©ITATELJT! Prosimo, poglejte ni številke poleg naslova s* J to Vaia naročnina pot*" h splošnega povišanja * je list Vaie sodelov* imeti naročnino vna* tSk No. 5. — Stenr. 5. f S * toe: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8, 1943. — PETEK , 8. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL OSISCE MORA BITI RAZ0R0ŽEN0 PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VČERAJ 78. KONGRESU PREBRAL SVOJO POSLANICO, V KATERI JE REKEL, DA SO ZAVEZNIKI NA POTI K ZMAGI IN DA BO TA ZMAGA DOBLJENA SE PRED KONCEM PRIHODNJEGA LETA "Narodi so sedaj žbrali svoje sile," je rekel, "in korakajo naprej v svoji moči — in nobena sila, nobena zveza sil, nobena zvijača, prevara ali nasilje jih ne more več vstaviti." Predsednik je rekel, da bo Nikola Tesla umrl Nikola Tesla, naj slovite jši iznajditelj sedanjega časa na električnem polju, je sinoči umrl v svojem stanovanju v pred silovitimi ruskimi tančni-hotelu New Yorker v starosti 86 let. 11111 napadi. Najmanj pet ruskih armad ki Rusi naglo prodirajo proti Rostovu Danes zjutraj naznanja rusko vrhovno poveljstvo, da rdeča armada naglo prodira proti Rostovu, da zajame nemško armado na Kavkazu in se nahaja samo še 75 milj od Rostova. Včeraj so Rusi osvobodili več kot ducat trgov in vasi. Nemci eo včeraj prvič pri- ~ ---- znali, da se njih armada umika dovje, kot pa je bilo brodovje, ki je skušalo pregnati Ameri-konce v vzhodnih Salomonovih otokov. Ameriški vojalkd, ki so se borili proti Japoncem po divjih Owen Stanley gorovju na Novi Ghrineji in so bili ranjeni, čakajo na amTmlančni aeroplan, da jih pripelje v ameriško bolnišnico blizu Port Moresby. Anibulančni aeroplairi delajo zelo uspešno in smrtni slučaji med ranjeni so samo en odstotek. Cleveland. — Dr. George Crile, fstar 78 let, ki je bH poznan, kot kirurg--znanstvenik, je umrl 7. januarja za srčno hibo v cieveland&ki kliniki, katero je sam pomagal ustanoviti. Dr. Crile je bil prvi zdravnik, ki je izvršil prenos krvi (Iblood transfusion) in sicer v letu 1905. Bil je tudi prvi, ki je uvedel metodo omrtvenja živcev potom lokalne anestizije, kar je omogočilo hitro . zdravljenje po operaciji in preprečilo kirurški pretres živčevja pri operaciji. Dalje je developiral nov način operiranja sa golši, ter je sam izvršil okrog 25 tisoč takih operacij. Xjegovo široko raziskovanje naravnih pojavov življenja, ga je privedlo do teoTi j, da je življenjska sila v Človeku, kakor v živalih, gnana po svetlobi in električni energiji. Prva prihaja od solnca, druga se poraja potom celic. Trdil je tudi, da povzroča večino (bolezni modernega belega človeka deloma delo in skrbi in posebno pa še visok pritisk krvi , Za časa špansko-ameriške vojne je bil dr. Crile brigadni kirurg, tekom zadnje vojne, pa brig, general v zdravniškem ko-ru in je organiziral prvo zdrav nisko univerznobolni-'o prmto, ki je bila poslana v Francijo. < GLAS NARODA neslovenskih flelavce^r AmerKEL » Qam ttlk. 194« ^ the Part Offfe. at New York. N. under Ad el Cmmm ef ftfere* Srd. 117». fill SA NEKAJ VKČ KOT ^ na dan doblvaU. •. J)C 'GLAS NARODA" I J/ PO POŠTI NARAVNOST HA DOM (IttiwiH šoboi. nešdj hi fnmntkm ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA ZDRAVNIK, KI JE IZVRŠIL PRVI PRENOS • KRVI, JE UMRL NACIZEM ZGUBLJA VPLIV NA KONTINENTU EVROPE Lizbona. — Privlačnost nacizma je zgubila svoj vpliv tako v Nemčiji sami, kot zunaj nje. Ta realizacija je naj-i bolj očitna obiskovalcu, ki pride ponovno v Lizbono in j izpričujejo pa to najbolj posamezniki iz osi£Čnih dežel. sami. I v/am^iuu ijotrnin/ijtiiJ ot | M- i jo med seboj v Lizboni, dočim : so se prej vedli oholo in zave-j &tno. Tudi njih (gesla so se «pre menila, tako da sedaj le trdijo, da bodo vzdržali do konca, ne-glede (kaj pride. Porazi na Btt>flcem in v Afriški so požrli osieenikom veliko vojnega j® drugega materijala in bombardiranje od strani angleške in savezniike zračne sile dela veliko škodo na terenu osiščnih indnstrijalnih centrov. Nemeki prevozni sistem se krha resno na sto koncih. Hitler je hipnotiziral evrop-j ske 44državnike*' s svojo pro-j pagando o nepremagljivi sili nacijalke vojne mašine, katera,' so mj&lili, da bo z "bUtzem"! pohodila t kratikem času vso Evropo1" in Rusijo zraven. Sedaj, ko se je vojna pričela vleči in morajo naciji že drago zimo "uničevati" rdečo armado, katero so s propagando ze nekajkrat docela razbili, se porajajo dvomi, ki prehajajo v popolno ilgubo vere v naei- fašistično Emago. bo ves svet vžival štiri svobode, ki jiih je predsednik objavil lansko leto: -svoboda vesti, svoboda pred strahom in svoboda od pomanjkanja. Da pa bodo te svobode celemu 6vetu zagotovljene, je predsednik zatrdil: "Da bo mogoče ohranili mir,j je sedaj jasno, da morajo biti! Nemčija, Italija in Japonska' raaorožene in jih bo treba dr-! žati razorožene in opustiti mo-j rajo nauk m učenje tega nauka, | ki je prinesel svetu toliko gorja." , J Nemčiji, Italiji in Japonski in kateremukoli drugemu narodu, ki bi skulšal s Bilo osvajati tuje dežele, ne sme nikdar vec (biti dovoljeno, da bi grešili proti deseti božji zapovedi: "Ne želi blaga svojega bližnje- ga."