OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3310 ŽALEC 3000 CELJE, p.p. 17 5-7/91 leto 68 MAJ - JULIJ 1999, ŽALEC, S. 49 - 76 ISSN 1318 - 6183 VSEBINA DRAGI BRALCI.................................................51 NADALJEVANJE KONCENTRACIJE SVETOVNE TRGOVINE S HMELJEM.......51 ŠE O TRŽNIH RAZMERAH.........................................54 POSLOVNO POROČILO HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE - GIZ.....55 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE - GIZ OD MAJA 1998 DO JUNIJA 1999........................... 58 OPIS POTEKA ZAGOTOVITVE OBDELAVE HMELJIŠČ.................... 59 JAVNA DELA V HMELJARSTVU.....................................59 PRIJAVA POTREB PO DELAVCIH ZA JAVNA DELA V HMELJARSTVU V LETU 1999 59 PRIDELAVA HMELJA V LETU 1998 IN PLAN ZA LETO 1999............60 OPOZORILO HMELJARJEM.........................................62 TUDI TAKO LAHKO REŽEMO!......................................64 DOGNOJEVANJE Z DUŠIKOM....,..................................64 HMELJARJI, NE POZABITE NA TEHNOLOŠKE SESTANKE! ...............65 PREVEČ ZAPLEVELJENA HMELJIŠČA - MANJ PRIDELKA IN SLABŠE KAKOVOSTI. 65 IZBOLJŠANE LASTNOSTI FUNGICIDA CUPRABLAU Z®..................68 KUMULUS DF® MIKRONIZIRANO MOČLJIVO ŽVEPLO....................70 INFORMACIJA O KONGRESU MEDNARODNE HMELJARSKE ZVEZE 1999......71 CENE ZEMLJE PRIMERJALNO MED EVROPO IN AMERIKO................72 IN MEMORI AM................................................,72 ZATIRANJE MUH................................................ 74, Fotografija na naslovni strani: Foto: M. Veronek Na začetku vegetacije morajo biti hmeljišča čista. Rahlo podoranost zemlje dopustimo pred obiranjem, saj je ob slabih vremenskih razmerah v času obiranja celo koristna. Revija Hmeljar Strokovna revija s področja hmeljarstva Žalskega tabora 2, 3310 Žalec Izdajatelj in založnik: Hmeljarsko združenje Slovenije GIZ (Domača stran: http:llwww.hmelj-giz.si) Glavni in odgovorni urednik: Martina Zupančič; Urednik strokovne priloge: Vlasta Knapič; Člani uredniškega odbora: Maijana Natek, Franc Puklavec, Marjan Drobne, Janez Luževič, dr. Lojze Četina, mag. Iztok Košir, mag. Marta Dolinar, Jože Brežnik, Vinko Drča, Irena Friškovec; Lektor: Anka Krčmar Tisk: HARI tisk, Dobriša vas 36, Petrovče; Frekvenca: 12 - krat letno Revija je po mnenju št. 23/40 pristojnega organa uvrščena med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvoda po 5 % stopnji. Naklada: 700 izvodov DRAGI BRALCI Srčno upam, da berete našo revijo. Situacija in stroški nam v bodoče ne bodo več omogočali mesečne frekvence. Že zadnjih nekaj številk ste opazili, da smo združevali mesece in to se bo žal, tudi nadaljevalo. Do konca leta želimo izdati še številko ob priliki spravila hmelja in dvojno ob zaključku leta. V tem letuje na novo delovno mesto odšla tudi dosedanja urednica strokovne priloge. Na predlog IHP Žalec boste to gradivo dobili v Hmeljarskem biltenu. Naša revija pa bo objavljala bolj poljudno napisane članke naših strokovnjakov. Torej spremembe v hmeljarstvu so kar na vseh ravneh, tako v proizvodnji, stroki, prodaji in ne nazadnje tudi pri izdajanju naše revije. Od naše prve letošnje številke do danes se je v hmeljarstvu situacija krepko spremenila, za nekatere bolj, za druge manj ugodno. V vsakem primeru smo v začetku leta predvideli za hmeljarje leto z usodnimi odločitvami in te se tudi dogajajo. Upajmo, da bomo hmeljarji zbrali dovolj trezne volje in se organizirano lotili najmanj dveh »front« naših