* •No, zdaj sva skupaj! Glej, da me boš poslušal,* se je Marjan nenadoma spomnil. •Še vključil se nisem, pa me že hočeš komandirati,* se je zjezil Branko. «Sam sem se odločil, sam sem pobegnil, sam se bom znal ravnati tudi v prihodnje!* mu je naenkrat privrela od srca čudna bratovska ljubezen. •No, no, samo ne bodi preveč pameten, dobro ti hočem,* ga je užaljen miril Marjan. »Pojdita,» je oba povabil, «gremo v četo!* Ogenj v zvoniku je nezadržno rastel. Spodaj so bile line bele in plamen je silil skoznje in osvetljeval hrapavo steno. Malo više so bile oranžne in naprej rdeče in vijoličaste. Do višine, kjer so bili vojaki in zvonovi, svetloba še ni pridrla. Še vedno je bila zavita v temo. Zato pa je spodnji del zvonika žarel kakor pravljični zakleti grad, v katerem ždijo coprnice in se pripravljajo za ples na Velikem Kleku. Nasprotnika sta čakala. Tu in tam je zasika) strel, se razletela bomba. Oba sta vedela, da se za navideznim mirom živahno pripravlja drugo dejanje. Od nekod s trga, iz teme, se je odtrgala visoka postava in tekla v cerkev. • Kaj vendar počenjate,* se je zaslišal mogočen glas in razjarjeni župnik je besno stopil v cerkev in si togotno ogledoval razdejanje. Ošabne ustnice So se mu vihale, oholi rdeči obraz mu^je žarel, kakor da bi gorelo v glavi, in na ustnicah so se mu nabirale pene, kakor bi ga obsedel ddh srednjeveške inkvizicije. Partizani v cerkvi so začudeno obstali. Skozi vrata so rinili novi borci Župnik je tekel k ognju in vpil. «Brezbožniki, brezbož-niki! Hišo božjo zažigatel Prekletstvo nad vas!* in pograbil je gorečo deskOj jo dvignili in pričeli udrihati po ognju. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubli0"0' žir« račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 | Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. M ^ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic^ sožalla 300 lir za mm višine v širini 1 stolaca. Mali oglasi 150 lir - -.............. ~ ”• -■anile-v-Tii drugih Oglasi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-J^u kraline se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh v Italiji pri SPI. Stran 8 4. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaje I in tiska I ZTr I Trst Član italii»"*j zvtze časopis""! založnikov Izpod snežnega plazu blizu Cervinie potegnili šest trupel, dve osebi pa sta preživeli Bela smrt ugrabila kar osem življenj Sedma in osma žrtev zgrmeli s plužnim strojem v prepad • Trgovec iz Ostie podlegel valovom - V Markah pomoč sestradanim damjakom, muflonom in divjim konjem AOSTA — Bela smrt, kakor smo prekrila asfalt/rano cesto, ki je o- jo zaradi '»navijajočih se turobnih prigod žal prisiljeni že kar po domače nazvali, je zopet grabežljivo segla po človeških življenjih. Tokrat kar osmih, šest žrtev je pokončal vsemiičlijoči snežni plaz, dve pa sta podlegli zavratnemu zametu. Prizorišče oa v širšem okviru eno in isto: Dolina Aosta ali bolje sosledje ondod posejanih dolinic in sotesk, kjer je snežna gmota v večkratnem zaporedju zgrmela s previsov v globino. Najpretresljivejša nesreča je bila le par kilometrov pod Cervinio (poimenovano po veličastnerp Cervinu): 400 netr v dolga in do 12 metrov visoka snežna grmada (za skupno pol milijona kubičnih metrov) se je zaradi povišanja temperature nenadno