___ Tako si je želela otroka, da ga je ukradla Brooklyn, Y. — Mrs. Bet-ty Loving, stara 23 let si je tako želela imeti otroka, da se je v vlogi javne dobrodelne uradnice upala iti v Kings County bolnišnico, kjer je, kot taka, vzela iz bolnišnice neko žensko, ki je osem dni prej porodila deklico. Ženska je imela pred bolnišnico pripravljen taksi, a med potjo je ukazala vozniku ustaviti pod pretvezo, da hoče stopiti v bližnjo' drogerijo iskat nekaj potrebnih stvari za dete. Dete je vrzela s seboj in ko je nekaj časa ni bilo nazaj, je voznik obvestil policijo. Detektivi so šli v bolnišnico in tam zvedeli, da je mlada ženska več materam ponudila, da jih sprejme domov in poskrbi za udobnost njihovih novorojenčkov, dokler ne bodo same dovolj trdnega sdravja. Dala jim je tudi svoj naslov in ko so detektivi 5U na ta naslov, .so naši tam izginulo -dete, katero je zelo negovala. —Mlada ženska je rekla policiji, da ker sama ne more imeti otroka, je hotela na vsak način priti do njega na en ali drugi način. odprtih še v eft front, ki bodo osišou odprle še več ran. Povedati ni hotel, kje bodo prišli ti vdarci, temveč je rekel: "Ne morem vam povedati, kje in kdaj bomo vdarili, ali na Norveško, skozi nižinske dežele (Holandska, Belgija), ali v Franciji, ali skozi Sardinijo, ali skozi Balkan, ali skozi Poljsko —ali pa na več krajih ob istem Času. "Toda rečem vam, ne glede na to, kje in (kdaj bomo vdarili na suhem, mi in Angleži in Rusi jih bomo vdarili iz zraka silovito in brez usmiljenja. — Dan za dnem bomo cele kupe razstreljiv vrgli na njihove vojne tovarne in pogonske naprave in pristanišča." Toda bombardiranje Nemčije in Italije, je rekel predsednik, zaveznikov ne bo odvrnilo od tega, da ne bi isto storili Ja-ponskL V resnici bodo Japonci po predsednikovem zagotovilu doživeli poipolno uničenje. Olede bližajoče se ofenzive proti Japonski je predsednik r cikel: "Znnno nam je, kadarkoli mine dan, da japonska .«ila v ladjah in aeroplanih pada, a-meriška sila v ladjah in aeroplanih pa raste. Približni izid je mogoče matematično dognati. To bo izprevidel tudi japonski narod, kadar bomo vidarili na njegove laMne otoke in jih bomo neprestano bombardirali iz zraka." Predsednik je nato povedal, da je sedaj izven (kontinentalne Amerike 1,500,000 ameriških vojakov in da Šteje danes ameriška vojska 7,000,000 mož in število z vsalkim dtaevom raste. Predsednik je nadalje naznanil, koliko orožje je Amerika zsrradila lan<4co leto: 48,000 vo-| jaških aeroplanov* — več kot Nemčija, Italija in Japonska sktupaj; 56,000 vojaških vozil, kot so tanki in topovi; 670,000 strojnic, 21,000 protitančnih topov, 10,250,000,000 nabojev za malo orožje; 181,000,000 nabojev za topove. Zavezniki se sedaj bore. da Prvo izna jdbo in sieer za telefon je Tesla napravil leta 1881 v Budimpešti. Pozneje si je pridobil o&oK 700 patentov. Nekatere njegove iznajdbe so epohalne, toda vse so bile objavljene v zadnjih dvajsetih letih preteklega stoletja . Svojih iznajdb ni znal izkoristiti in medtem, ko bi mogel biti miljonar, je umrl brez vsakega premoženja. Največja njegova iznajdba pa je pošiljanje poročil brez žice, kar je dovedlo do brezžičnega brzojava. Nikola Tesla je bil rojen 10. julija 1956 v Siniljanu v Liki na Hrvatskem in je bil pravoslavne vere. Njegov oče je bil pravoslaven duhovn ik. Po enem letu ljudske šole je obiskoval- realk en? Oospiea, ^vato pa gimnazijo v Karlovcu, kjer je maturiral leta 1873. — Nato je obiskoval štiri leta politehnično visoko šolo v Gradcu ter se je posebno posvetil matematiki in fiziki. Pozneje pa je v Pragi še študiral dve leti filozofijo. 1/eta 1881 je šel v Pariz, kjer je delal kot električni inžinir. Leta 1884 je prišel v Amerio in je nefkaj ča&a delal pri Edisonu v Orange, N. J. Kmalu pa je na nasvet nekaterih svojih prijateljev vstano- vil svojo lastno tvrdko Tesla Electric Company, ki pa zaradi gospodarjevega slabega trgovskega znanja ni uspevala. Tesla je živel s-koro popolno- ČAKAJO NA ZRAČNO AMBULANCO i prodira proia isostovu, ki se nahaja ob izlivu Dona v Azov-&ko morje, Nemci pa se umikajo iz krajev 300 milj vzhodno od Rostova, da jih Rusi ne bi zajeli. \ V sfvojem naglem prodiranju na Kavkazu so Rusi osvobodili 40 obljudenih krajev, velikih in majhnih . Največja rosika zmaga pa je zavzetje Boljšaje Orlovke, ki leži ob izlivu Sale v Don. m Poročila s fronte pravijo, da izgube Nemci na mrtvih in vje- i tih po 5000 mož na dan; poleg tega pa izgube še velikanske j zaloge orožja. ANGLE2I POGNANI Z GRIČA V TUNIZIJI Angleži so bili včerajjgregna-J ni s hriba Jebel Azzag, ki ob-1 ivladuje cesto do Mateurja in i ki so ga držali samo en dan. V torek je dež po dolgem ča- J su nekoliko ponehal in Angleži so naskočili ter zasedli hrib, Nemci pa so ga prihodnji dan s protinapadom zopet zavzeli. Mateur se nahaja 20 milj jugo-zapadno od Bizerta, ki je cilj! zaveznikov. _ j ma za &ebe, ločen od sveta. Delavnico je imel v svoji hotelski sobi. Jedel je zelo zmerno in pil j ni niti kave, niti čaja, češ, da to! škoduje -zdravju. Pil pa je alkohol, ker ga je smatral za zdravilo, toda pil ga je zelo zmerno. __ i Tesla je bil bolehen zadnjih dvoje let| Bil je samotar in čudak in le redkokdaj je sprejel kakega obiskovalca. Jedel je vedno sam v svoji sobi in v hotelski kuhinji sto zanj posebej kuhali samo rastlinsko hrano. Kadar je kdo prišel !k njemu na obisk, kar je bil le izvanre-den slučaj, je moral stati od njeiga najmanj tri čevlje. Tesla je umrl, kakor je živel —-sam. Hotelska strežnica ga je našla v njegovi sobi sinoči ob J 10.45. Poklicala je hotelskega zdravnika, ki je dognal njcgo-l vo smrt. Dragrh sorodnikov najbrze' nima, kot edino bivšega jugo-J slovanskega ministra dr. Savo' Kosanoviča, ki živi v New Yor-ku in ki je njegov nečak. Zadnja leta so bile njegove misli bolj domišljave, kot pa normalne. Ko je obhajal svoj 79. rojstni dan, je časnikarskim poročevalcem naznanil, da je iznašel električen 11 smrtni stroj", ki je tako močan, da more uničiti 10,000 aeroplanov na daljavo 250 milj in na mestu ubiti 1,000,000 vojakov. Dve leti prej je govoril o dveh velik ill izumih. "Kadar borta oznanjena," je rekel, "bo en izum kot 100 ti&oč trobent apokalipse in dodal je, da bo dočakal starost 140 let." Drog izum bo manj senzacijonalen, toda bo tudi zelo važen. Bo kakor krik, s katerim je Jozuova armada porušila obzidje Jerihe." Požar uničil 3000 avtnih obroče? Philadelphia, 7. jan, — V tem mestu je iribrahnil tekom 48 ur že četrti požar in tretji od teh je uničil 3 isoč novih in prenovljenih avtnih obodov v skladišču Goodyear Tire & Tube Co. Ogenj je prišlo gasit Okrog , 550 ognjegaseev, ki so stali po bližnjih strehah in v oknih vi-! šokih poslopij, odkoder so spuščali vodo na goreče skladišče. Štirje ognjegasci so bili ranjeni. Z BOJIŠČA NA PACIFIKU Glavni stan generala Dougla-sa MacArthurja naiznanja, da je bilo pri napadu na japonski konvoj pri Lae na Novi Guine-ji uničenih 18 sovražnih aeroplanov in dva velika transporta. Tretji velik transport pa je bil zadet. Sovražne postojanke pri Sa-nananaandi na Novi Guineji so popolnoma obkoljene. Na Salomonovih otokih so a-meriški letalci bombardirali j Buin in Mundo. Blizu Short-' land otokov je bil zadet en japonski transportni parnik. Avstralska vlada naznanja, da se pri Rabaulu zbira mnogo močnejše japonsko vojno bro- DR. GEORGE W. CARVER, ZAMORSKI ZNANSTVENIK, UMRL Tuskegse, 6. Januarja. — Dr. George Washington Carver, 79 let star črne in bivši suženj, ozSr. sin sužnja, je umrl na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri padcu pred mesecem dni. rilo in ni prinašalo skoro nobenega dobička, je Carver svetoval, naj pridelujejo peanutse, sladek krompir, zelenjavo, koruzo, sploh karkoli eamo bombaža ne. Njegovi lastni rojaki kot drugi farme rji na jugu &o oči-vidno sledili njegovim nasvetom, kajti pridelek ameriških orehov je postal tako bogat, da je an sam bil včasih v zadregi, kam bo z vsem tem pridelkom. Ali tekom svojega dolgoletnega raziskovanja in dela je našel nad tristo različnih .načinov za uporabo peanutsov in 118 za u-porabo sladkega krompirja, — sploh je* iznašel raznotere načine za uporabo vsakojakih pridelkov na jugu. Znanstveniki so ga visoko cenili in poznan je bil med njimi prav po celem svetu. Kljub temu pa je bila ena iznajdba, katere se za vse na f^etn ni hotel niti enikrat pritakniti in to je bil—telefon. Dr. Carver je storil več, kot katerikoli drugi posameznik za izboljšanje gospodarskega sta-1 nja na jugu Zdr. držav. Malo je mož, ki so prejeli več j časti in priznanja, ter manj denarja za srvoja neutmdljiva prizadevanja, kot dr. Carver. — Človeštvo ima od njegovih iznajdljivih raziskovano in dela j ko obogatel, aiko bi bil hotel zahtevati za svoje znanstvene iznajdbe primerno plačilo. Pokojni Thomas A. Edison mu je j nefeoč ponudil sto tisoč dolarjev letne plače, da bi delal na raziskovanju za izdelavo umetnega .kavčtfca. Carver je bil tedaj zelo zakopan v svoje raziskovalno delo J o čim razlionejši uporabi "peanutsov" in je odarovoril, "Bog ; ni nič računal za svoje delo.'' Njegovo glavno zanimanje so bili ti ameriški orehi z mehko lupino. Ko je pretila obubožanim farmarjem v Tuskegee še večja revščina, ker se je pridelovanje bombaža preveč razši- VEBTf KOMU POMAGATE... AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. J ALI VESTNE ? Kot «re»tt Amerikaaec bi moral rodno prihranjati si denar teden — ▼ Vojnih Hwaftnih Sdnd&te Znamkah Knjiga je posebno pri-vlačna kot darilo Za mladeniča, ki se zanima za naravo • AMERICA* WILD LIFE V knjigi je natančno popisano Ur I Jen Je posamezni* tivali, iivečib na rabe in. v morja 1o't sraka, tako da , bo TMkda," ti ljubi n&raro in njeno I pestro iiTalctTo, knjigo bral a vellkLa ■ pinlmmjeia.' ker l>o V njej naSeT marsikaj Is ilTijenJa dlvjib Hvali, kar ara dosedai ie ni bilo šfisno. Prvotno Je bilo nameravano to ve-tik o delo lsdati t petih knjigah. toda i« slednjič IzSa ▼ eni sami knjigi, ti pa prt t sem »rojem skrčenju prtnaia POrOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo a nfltlMBi !*al leveč, ker navaja in popisuje Vse živali, ki jih je dovoljeno In prepovedano itreUati; farmer, ker so popisane fivaii. Id na poljo koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE KIBE, KI ŽIVE V AMERlftKTH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 287 SLU (fe> tegrmflj); 6 iHk v naravna barvah, v velikosti cele strani, ter hn 778 *naL Velikost knjige Jilii Wee. Knjiga opisaje sesavee, ptiče, ribe, ka> le In ilvaH. U se ravnotako na sobe« kot ▼ vodi doma. — Tesana je t motno platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.00 Naročite prt: KNJIGARNI Glas Naroda 116 WE8T 18th STRESI JTKW YORK Prof. Lavrin o položaju Nemcev | nja vsega sveta propada zara-| di trdnega odpora Britanskega Imperija in Rusije. Z žgočo ironijo je prof. Lavrin analiziral zadnji Hitlerjev govor in pristavil, da se Hitler vara, ako n»?li, da ga bodo zaveznika prosili naj izvoli kapitulirati. Že zdaj roška vojska mrovari nemške armade, 32 asiščnih divizij je otv kotjenfh pred Staftngradom, dočšm na dragih bojiščih ruske žete prodirajo v Ukrajino in proti litvanabi meji. Rusi zavzel KotelnJkovo in Velikije Lnki in prodirajo že naprej, ne da bi se brigali za Hitlerjeve 'načrte. I {Zavezniške ofenzive v zraku hi na morju udarjajo na Hitlerjeva ozemlja, v katerih vlada največje