spustila s strmih sten Grandes Murailles, popolnoma uničila strojno in drugo opremo velike gramozne jame ter v dolžini skoraj kilometra bičajno ob vsakem letnem času do kaj prometna. Usoda je hotela, da so ravno v tistih trenutkih drug za drugim privozili trije potniški avtomobili. Plaz jih je dobesedno pokopal, Ura je bila 14.20, v četrtek. Reševalne skupine so bile kaj kmalu na kraju v spremstvu treh ustrezno izuri cr.ih volčjakov za gorsko pomoč. Nesrečnike so karabinjerji in planinski vodiči 1 kali vso noč s pomočjo fotoelektričnih svetilk, a zaman. Šele nekaj oo 13. uri včeraj so potegnili na površje ši živi osebi, ■ nato- pa, žal. šest trupel. Preživeli in mrtvi so bili še vedno v vozilih, katerih neznanska Sila plazu le po golem naključju ni treščila v obces' • o globel. Žrtve so: 21 -letna Valeria Carroz-za ''uslužbenka na upravi krajevnih žičnic); 24-letna Lida Gavtlio (tajni ca društva vodnikov Cervina); 45- letni Grato Herin (nameščenec pri upravi žičnic in teptač) in belgijski državljani Jacgues Gobbe (31 let), njegova žena Renate Catron (27) in komaj 5-letna hčerkica Marlene. Posmrtne ostanke so brž prepeljali v mrtvašnico v Cervinii, medtem ko so preživeli žrtvi strahotne ujme s helikopterjem ponesli v bolnišnico v Aosti, kjer jima zdravniki niso ugotovili hujših pošKodb. Gre za hčerko smrtno ponesrečenega Herina, Grazio ter Giorgia Masuttija. Poleg omenjenega so predvčerajšnjim pa tudi še včeraj zaznamovali na omenjenem območju še več drugih plazov, ki k sreči niso zahtevali hujših posledic. Pač pa se je snežni ujmi za las izognil avtobus, na katerem je bilo kar 50 malčkov. Le zamud; pri odhodu iz Cervinie se gre zahvaliti, da je vozniku zadnji trenutek uspelo zavreti; zavozil bi sicer v pravkar narušen kup snega, ledu in kamenja. ■ iiiiiiiiiniiitMiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiiftiiiMiJiMif iimiiii min im im im ifiiuiiia n mi m m im im im umi inin n iMimi im uit m n, iiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiitfiiuiiiiiiiiiiimiiij Zaradi stopnjujoče se nevarnosti novih plazov, ki neposredno grozijo Cervinu pa tudi še bližnjim naseljem so pristojne oblasti {»'oglasile nekakšno alarmno stanje. Župan Val-tournancheja v istoimenski dolini je npr. sinoči odredil obvezno evakuacijo stanovanjskih in drugih poslopij, podobno so storili njegovi kolegi drugod,, in to soglasno z deželnim odbornikom za javna dela Mangano-nejerti ter po posvetovanju s poznavalci zimskih razmer v gorskem svetu. O drugem tragičnem dogodku je prišla vest iz gornje. Savoie. V POLEG PRAVIH ZASTRUPITEV TUDI NAMIŠLJENI BOLNIKI Psihoza «živosrebrne» pomaranče je zajela prebivalstvo Evrope Na Nizozemskem so odkrili zastrupljeno grenivko - Tudi palestinske organizacije obsojajo sabotažo, ki škoduje predvsem njihovemu boju BONN — Strah ima velike oči, in prav to je hil razlog, da so se številne osebe v Zvezni republiki Nemčiji zatekle v bolnišnico zaradi navideznih trebušnih bolečin po uživanju pomaranč. Med tolikimi namišljenimi bolniki pa so zdravniki ugotovili tudi prave zastrupitve; eno v Nemčiji, tri pa v Belgiji. Prav tako so odkrili še nove zastrupljene pomaranče, oblasti pa so sedaj oprez-nejše in ne navajajo izvora južnega sadja. Da bi bila mera polna, so včeraj v Leuwarden- na Nizozemskem