pomanjkanje snro-I vin, dočim imajo zavezniki vse-I ga dovolj in niti se n»o do zadnje mere izkoristili vseh svojih produkcijskih sredstev. Vse moralne sile so se zedi-nileproti silam zla nacizma in faSzma. Hitlerierv padec se za genja ravno v trenotku, ko j< mislil, da si bo osvojil svet Ni ti iSutil m, da ga bo njegov* politika do vedla do tako pa radoksal-nih rezultatov v tear novem letu. fitinitftinffitiftiiiitiititittiiiftiitiKiftiiiiiii WBW gftPKTT^Ht * w Teresinka Polka Na ptanincah—vaKek »hf. Mill hnnqrnNimawn TAMBCRICA — Kv. If TO Sa toa. eenlk In cene ploK ss obrnite nt: JOHN MAKSICH Ine. ADVERTISE in "GLAS NAROD V § THE NEW ENCYCLOPEDIA of I «§' MACHINE SHOP PRACTICE ^ Spisal »sni profesor na Steveos ^ QQ T \ Institute of TSrbmUp v s—lnifinl O George W. Barnwell N mmm^^^mmm^^^mm^^d^ Podlago za meha- ^ nično ^ znanje • ii jJBafittaHI^^^BttlMM vse natanko, kar m ^ Pojasnnje vpora- ^ rt--- MjTOffii^^^^^^^PEpB^B bo vsakega stro- pl j^j ^gfi ja, orodje In me- Z Ne glede na te, aH ste lele pofetnik, Vam he ta knjiga 7v frg «ete boriatea in mnege vmhA. NAROČITE JO PANES] _C SLOVENtC PUBLISHING COMPANY S16 WEST lfth 8TZUET NEW VOBK CITY London, 2. januarja. JIC. —| (Radio prejem na službe.) — Vj londonski radio ocHaji v slo-vemScini je naslovil prof. Lavrin Slovencem novoletne pozdrave in kakor sledi opisal položaj Nemcev ob vstopu v leto 1943. Letos se pričenja popolna eMipsa i Hitlerja in vseh osišč-nih sil. Po nemških načrtih bi Mi morali Hitlerjevi vojaki v teku teta-19*2 zasesti StaHn-grad, prsetoinico jekla, fDr Ba>-ku, prestolnico petroleja. To je bil načrt aa rwko fronto, v I Egiptu pa je bil cilj osidča, za* \izeti Aleksandri jo in Kairo. ^ V&i ti visoko leteči načrti so se izjalovili in -arašili ipod u-darci Rusov in drugih zaveznikov —< Hitler m njegovi poma-gači to zdaj sami najbolje vedo. Se pred letom dni, je dejal prof. Lavrin, je Hitler sanjal 0 osvagantfu. vsega sveta posebno v tistih dneh. ko ee mu je s svojim nenadnim vstopom v vojno pridružila tudi Japonska izgubljal je pač iz vidika, da ima proti sefci Veliko Britanijo m Rusijo m da bo imel potem opravka tudi še z Ameriškimi Zedinjenrmi državami. Dobro se- spominjamo Hitlerjevih fanfar o priliid njegovih prvih uspehov, a zdaj vidimo, kako igegova ideja po^jarmlje- "TSHMBMMBH^. Studenec Blagoslova! ago avrrtM ma! lctno, t» »«• m mrtva C a rt« Mala« 2 vaz*, članarina sa -vsake oaabo ihro aii umrlo 25c. (Nrkdar 01 pot raba obnov I O.) Upiilts Vsi* alnova vojake. OKUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za sfrfksnske mMjmw OapSrtnMat O MS« W. mne'aiVd^ Sfc" t»a vri ti vojaki potujejo in jih je mogoče zalagati z vsemi potrefcečhunni, potrebujemo okoli 8,000,000 ton ladij. Poleg tega pa So Ztfriižfene države tudi arsenal za demo-krntske narode in pošiljajo 2av«enikom topove, aeroplane, tanke, živež, obleko, zdravila itd. Število 7,500,000 pa tudi nepravilno, temveč to število je določeno za kopensko armado do konca letošnjega leta. Vojni program za armado, mornarico in marine določa — 10,900,000 mož. , v. Da je ta armada z vsem potrebnim preekibljena in da tudi ljudje doma morejo dobro živeti, je potrebno 47,000,000 delavcev in delavk v starosti od 18 do 64 let. Tako pridejo na vsa-ketra vojaka po Štirje delavci, da delajo zanj. Vojaški strokovnjaki pa pravijo, da je za vsakega vojaka treba 8 delavcev, če hočemo, da bodo na tako raztresenih frontah vsi vojaki z v&em potrebnim preskrbljeni. ... Ako bi bile Anglija, Rusija in Kitajska izločene iz te vojne in bi vsa mogočna ameriška armada bila potiskana nazaj proti svojim obalam, tedaj bi morala imeti močno in dobro* izvežba-no armado, da bt preprečila vpad. Na tako možnost so ameriški vojaški izvedenci računali, ko so določali število vojakov. In do padca Srngapura 15. februarja, 1942 je že skoro izgledalo, kot da se bodo morale Združene države sasne bojevati. Od tedaj pa m» se dovrgile velike lžpremembe. Nevarnost za vpad na ameriSkl kontinent je odvrnjefla, toda izgleda, kot da bo še dolga vojiia ln na med Sebojlelo oddaljenih ftotftab po celem svetu. . r Miljonske armade so dandanes nekaj običajnega in vsaka dežela, ki-je na ta ali oni način zapletena v vojno, mora postaviti na noge čim največ vojakov^ če hoče zmagati. Ako je dežela le premajhna, da bi se branila, se mora seveda podati Amerika pa je velika debela ln ffiore postaviti na noge Se mnogo več vojakov, Ikot pa je bilo določeno. . . - Naši mladi vojaki bodo večinoma poslani čez morje,, kjer se bodo borili za demokracijo. Mi na domaČi fronti pa moramo za nje delati, da bodo imeli dovolj vsega, kar kot vojaki na bojnih poljih potrebujejo. Vse-slovanski "Unity Festival b) za vse sedeže na "Dress CinAe" $1.10; c) parterni sedeži $1.65 in $2.20; d) lože druge vrste (za 8 o-seb) $13.20 ($1.65 za osebo) in e) lože prve vrste (za 8 o-seb) $17.60 ($2.20 za osebo.) Posebno vabilo. Na odru, kjer bodo nastopili umetniki, bo ozadje tvorila mladina vseh slovanskih narodov v narodinih nošah. Tudi Slovenke in Slovenci so vabljeni v čim večjem številn. Za te je znižana vstopnina na 75c. — . Narodne noše se morajo prija-J viti v naprej. Vstopnice za vse se lahko kupijo, oziroma naroče: i V uradu Aim. Slav Congress, 8 W. 40th St. Room 211, ali pri . "Ticket Office" v Carnegie Hall, aB pri "Glasu Naroda", i 216 W. 18th St., ali pri župniku Rev. Petricu na 62 St. i Marks Place ali pri podpisane^ * ura. Za A. S. C. gozdarjev, jeklarskih delavcev ' in drugih težakov, ki so vlekli na svorjih močnih plečih skozi življenje križ boibe za obsta-[ nek in eedaj polagoma omahujejo drog- za drugim v — grob ! . .