odkrili tudi zastrupljeno izraelsko grenivko. Izvozniki in pridelovalci sredozemskega sadja so torej upravičeno zaskrbljeni, saj iz vseh mest severne, srednje in zahodne Evrope poročajo o bTskovitem padcu povpraševanja, ki je v Parizu dosegel kar 90 od sto, Iz Španije pa medtem prihajajo ostri protesti na račun odkritja zastrupljenih španskih pomaranč. Poleg možnosti, da so trgovci namenoma pomešali izraelske in španske pomaranče, nekateri sumijo, da so šsanske pomaranče načrtno zastrupili izraelski agent1, ki naj bi skušali s tem vsaj delno Omiliti, posle dice arabske sabotaže. V Nemčiji pa so zanikali to možnost, saj je bila po njihovem sabotaža na izraelske španske in maroške pomaranče istočasna. zemske pridelovalce južnega sadja. Vsi torej obsojajo podlo sabotažo, pri tem pa se sprašujejo, kaj je napotilo samozvano arabsko - palestinsko revolucionarno armado, da je izvedla akcijo, ki bo navsezadnje najbolj prizadela prav boj palestinskega ljudstva. Nekatere zahodne tiskovne agencije namreč zagovarjajo staro trditev, da ob robu uradne organizacije za osvoboditev Palestine delujejo ekstremistične teroristične skupine, ki pa so osrednji organizaciji znane, se hujši napadi pa prihajajo iz Izraela. Vanessa zoper brezposelnost MILAN — Po središčnih ulicah sc dopoldne razvil sprevod kakih Organizacija za osvoboditev Pale stine .a 'e zanikala te trditve, saj nasprotuje takim oblikam boja, ki bi jih lahko, če bi jim ne nasprotovala, uvedla že v preteklosti, ko bi bila škoda za izraelsko gospodarstvo vsaj trikrat tolikšna. Tudi druge palestinske organizacije obsojajo sabotažo in izjavljajo, da jo je pripravila izraelska tajna služba, ki hoče uničiti palestinski ugled v Evropi. je 40 mladih brezposelnih iz raznih evropskih držav, ki jih je vodila znana britanska igralka Vanessa Redgrave. šlo je za javen protest proti nezaposlenosti, politiki Evropske gospodarske skupnosti in oboroževanju oz. vojnemu hujskaštvu v svetu. (voc) Pred pohodom je udeležence manifestacije sprejel občinski odbornik za proračun, ki jim je izrazil solidarnost milanskega prebivalstva ter jih tudi finančno podprl. To so storili tudi' predstavniki krajevne komunistične in socialistične federacije, ki so jim tudi priskrbeli avtobuse za potovanje v Bruselj. Tam se namreč dokončno zaključi njihova hvalevredna mednarodna pobuda. neposredni bližini trga Saint Jean De Belleville sta z orjaškim rezkal-cem strmoglavila v prepad, ki ga je deloma zakrival snežni zamet, dva za sedaj neznana moška. O-čitno je šlo za uslužbenca podjetja, ki mu je poverjena skrb za pluženje Smrt pa ni v tem letnem času na preži le v zasneženi naravi. Zaradi neurij, ki razsajajo po srednjih in južnih predelih države in na otokih, so podivjale marsikje tudi morske vode. Kljub nenavadno močnemu vetru in izdatnemu valovanju so se trije športni ribiči iz Ostie podali na morja, to pa je za enega bilo usodno: čoln se je prevrnil, trgovec Mario Carosella pa je utonil. Hud mraz pa še snežni \dharji so temeliito zlačnili divjad, saj nima nad debelo snežno odejo kaj za pod zob. V Markah, in sicer na višavju nad Pesarom, je društvo ljubiteljev živali s pomočjo prostovoljcev zasledilo vež skupin sestradanih damjakov in muflonov (divjih o-vac) in jim postreglo s senom in drugo pičo. Ustrezno ie pomagalo tudi divjim konjem, (dg) PSIHIATER NA ZATOŽNI KLOPI Položaj kočljiv tudi v Sloveniji LJUBLJANA — Minuli teden je v slovenskih gorah padlo okoli 70 do 130 cm snega na prav toliko podlage. Tako je npr, po zadnjih podatkih v Planici 135, na Predelu 160 in na Komni 325 cm snega. Zaradi novega snega so se v nekaterih pogorjih odtrgali plazovi, ki so povzročili prfecfcj gmotne škode in ogrozili celo človečka življenja. Iz Prevalj sporočajo, da je plaz poškodoval planinsko kočo na Grohatu. Na Vršiču so plazovi zatrpali Vratca. Robičje in Presojnih. Pot do mejnega prehoda med Jugoslavijo in Italijo na Predelu je zatrpalo celo sedem plazov. Hidrometeorološki zavod v Ljubljani svari zaradi tega izletnike, naj te dni ne hodijo v gore. tako še zlasti ne v Julijce. Najjovedu-ie tudi, da bo še naprej snežilo, a temperatura se bo sukala okoli ničle. J. P. iHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiMMiiiiiiimiMiiiuiiiniiiiHHiiiiiiifiiiiiiiiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiR Napovedane nove stavke kamnarjev Delavci kamnarske industrij®' se že od lanskega novembra ^ ^ jo za obnovo delovne pogodba ^ " sredo sestali na skupščini/ p Pred kazenskim sodiščem v kraju Santa Maria Capua Vetere (pokrajina Caserta nedaleč od Neaplja) se je včeraj začel proces proti ravnatelju psihiatrične bolnišnice v Aversi prof. Domenicu Ragozzinu (na sliki levo). Obtožen je zlorabe predpisov o ravnanju z bolniki. Proti njemu je v teku tudi ločena preiskava v zvezi z nepojasnjeno smrtjo nekaterih bolnikov, ki so jih našli obešene. Na zatožni klopi so še marc-šala Giorgio Borrelli in Mario Nardiello (desno) ter agent Alessandro Cardillo. (Telefoto ANSA) HiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiirvitniiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PONOVNO NAM GROZI NEVARNOST IZ VESOUA ZDA bodo skušale rešiti največji umetni satelit Brez človeškega posega naj bi 85-tonski skylab strmoglavil prihodnje leto WASHINGTON — Komaj smo se oddahnili zaradi kozmosa 954, že preti človeštvu nova nevarnost, nič manj grozeča od prejšnje, namreč nekontrolirani povratek na Zemljo ogromnega ameriškega laboratorija «sky-laba». Razsežnosti te vesoljske postaje so res ogromne, saj tehta 85 ton. dolga je 35 m, široka pa 6 m. Skylab je leta 1974 odslužil svojemu namenu in od tedaj se je njegova krožnica postopoma nižala. Po prvih vesteh iz \Vashingtona naj bi laboratorij strmoglavil že oktobra letos, sedaj pa so vesti nekoliko bolj pomirjujoče. Ameriška vesoljska ustanova (NASA) namreč trdi. da bo ostal skylab v krožnici vsaj do oktobra 1979, če ne celo do leta 1980. Podaljšanje skylabovega »življenja* pa ne bi bilo bistveno, če ne bi Američani načrtovali rešitev Zaskrbljeni so tudi sicilski pridelovalci in izvozniki, saj ni še popolnoma jasno, ali bo od sabotaže imela Italija kako korist. Povpraševanje po sicilskih pomarančah z značilnim temnim olupkom in krvavo rdečim sokom, se ;e trenutno povečalo, a psihoza živosrebme pomaranče lahko prej ali slej prizadene vse sredo- Spodletel atentat v Spilimbergu PORDENON — Karabinjerji iz Spilimberga so v zadnjem trenutku nevtralizirali dva močna eksplozivna naboja, ki so ju neznauci postavili v vežo poslopja, v katerem stanuje deset družin častnikov. V enem od