*. mlajši svet pa zadeva kriz na svoje- rame. — Še ena slika napravi na človeka mmeen vtis in to je- slika ' gorečega Slovenskesra naro- • dnega doma v Trstu. Pod sliko » je zapisano: "Avita coltnra, ' 13. julija, 1920." Da, tako kul-■ tnro so nam prinesli Lahi v - Primorje. razširili so jo zdaj ' na vso Slovenlio. katero so si ► z drugimi požrešnimi volkovi » razdelili, kot svoj plen tekom • te vojne. Oledala sem tiste plemene, ki sikajo v ozadju slike pod nebo in nekako se mi je zdelo, da bodo nemara končno ti zublji, ki so jih podtaknili najprej v Primor ju in potem le v Sloveniji, uničili njih lastne vrednote, o katerih imajo v svetu toliko povedati — naše ljudstvo pa bodo znabrti ti plameni očistili ' marsičesa, kar *bi ne bili smeli od tUjbav jemati in tako bo zopet podkrepljena vera v vr-frne in vrednote slovenskega duha, ki se bo razvijal naprej. . . .Nadaljevanje j V omarah muzejta je stara ^ zlatnina, kakršno je prodatjal ] Matija Pogorelec. Srčke, verižice, zlate uhane in prstane in ! ure, vse tako in podobno zlato okitje je oskibel Matija našim ' fantom, da so s tem obdarili ( svoje nečiste, ki so prihajale iz domovine in se tudi sami postavili z iblestečo zlato uro in zano&no verižico s priveskom, in še z drugimi zlatimi pred-imeti namenjenimi moški neči-mumosti. Pogorelec mi je celo podaril star cenik iz tistih davnih dni in tako vidim, da je skrbel, da so naši priseljenci kupovali tudi knjige. Lepa Zbirka slovenskih knjig in prevodov je navedena v ceniku in pa romani, kateri so bili med nami precej priljubljeni. Toda kdor od priseljencev se je hotel seznaniti z našimi resnimi pisatelji in pesniki, je imel vso priliko, ker v ceniku se vrstijo dela Cankarja, Jurčiča, Aškerca, Gregorčiča in tako naprej. Manjkalo seveda ni Družinske pratike in moHtven&ov, svetinjic, rožnih vencev in sv. podobic ter ška-pulirjev, itd. Pogorelec je imel robe za vse, za tiste, ki so radi molili in za one, ki so bili uka-željni v drugih ozirih, kakor tudi kuharske bukve za mlade gospodinje, katerih je bilo v tistih časih med našimi priseljenci največ, saj so v tistih dneh pele harmonike po slovenskih naselbinah, da je bilo veselje — o tem vam pove vsak priseljenec, ki kaj včasih remini-scira o onih lepih dneh, ko so bili mladi m so se jim vriski kar sami izvijali iz krepi h grL Matija Pogorele ima par (prav osebnih spominkov v muzeju in sicer je to njegova vojaška čepica, katero je po nekaj mesečnem službovanju v avstrijski armadi odnesel česanju Francu Jožefu, da si jo je spravil za spomin, potem je | zanimiva tndi sličica v leno iz-j delane m okviru, s suhim okras-ijem za steklom, na kateri je i videti njega in Pev. Buha. ko I sta v letu 1968 obiskala grob Pogorelčeve matere v Planini, j Bila sta tedaj sktrpaj na obi- Roj&ke prosimo, ko pošljejo za naročnino, , da se poslužujejo — UHTTED STATES oziroma !. CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno i V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" s« vklju&De slcdefe slovenske pesmi: , 1- Ptodokntea — tooSW rbor s bari. ton samospevom Pb»drav — moffkl *bor 5. Ivihko irofi — molki zbor 4. Otofiki rvon — meSanl rbor 5- Pomladnaka — meSanl »bor, s bori toa samospevom 6. Lira 1. — za. nolo speve, moflkf In meftanl »bor 7. Lira TL '— za mefianl »bop S- Al tan taki odmeri — za molki ln Ženski zbor, s bariton sa-moapevnm *. Kantata lz p Raima 12« — mo&kl zbor 10. Soči — sa samospeve, me Sani zbor ln rpremljevunjem elaeovlra 11. Pealm 29 — aa samoapev«, me- Sanl zbor In spremljevanj« pin »ovira aH orjf®) CENA SAMO 50 centov KOMAD Te s« kauttiiut pesmi z« saažke ln mešane sfcsre, katere Je ugiss-bU In v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR. ortanist in pemtdia pri ar. Vidu, Cteve-' land, Ohio, IMS. NaroČite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PEBL. COMPANY I tit W. Mth St New York lje tej akciji, čim bodo okolno-sti to dopositile. Dozdaj naša posvetovanja še niso zadosti . napredovala, da bi mogli končno veljavno sklepati, -zato pa 'postopoma izdelavamo »stem | in nikakor ne izgubljamo časa po nepotrebnem. Razni kombinirani odbori, n. pr. odbor za hrano, materi-jalno pomoč, brodarstvo itd., ki že adaj obstojajo, bodo morda v 'kratkem postali okostje mednarodne organizacije. Sir F. Leith Boss bo ostal načelnik an-' gleskega dela organizacije in bo stopil v ozke stike z governer-jem Lehnijm-om. Organizacija podpore v izdatni meri je zaključno izjavil Viecount Craobourne, je orja-žko podjetje. Začetek je bil do-zjdaj dober, toda ves svet mora biti pripravljen za ea«, ko bo treba nastopiti. •—CTIO. " GLAS JŠrAJBlOOAM Owned and PnMUbed ty «iHMhr F■»■;, (A Oorporstlo«) rrmnk Sakser. Presldsot; I(&ac Bodo, Trsosorw; Janpk Lopsha. »ss. Plačo ct bosisess oC tihe oorpetstkn lad mMmm oC s bore oCSosnt 50lh Year -Glas Naroda" is lam« erery daj except Saturdays, l—Sij« * and Holidays. Subscription Yearly 96. Advertisement on Agreement Ca celo leto velja Ust s* Ameriko in Kanado 96.—; n pol leta VL— I sa Četrt leta »USO-. — Za Ne« York sa celo Isto *7—; sa pol Ista 98JMX Ea laoaamstTo ss oelo leto »7.— ; m pol teta »8J50. "Olss Naroda** Uhaja vsaki daa tsvsemffl sobot, nedelj in prssnikov. -GLAS NAHODA", Z1C WEST 1Kb STREET, NEW YORK, N. I . Msphsno: CBelsea S—1X42 -GLAS NARODA" — New Ymk FRIDAY, JANUARY 8, 1943 IVAN CANKAR: BEBEC MARTIN K nam se časih prikaže visokorasel, krepak, dokaj mlad človek ter se ponudi za hlapca; nekaj dni dela, nato nanagloma zap i je, kar zasluži, ter izgine, Bog vedi kam. Pride plah, smehlja se nerodno, ozira se vst ran kakor otrok, ki se je bil potepal po gozdu in se boji šibe. Njegov obraz nikakor ne sodi k plečatemu životu in šapa-stim rokam; či*?to detinski je, svetlobi nje oči gledajo nedolžno, brez greha so, brez izkušnje m spoeznanja. Odkod da je, čegav' in Ikdo, ne morem prav dogna- j ti ker vselej pove drugačno! zgodbo; le dom njegov ni zmerom »na enem krajtt. Čawh bi se mi zdelo da je iz premožne hiše ; oblači se čedno, ob nedeljah in praznikih skoraj gosposko; bel telovnik ima in pisarno pentljo. Časih pa se bridko razjoka ter toži da nima na milem g vetrn, kamor bi položil glavo. Ko je -nekoč povezal onto, je reflrel, da se gre ženit; da je Že vse do kraja pripravi ieno. ne-vesta in bala in vse. Čez štirinajst dni se je povrnil; shujSal je nekoliko, oči je imel podbre-kle, obleko zaprašeno in dišal je po vinu. Vprašali smo ga po nevesti. "Eih, babe!" je od- sa in kje da je »hižil cesarja, sem ga vprašal, kako da se mu je godilo in kaj da je tam vse videl in doživel. "Kaj bi pravil!" Njegov nedolžni obraz je bil vznemirjen, plah — otrok, ki nenadoma ugleda človeka, katerega f?e je bil nekoč sila prestrašil ter ne pozabi nikoli več nanj. Povesfl je glavo. "Nekaj grdega so mi naredili v skodelico, ko sem spal!" "Kaj so naredili?" "Eh, kdo bi pravil !" In kadarkoli sem ga povprašal o tistih časih, mi je z gnusom in strahom potožil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoči osle ranili; dragega ni povedal ničesar. Zapadel je sneg, da nikoli takega; na 'hribu nas je zamedlo do pasu hi čez. Sedeli smo za peojo, v topli Ječi; in naše misli so Ibile uklenjene z nami, so se plahe in premražene skrivale v tiSrno srca, si niso upale do gr la. Že smo bili zagrnili okna; bela noč je bila zunaj, 'brezkončna v miru in hladni praznoti. Dekla je šla zaklenit hišna vrata, ali blizu nato je udarila nanje močna pest: "Odprite, Martin, ob taki uri in v teh zametih?" Mencal je dlan, pomajeval z glavo, gledal v tla.- "Daleč . , . prav od horjul-ske strani . . . Težko sva bre-dla in brodila, izgubila »sva se . . . kajpak, saj poti ni . . in tudi hiše ni ... in če je, je za popotnega človeka zaklenjena in zadelana!" Dali smo mu kruha in vina; jedel je hlastno, pil zduškoma: in ko je jedel m pil, ?em videl, da mu roka trese in da je v lica ves bolan 5n star. "Kdo pa je še hodil & teboj." je vprašala dekla, "ko praviš, da sta bredla in brodila?" OMEJENA UPORABA ČPAŠNIŠKEGA P A PIRJA War Production Board je izdal odredbo, po kateri bo določena količina papirja, ki ga »me porabiti kaka tiskarna ali list Sicer 'bo dovoljeno tiskanje listov na podlagi iztisnega števila v lefcu 1941 in dovoljeno bo tudi tri odstotke odvisnega papirja, ker se pri tipkanju vedno pokvari gotov odsdotek papirja, toda ne bo pa tlovoljeno izdajateljem listov 'nabavljanje papirja v druge švrhe, kot za tiskanje lista ali časopisa v -zadostnih iztisih za razpošiljanje naročnikom in prodajo na stojnicah, itd. Oolove izjeme bodo dovoljene listom in publikacijam, 'ki obsegajo manj kot osem strani in ki spadajo pod poštno provizijo za razpošiljanje po drugem poštnem redu, kakor to dovoljujejo poštne postave in do. lofibe iz leta 1940. Sem spadajo listi podpornsh organizacij, dalje unijski, profesijonalni, literarni. zgodovinski in -znanstveni listi ali publikacije. Pomanjkanje delovnih moči VSTANOVLJEN I* UM VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati-proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM-KE redno. prej importiranega materuala, katerega je treba sedaj nadomestiti z domaČim. Poleg vsega pa danes potrebuje armada veliko papirja v razne svrhe in vsem tem novim in pridodat-nim potrebam je treba na kak način zadostiti. mahnil ter se napotil pod kozo- v vezo je stopil Martm. Otepal si je suknjo in škornje. lec. Oni dan je nesel na rami težak Mod, nesel ga je iz gozda v brecr, sopel je laigotno, še požvižgal je. "Kako, Martin," sem se mu čudil, "kako da n»»te vojak, silni kakor ste? Zdaj. ko sem nosil sivo suknjo še jaz, «iro"-ta!" "Saj sem bil, saj sem bil!" je hitel. "Pa so me spodili stran!" Tn zdelo se mi je, da je narahlo zardel. «e tisti večer mi je pokazal, kaj da so mu napisali za slovo. Napisali so mu. da so sra bili spoznali zn bebca. Koliko ča- si šklepetal je z zobmi, pomežiko-val urno ter se obrnil vstran, ko mu je dekla posvetila s svečo v obraz. "Tako je T)ač . . . dolga je. dolga, ljubi Bog ... in strma . . . m «nega je veliko!" Jecljal je', govoril zase, da najbrž sam ni vedel kaj, oziral se je p1 ah o naokoli, kakor da ne kotra išče. ali da se nekoga boji. Položil je otIo na tla. postavil paBco v kot. nato je pri sedel k nam za peč. odprl nremr-le roke ob kolena, sključU život globoko in nasmil glavo; očitno je bil sila utrujen. "Kod ste hodRi, popotni "Eb, kdo .. . popotnik je bil! Tam nekje se mi je bil pridružil ... v poihovigrašlrih hribih »» "Kje pa je ostal!" "N2kjer! Saj je šel tod mimo . . G-ledal je v tla napol mize; kakor da ga je sram, ustnice so se mu smehljale postrani in so vztrepetavale. "Tak človek je, da ne mara družbe . . . Zares, če sva usedala hišo in v oVrra lač, me je vlekel stran . . . Dolsro pot ima še pred seboj, neznano dolgo oa jo bo še zdelal kako . . . saj je popotnik!" "Čuden popotnik!" se je za-smejala dekla; vzela je svečo, zazehala nastezaj ter šla