pekleuskih strojev je bil poldrugi kilogram trotila in je bil povezan z zažigalno vrvico, ki pa je niso prižgali. V drugem sta bila dva kilograma zelo močnega plastičnega eksploziva «T 4» ter je bil povezan z budilko, ki bi morala sprožiti eksplozijo ob 23.35. Oba peklenska stroja je odkril častnik, ki sc je nekaj pred 23.30 vrnil domov in ki je nemudoma obvestil karabinjersko patruljo, ki je prav takrat privozila mimo. Ker je manjkalo le nekaj minut do eksplozije, ki bi prav gotovo raznesla stanovanjsko poslopje, so karabinjerji, ne meneč se za nevarnost, oba peklenska stroja nevtralizirali. V neki telefonski govorilnici v Spilimbergu so karabinjerji odkrili letak, ki ga je podpisala samozvana organizacija «nu-cleo armato comunistas. ki u-pravieuje poskus atentata z namenom. da bi prizadeli državo. Preiskavo, ki mora pojasniti o-koliščinc, v katerih je prišlo do poskusa atentat" so poverili namestniku državnega pravdni-ka dr. Tegli.iu. Naj omenimo, da so se eksploziva «T 4» poslu-žili teroristi, ki so izvedli pir kol v Petnvljah. Preiskovalci nat bi ugotovili žp nekaj podatkov, ki bi jih utegnili pripeljati do zločincev, ki so postavili bombe. Fumagalli bo vložil priziv proti obsodbi tega laboratorija. Poleti 1979 bi lahko z vesoljskim trajektom (space shuttle) poslali odpravo, ki bi na laboratorij pritrdila vodeno raketo. S tem ’ i laboratorij poslali v višjo krožnico, kjer bi lahko ostal več let do ponovne uporabe. Namenoma smo uporabili pogojnik. saj smo že tolikokrat doživeli poraz človeške tehnologije pred nepredvidenimi dejstvi. Zato tudi izjemni ameriški načrt, v primeru pomote o skylabovem »življenju*. ne prepriča v celoti. S pomočjo usmerjevalnih raket laboratorija naj bi poskusili spremeniti tirnico. To pa je zelo kočljivo opravilo, saj so tudi Sovjeti {»skusili s svojim kozrho zunanji minister Oreja, ki je z avstrijskimi predstavniki podpisal vrsto dvostranskih sporazumov, tako npr. na področjih zdravstva in tranzitnih olajšav. Kaže tudi, da nameravata Španija in Avstrija sodelovati na trgovinskem področju, sicer skupno nastopati na latinskoameriških tržiščih. Trenja med Carterjem in televizijsko družbo CBS LOS ANGELES i- Sklep televizijske družbe CBS, da ne odda neposrednega prenosa Carterjevega «kramljanja ob ognjišču:), ampak samo registracijo, to pa dve uri pozneje. je glasnik Bele hiše Joddv Powell označil kot «nekaj nepojmljivega*. Gre za razgovor ameriškega predsednika s časnikarji treh televizijskih omrežij o problemu Panam skega prekopa. NBC in ABC sta razgovor neposredno oddajali, voditelj: CBS pa so po ugotovitvi, da Carter ne namerava povedati nič novega. ampak samo potrditi že znana stališča svoje vlade, sklenili, da od dajajo dveurni film, šele nato pa so dali v eter registracijo pogovora. To je sprožilo užaljeno reakcijo Bele hiše ter odločno protireakcijo predstavnikov CBS. Podpredsednik in ravnatelj časn karekih programov tega omrežja William Small je dejal, da bi Carterjevih izjav sploh ne smeli oddajati, ker so bile nezanimive, in da bi bilo bolj pravilno, ko bi samo kratek izvleček vključili v redna poročila. Na protest Bele h'še ua je Small dejal, da bi bilo zares »tragično*, ko bi televizijske družbe uslišale vsako predsednikovo željo. «To bi bilo tako — je dejal — kot da bi en sam mož vodil vsa ameriška televizijska o nirežja.* Od 9. do 22. februarja v Atenah som isto, a jim ni uspelo. Poleg tega pa Američani tudi upajo, le- da bo skylab ob dotiku z gostejšimi plastmi atmosfere popolnoma zgorel, skušali pa naj bi vsekakor usmeriti njegov padec nad Tihi ocean. Torej ponovno leti nad našimi glavami «tempirana bomba*. Dejstvo, da na njenem krovu ni radioaktivnih snovi, je le jalova tolažba, upamo lahko samo, da bodo Američani uresničili svoje načrte, ali pa, da nam bo naključje tako naklonjeno kot ob prhne ra kozmosa, ki je strmoglavil na neobljudeno območje. Vsekakor je sedaj skrajni čas, da velesili poskrbita za svoje obrabljene satelite. Tehnološkega napredka ne moremo in ne smemo zaustaviti, lahko pa zahtevamo primerne ukrepe za našo varnost. Vsak satelit naj bo v bodoče tako opremljen, da ne bo ogrožal človeških življenj na Zemlji, (voc) . DUNAJ — Včeraj sta zapustila Avstrijo španski kralj Juan Carlos in žena Sofija. V gosteh na Dunaju sta bila stri dni ter ju je spremljal Sodnik v zaporu v okviru afere o podkupovanju TRIDENT - Bivšega preiskovalnega sodnika v Vigcvanu ter sodnika za zapore v Vare se ju dr. Donuta Pacilla so včeraj zaprli v tridentski zapor, češ da je podpisal vrsto odlokov za začasno svobodo za jetnike, ki do nje ue bi imeli pravice, seveda v zameno za dokajšnje vsote denarja. Vsa zadeva je še strogo tajna, vendar kaže, da so preiskavo o sodniku Pacillu poverili pred meseci tridentskemu državnemu pravdništvu. Po zaključeni preiskavi so včeraj izdali zaporni nalog in dr. Pacilla aretirali v Vareseju ter ga prepeljali v Trident. Na račun dr. Pacilla so prav pred dnevi uvedli še drugo preiskavo, ki je povezana s primeri domnevnega podkupovanja v Vareseju. kjer naj bi sodnik prav tako podpisal vrsto dovoljenj, kar naj bi mu vrglo kar 600 milijonov lir. Konferenca o miru varnosti in sodelovanju na Sredozemlju rani «L Gruden* v Na temeljiti obravnavi zadnjih . po SV sr, kov na tem področju in glede n ^ masto vztrajanje delodajalce ^ starih glediščih kar zadeva n®'vjtJ rvnrfn/IKo i n rvvicnl llf) , < lovno pogodbo, je prisotno de,aV'i sklenilo, da bo v prihodnjih ov sklenilo, da bo v prihoanjui u ,)ie. novimi stavkami podprlo svoje *“ priznanju boljših dele''1’ ve po —,j„ —j - - gojev v javaii in delavnicah. P°šii 41 S Pobuda zavarovalni tl «Lloyd Adriatico» «Lioyd Tržaška zavarovalnica driatico* je vrgla na tržišče aj. zavarovalno polico za avtoD^ ste. Gre za polico, ki krije j? ^ običajnih rizikov tudi škodo. j i- .,«-,11« stav**1 J jo vozila utrpela med pouličnimi manifestacijami, ( podkritih rizikov: kraje in podobno. Polico jo zavar?^viHK' ca poimenovala «5 R» P* ^ Podi®, in. kor rečeno, škode od pouliCnil1 i redov. Koliko bo stala' nova yi škode pri prometni nesreči,^ rna vozniškega dovoljenja ^ jfliv,. Vodstvo zavarovalnice trdi.