spat. Ostala sva sama za pečjo, vino je bilo pred nama na mizi. Martin se je nagnil k meni; govo ril je tišje, zamolklo šepetaje. kakor da bi govorila iz njegovega zbeganega s?rca sama ta noč. tako samotna in tesnobna. "Saj nisem bdi v horjtris-ki dolini. . . kaj bi tam? Rekel sem kar tako ... da bi ne iznra^e vali ... ne poizvedovali po njeni, siromaku . . . Bil sem čisto na drugi strani, tam pod Kamnikom: od ondod sem prišel. BBtti Črnuč se mi je pridružil. Spočetka ga nisem spoznal ; mislil sem. da je le mo.ia senca, ki se maje in ziblje pod tem sivim solncem. Dotaknil se me je, pobožal me z dlaaijo t>q rami; takrat sem ga T^eledal natanko in *em videl, lado-da je. Zabolelo me je v srcu,-da "nikoli -še na tako. Postaral se je bil od sile; čisto siva je bila bra- __ da, TTrei tako lepa in svetla; or.. Si &o bile objokane, kalne, rdeče obrobljene vsenaokoli. Suk-. nja je bila Se vsa preperela. visela je v crrajah od njega, tresel se je od mraza; hodil je: ob dolgi pastirski paliei opo-> teika] se je« pogreaal se, padal na kolena, ker je bil truden od take poti in najbrž tudi lačen. Smilil se mi je, pa kaj bi bil storil, kaj bi mu bil dal? t*ri-i jel sem ga pod peaduho, da bi rata malo pomacral. pa rni je sa-| raemu že zmanjkovalo. Na Po-.savju naju je zalotil mrak. Ob' cefeti sva ugledala vojaka, ki jej stal tasti bajonetom ter naju merfl s temnim očesom. Tovariš me je potegnil za rokav in mahnila sva jo kar preko po-| lia. jfa«la sva naoelo. padala.j Bw? se xwmiH. On pa ni jeknil,j ni potožil z besedo ne. Tam.| prav btiara, se je prikazala topla lu&ca; kremil sem tja, da bi se ogrela, pa se je ves tresel in me je vlekel stran. Bal se je 1 jodi; in jokal je brez neban ja. še roka mu je poihtevala . . "Kdo je bil ta popotnik?" Nacmil ie prav -do ust. "On sltm je rej omenjenih delavcev še kakih net ali šest delavcev na posledicah te?a zastrupljenja. Komisar je rekel, da je bil telefon Ično obveščen po neki j ženski iz BroTuca, da je njen ; mož umrl. ko je nekaj časa delal v emi od omenjenih vojnih I tovarn. Preiskovalna komisiia. se-sto.ieča iz članov Industrijskega kigdjeničneea departmenta in Delavske divizije za kompenzacije. *!wa na čelu ?dravnike drž^vneara deparfrnenta m ti so dejali, da niso mogli dosmati še nič določnega, ter da inve-"»tisracija še ne bo končana kakih par tednov. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALUE. SLOVENSKE PESMI Zbirk« 9 narodnih prsmi Izdala Glasbena Matica v Gwftondn. Cena — $L50 Kotil Adamič—16 JUGOSLOVANSfill) NMCOUMH reSHl 7» moški (bor......................... ŠEST NARODNIH PESMI n molki »bor .................... SEST NAKODNiH PESMI mm moteni sbor -.................. 1-- i-ran« Vwiturini—SEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOBOV ......« >rdo JoTmee-Di MLADIH LET. moški sbori ................. M foter Jereb OSEM ZBOROV (mo-ftkl ta meoani> .... *........ -H Moški zbori >8KAH DEV: Borčlca; OJ, moj Socel & Kam ml, C&ntje. dm v »aa poj-demo ...................... ►S KAK DBV: •8re£no, ljube* too]a: Ko ptUH-ca oa tuje gr«; Soči: MoJ očka ma konjlfika dva; UolHv sem pisemce; Slovo; Je rplhnlla luč 49 :M1L ADAMIČ. Modra devojka < belrftraajtfka . 2tt Vto noč pri po t url ...........il Jurjera .......................25 Hodf Mleka domo; Kaj dragega hočem; Zdrarlea ........JH *"A81LIJ MTRK in A. GROBMINQ: tt-.-ii . n.__u-i U FEKDO JD V Alf EC: Zjutraj...................... Slovanska ...................M PETEK JEREB: Pelin roia; VABILU MIRE: POdoknten ........Jt /-ORKO PRELOVEO: L* enkrat ia ................M Slava dela ..................3M UR. VOLARlC: Rožmarin; JOS. PAVČiČ: PoCrkaa pleo .;.,..Jt IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim -ino znižali cene: Aaterinka siorenafca lira, or, kateri &i je nadel nalogo, da osnuje nekak načrt za povojni delavski program. V svrbo razmo-trivanja so bile podane štiri točke, ki so: 1. Načrt za delavslko repre-zentacijo pri mirovni konferenci, ki bo sledila zmagi združenih narodov. 2. Določene predloge, za katere morajo predstavniki delavstva skrbeti, da bodo inkor-porirane v mirovni pogodbi. 3. Širok program povojne rekonstrukcije, da se s tem prepreči ponovitev uničujoče depresije. 4. Bazširjenje socialne, ekonomske in politične varnosti za Ameriko, kakor za ljudstva vseli dežel. Ameriške izgube moštva "Washington. — Urad za vojne informacije je naznanil, da so ameriške oborožene sile utrpele izgubo 61,126 mož odkar je začela vojna. Od tega števila je 8531 zaznamovanih kot padlih v akciji, 3389 ranjenih, 42,740 pogrešanih, 2360 zajetih in 106 interniranih v nevtralnih deželah. Številke predstavljajo izgube armade, mornarice, marinov, obrežne straže, pomorščakov in filipinskih skavtov. Civilnih internirancev v sovražnih deželah imajo Zdr. države 4226 in sicer jih je na Japonskem 2648 v Nemčiji 1557 in. v Italiji 21. Med ameriškimi vojaki ni pijančevanja Urad za vojne informacije je poslal na opazovanje pobeibne ljudi, katerih naloga je bila, da pronajdejo, če je oib vojaških taboriščih res pijače na preteik, kar bi pomenilo, da ameriški vojaki pijancu jej o. Preiskovalci so potovali od enega konca dežele -do drugega —sktipno 12 tisoč milj — toda so prišli do zaključka, da ameriški vojaki ne pijejo čez mero, narobe, zaznati je, da so vojaki v zadnji vojni veliko veg popivali, nego sedamji vojaki. Tudi kaže sedanja armada smisel za red in disciplino,-ki je vzorna.--Okrog taJborišč se proda največ mleka, kave. Čokoladnega mleka in mehkih pijač. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica U daje poljudna narodna, kako ameriški državljan. Poleg TpraSanj, ki Jih navadno sodniki stavijo pi^ Izpitu aa državljanstvo, vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj valnib letni« la zgodovine Zedlnjenlh držav, v IIL dela pod naslovom Bazoo, pi Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav. Lin čolnov govor V Oettysburgu, Predsedniki Zedinje. nih držav . In Poedlne držav«. Cena knjižici Je samo 50 centov. .in se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING €0. »1« Wert 18th St* Naw Yark Kratka Dnevna Zgodba jj -———----—___i fa II VA2NO ZA NAROČNIKE | Pole« naslova le ras v Id no do kdaj Imate piaCano naročnino. Prva fl VteTilka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Di nam prtbra- 7/ alte nepotMtouega dela tat stntfkov, Vtm prostate, da rt Ills 11 mnM- (( ao pravočasno poraraati. Pofiljlte naročnino naravnost nam ali jo /J pa plačajte na Vat o aastopnikc v Talen kraja ali pa kavec^n teed \\ sastopnlkov, kajili imava so Oskaaa a Mdlal Črkami, ker so aprarl /J če nI obiakatl twit drage naselbine, kjer je kal rtU rojakov ni**- \l ijentb. Zastopa.k bo Vam taročil potrdilo aa plaCano naročnino /( C^LaaOBHIA: Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar" BM Francisco, Jmtmk I ■ siki s linger. Jacob fteanlk. COLORADO: Pacbio. Peter Call«. uorain, "Wit Batant, mid Knmlt Walsaubnig. M. J toongstown. Anton KlkaU - INDIANA: r ~ Indianapolis: Ft. 0peatM, ***** ^ ' PMNN8TLV ANLa: ILLINOIS: * Bessemer, John Jevnlkax ____^ . Oonemangh. J. Breaevec __ __ Coverdale m efcoUea. Joa. Psterne) Osesee, v, fisas (Cntcagc. Uwi —___^ ^. » . ^^^ rmw Is Bllaslsi w*pon, uau snpanae JoUet, J le tsmkllk Jerry Okorn La Salle, J. Bpellcb ^^SoSSS! Masooutah. Martin Dolefie ____ North ehkAw Ia w ,i — -- Qreensbnrg. rTank Novak Wat** ^^ -- ^^ Hosser City. »r. JTerencbak mabilano: Imperial, Vence PaJcicb Kltamiiler. fr. Vodoptves . Johnstown, Mm filert UIOHIQAN: Krarn. Ant Mm) Detroit. L Ptaskae ^^ Irtwrae, Prank BaUoek MIJfNBSOTA; Midway, Jo«* Coat Cldsholm, J. Lakaaiek PittMmr«h t> okoB«. HHk «W. EL^r /L^ola. Stoeltoa. A. Em oSbST' Urtl TortIe ^^ Hlbblng, John Povte Wemt Newfo"' **** wisconsin. MONTANA: Mllwantee, WWM AHIe, Pk. Skat Beondnp. M. M. Panlaa Sheboygan, Jwpfc bM Wasboe. L. Ghampe WitiauifS: < ~ NNBBASKA: Bock Sprtega.'Leala ~ il (Maka, P. Brederloa DiameadvUle, Joe Bolts* HIW TOBK: __ Brooklyn. AsiMsf Bert QovlMi Cart *n*k» tat -— ,.n M. -Mh „ „. " J* U» OHIO; ^ mlsmi BarWtaa. PMm* Traka WtlVI SAMPI SEDAJ LAHKp DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano fcnjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje inie —------- St, ulica ali Box št__—--- Me&to in državna _*___ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda* 216 WEST 18th STREET NEW YORK — — — - ■■ -------- - W r- ^ • -- ------- - — — V ._ _ -GLAS NARODA" ® New Teric FRIDAY, JANUARY 8, 1943 E'-iiJEHI Islandski ribic BOMAN — Spisal FIEBEE LOTL 45 Čutili so vsi, da se mož malo prevelč balia; v tem trenutku ise je zagnal silen veter v okna, da *so zazvenele šipe, in pripovedovalec se je naglo dvignil ter odšel pogledat za svojo barko. Nekdo drugi je začel pripovedovati: ; — Ko sem bil "kvartirmester" pri topniearjih ter služil kot korporal na '4 Zenobiji'' v Adenu, so prišli nekega dne prodajalci nojevih peres na krov. "Dober dan, gospod korporal," je pozdravil jeden izmed njih; "mi ne roparji, mi dobri trgovci." Zapodil sem jih z ladje kakor pse ter zakričal na jeni ga: "Dobri trgovci, —seveda! Pa, ravno vil P rineš i mi najprej šop peres v dar, potem bomo šele videli, če se sploh da govoriti z vašo tolpo."' Vidiš, laihlko bi si bil prislužil nekaj novcev takrat, ko bi ne bil tako neumen! Toda kaj hočemo! Takrat sem bil mlad fant, in imel sem znanko, ki je delata, pri neki modistinji v Toulonu . . . V tem trenutlku je postalo malemu bratu Janovemu, rde-celičnemu, o vrstnemu deoku, ki je obetal, da bo nekoč krepak '.-landec, slabo ker je pil preveč jabolčnika. Morali so ga ne-eti v posteljo. Jn tako niso poslušalci nikdar zvedeli, kaj se je še nadalje zgodilo z lepo racdistinjo in nojevim perjem. . . \£eter je tulil v kabino kakor pogubljena, trpeča duša; od vaša do časa je stresel celo hišo vse tja do skalnega temelja. —i Kakor da se hnduje, ker se mi zabamamo, je rekel nekdo. — 0 ne, je odgovoril Jan, am|pak morje, morje ne bo zadovoljno, — ker sem mu obljubil, da se zaročim ž njim. — In pogledal je smehljaje Maijetico. Neka čudna, neznana utrujenost ju je začela prijemati. Govorila sta vedno tise, drže se za roki, osamljena sredi splošne veselosti. Jan je vedel, kaiko vpliva vino na čute, in ves večer ni ničesar pil. In zarrleval je, ta veliki dečko, kadar je Irateri izmed njegovih tovarišev Islandcev v šali omenjal noč, j*: bo sledila temu večeru Včasih se je tudi užalostil, ko se je hipno domislili Silvestra . . . Sicer pa je bilo dogovorjeno, da se nocoj ne bo plesalo zaradi Marjetičnega očeta in Silvestra. Večerja je šla h koncu; f&oro se je imelo začeti petje. Ali ] oprej še je bilo treba moliti za ulnrle ude družine. Nikjer na .1 nitovanjih se ne oprašča ta verska dolžnost, in ko so videli gostje, da je oče Gaos vstal ter odkril belo glavo, je nastala globoka tišina: — — Molimo za Viljema Gaos, mojega očeta, je izpregovo-i *l starček. In prekrižal se je ter začel latinsko: — Pater noster, qui es in coelis, sanctiFicetur nomen tu- ■um ... Globoka, cerkvena tišina so je razpi