^^g strošek minimalen: za v -M bo plačal približno toliko^. ^ ^ ga stane nakup enega zavo garet na dan. Dve prijavi sodišč« zaradi razpečevanja ponarejenih bankovcev % v (jei - Agenti letečega oddelka s0 . ir#i prijavili sodnim oblastem dve že** 69-letno Sergio Cattunar vd. -j, y iz Ul. Lazzaretto Vecchio ® ^Lff> letno Guglielmino Balanzin pof- jjfjf iz Ul. Capodir.tria 30. ki sta ni, da sta razpečevali ponareje^p kovce. Pred dnevi je namreč ( Ljubljančanka med nakuP°val1J. neki tržaški trgovini plačala s s a* desettisočakov, med katerimi "... trije očitno ponarejeni. .!CUpoct pozneje povedala, da sta rejene bankovce dali dve /f0. Ul. Dante, ki ilegalno menjuJe ‘ ^ nar. in tako je policija prišla lia Palmanovi in Burri. Zgorela baraka na Trgu Liberta Sinoči so morah' gasilci iz J pristanišča poseči na Trg D ^ kjer je zagorela ena od tam' k . ki 6 krošnjarskih baias. Požar. ■ sicer kmalu ukrotili, je popoln0111. ATENE — Razorožitev na Sredozemlju, prepoved nameščanja jedrskega orožja na obalah Sredozem lja, gospodarsko sodelovanje med sredozemskim; državami: to bodo glavne teme mednarodne konference za mir, varnost ih sodelovanje na Sredozemlju, ki bo v Atenah od 9. do 15. februarja ob udeležbi delegatov iz petnajstih držav. Govor bo tudi o družbenih vprašanjih, o boju proti izseljevanju, o brezposelnosti, kot tudi o boju proti onesnaženju vode in zraka ter o krepitvi kulturne izmenjave. V navalu obupa si je včeraj^cj ^ življenje 44-letni l.uciano ,v( ki je že dalj časa bolehal na \T in je bil gost zavetišča G. f šel ga je brat obešenega v neK zdiču v dolinski občini. BRESCIA - «Vse je že bilo predvi-deno, prav nič se ne čudim. Vložil bom priziv samo zato, da bo moj odvetnik zadovoljen.* Tako je komentiral voditelj MAR Carlo Fumagalli razsodbo porotnega sodišča v Brescii, ki ga je obsodilo na dvajset let zapora. Tudi številni drugi obtoženci, ki jim je sodišče dodelilo manjše kazni, bodo vložili priziv, ,medtem ko javni tožilec šc ni napovedal, kaj namerava storiti. V Brescii so razsodbo razmeroma ugodno ocenili, pa čeprav je sodišče prisodilo le 167 let zaporne kazni, medtem ko jih je javni' tožilec zahteval 331. Na sliki: zadovoljstvo nekaterih iz med obtožencev, ki so bili obsojeni na manjše zaporne kazni in so jih zato kmalu po razsodbi izpustili svobodo. (Telefoto ANSA) WASHINGTOr — Kansaški repu blikanski senator Bob Dole je na plenarni skupščini senata izjavil, da ima dokumente, ki naj bi dokazovali. kako je panamski predsednik Tor-rjjos vpleten v mednarodno trgovino z mamili v tranzitu čez Panamo. Dole je oster nasprotnik ameriško p-.namskega sporazuma o prekopu. .......m,,,.....,„„„.n....................mlin................ URADEN ODGOVOR RIMA NA PISMO IZVRŠNE KOMISiJE Italijanska vlada oporeka odločitvam EES v zvezi s 15-milijardno goljufijo z maslom RIM — Italijanska vlada je včeraj odgovorila na noto izvršne komisije EGS. s katero je meddržavna organizacija 19. januarja obvestila Rim, da je sprožila postopek v zvezi z «maslenim škandalom*. Evropska gospodarska skupnost je nadalje zahtevala, da ji pristojna italijanska ministrstva sestavijo ustrezno dokumentacijo o uvozu, oziroma o tihotapljenju večje količine masla, za katero seveda italijanski podjetniki niso plačali dogovorjenih carin. Poslano gradivo bo pregledal proračunski komisar EGS Tugendhat in seveda tudi ocenil, če zadošča' P« eni strani zahtevam izvršne komisije in po drugi, če.je v skladu: s pred- pisi in notranjimi sporazumi deveterice. V primeru, da bi bil italijanski uradni odgovor nezadosten ali neustrezen bi izvršni organ EGS Italijo prijavil evropskemu razsodišču. ki bi odločalo o morebitni goljufiji na račun deveterice. Višina u-tajenih pristojbin naj bi se sukala okoli 15 milijard lir in prav tolikšno vsoto bi morala Italija plačati, točneje vrniti EGS, če bi jo evropsko razsodišče prepoznalo za krivo Uvozniki so goljufijo izpeljali zelo spretno, vendar pa tudi zelo preprosto. . Na tovornjake TIR so v Rotterdamu nalagali v glavnem i?°; vozelandsko in ameriško maslo, ki naj bi bilo preko Italije namenjeno v neko tretjo državo. Zato je bilo dovolj, da so natovorjene količine blaga prijavili za ctranzitne* in bili po evropskih dogovorih oproščeni vsake carine. Na carinarnici v Comu pa so potvorili dokumente, iz katerih je nato izhajalo, da so maslo uvozili v skladu z vsemi evropskimi predpisi in so ga zato lahko prodajali po znatno višji ceni. Podatki, ki jih je italijanska vlada posredovala izvršni komisiji EGS, so podvrženi tajnosti: med drugim naj bi uradni dokument omenjal večje število novih dejstev. Znani pa . so nekateri pravni argumenti, s kgterimi Rim oporeka zadržanje EGS ob »maslenem škandalu*. Najprej oporeka izvršni komisiji pra- vico do odškodnine, češ da je nadzorna funkcija ne predvideva izreč no. Po drugi strani pa italijanska vlada sodi, da posega finančne straže ne gre jemati zgolj za upravnega, temveč je po italijanskem kazenskem postopku lahko tudi polnopravni in zato bi moral biti ovit s tajnostjo. Ob koncu pa Rim še poudarja, da je že od vsega začetka, ko se je škandal, o katerem v Italiji raziskuje torinsko sodišče, začel kazati v vsej svoji razsežnosti, zelo iskreno in v večji meri kakor pred videvajo medsebojni' dogovori, so deloval z izvršno komisijo, (bp) V Padovi umrl domnevni voditelj «vetrovnice» PADOVA ■— Zaradi kapi je v Padovi umrl 60-letnj Eugenio Rizzato, nekdanji pristaš Mussolinijeve Saloj-ske republike in do pred nedavnim v zaporu pod obtožbo da je bil e-den od voditeljev prevratniške pol-vojaške organizacije «vetrbvnice». Ime Rizzata so leta 1969 povezali tudi z glavnim obtožencem • zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu, padovanškim nacifašistom Francom Fredb. Po vrsti atentatov v Padovi je tedanji voditelj političnega urada pidovske kvesture dr. Saverio Molino (ki se je pozneje znašel na zatožni klopi zaradi bombnih atentatov v Tridentu ter je bil oproščen) preiskal njegovo stanovanje, kjer je med drugim našel sezname imen, med katerimi je bilo tudi Fredovo. Policijski funkcionar pa ni obvestil Rodnih oblasti o najdbi, zaradi česar je svoj čas prejel sodno sporočilo, a je bil nato oproščen. Množično zborovanje uslužbencev Zanussi PORDENON - Na Trgu XX. sep tembra je bil včeraj dopoldne shod uad 6.000 delavcev iz vseh obratov družbe Zanussi, ki so posejani i osmih deželah. Bilo je to predstav ništvo 30.000 uslužbencev toga veli kega podjetja za izdelovanje gospe-ciinjskih.ter raznih elektronskih strojev in aparatov, ki so že več mesecev v sporu s pordenonskim vodstvom. Na shodu jim je spregovoril glavni tajnik kovinarskega sindikata FLM Eentivogli, kj je med drugim poda! prerez nad zdajšnjimi težkimi družbenopolitičnimi razmerami v državi. Tako imenovani »avtonomisti* so hoteli prirediti nekakšno protimani-festacijo, ki pa jo‘je policijsko r?.v nateljstvo prepovedalo. TEČAJI VALUT V ivllLANU DNE 3. 2. 1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli tfi' drobni $ 11» 26 760- 31 j4 16 4» 21.5» m' m' 111 ^ - IT