problemov. Prva je prestrukturiranje sort in druga - način hmeljarjenja ob spremenjenih pogojih zaradi stečaja Hmezada Kmetijstvo Žalec.V vsakem primeru se moramo problemov čim prej lotiti. Vse to ni nič novega, boste rekli. Saj to že vrabci čivkajo, pa vendar smo že v mesecu juniju, pa ni še nič narejeno. Žal pa bo potem v jeseni zmanjkalo časa. Na hitro pa se je o tako tehtnih stvareh težko prav odločiti. Mnogi pravijo, da ni možno nič narediti, ker je za odločitev še preveč neznank, če bo in ko bo, ter kakor bo, vendar se jaz s tem ne strinjam. Ne glede na to, moramo izdelati program prestrukturiranja in možnosti hmeljarjenja jutri, ga dograjevati oz. izbojevati stališča, ki nam bodo pomagala realizirati zastavljene cilje. Lepo bi bilo, če bi s takimi stališči lahko skupaj nastopili že na skupščini Hmeljarskega združenja. Ob koncu bi porabila znan ljudski rek:« Cagav fant še nikoli ni spal pri lepem dekletu, cagav hmeljar pa tudi ne bo hmelj aril jutri!« Uspešno pridelavo hmelja vam želim do naslednjič! Urednica NADALJEVANJE KONCENTRACIJE SVETOVNE TRGOVINE S HMELJEM (Poročilo s spomladanskih sej komisij Mednarodne hmeljarske zveze v letu 1999). SEJO PREDSEDSTVA MHZ je 17.aprila 1999 v Parizu vodil njen dosedanji predsednik Norm Batt iz ZDA. Glede na dnevni red smo - po uvodnih pozdravnih formalnostih in preverjanju sklepčnosti - analitično obravnavali tekočo problematiko organizacije ter postavili smernice našega prihodnjega organizacijsko-strokovnega dela. Največ časa smo posvetili oblikam medsebojnega izmenjevanja podatkov, izboljšanju poteka vsakokratnih strokovnih sej in tudi dialogu med predstavniki ZRN in ZDA glede ukrepov za zmanjšanje ponudbe hmelja na svetovnem trgu. Kratek povzetek z omenjene seje: • 47. kongres MHZ bo letos od 3.-6. avgusta 1999 v Leonu. V zvezi z organizacijo letošnjega hmeljarskega kongresa je španski predstavnik Jose Luis Benitez predstavil program kongresa ter odgovoril na različna organizacijska vprašanja. • Sprejetje bil predlog organizacije kongresov MHZ na vsaki dve leti. Ti naj bi dobili nekoliko spremenjeno podobo. Organizacijo prihodnjega kongresa v letu 2001 smo zaupali angleškim hmeljarjem. • • Zaostrene gospodarske razmere se žal odražajo tudi pri plačevanju članarine MHZ. Tako smo ugotovili, da je članarino za preteklo fiskalno leto plačalo le 7 od 16 članic in da znaša celoten dolg članic že v višini letnega proračuna organizacije. Zaradi likvidnostnih težav bo MHZ omejila del svoje dejavnosti na vsakoletnih srečanjih. Za največjo dolžnico - Ukrajino pa je bil sprejet tudi že ukrep izključitve. Foto: A. Weingarten Del članov predsedstva MHZ na seji 17.aprila 1999 v Parizu. Od leve proti desni: Leslie A. Roy, Norm Batt, Gregorio G. Alonso, Martin Pavlovič, Josef Schräg in Frantisele Chvalovsky. • V okviru volitev je prišlo do nekaterih kadrovskih zamenjav v MHZ. Enoletne mandate MHZ so dobili predsednik Gregorio Garcia Alonso iz Španije ter trije podpredsedniki Josef Schräg (ZRN), František Chvalovsky (Češka) ter Leslie A. Roy (ZDA), ponovni dvoletni mandat generalnega sekretarja pa dr. Martin Pavlovič (Slovenija). Dosedanji predsednik Norm Batt - ki nas je že dvakrat obiskal v Sloveniji - se je vsem skupaj zahvalil za sodelovanje in prispevek pri organizaciji lanskoletnega kongresa v Yakimi. Predaja vloge predsednika MHZ. Na levi Norm Batt (ZDA ) - dosedanji predsednik, na desni Gregorio G. Alonso (Španija) novi predsednik. NA SEJI EKONOMSKE KOMISIJE MHZ 16.aprila 1999 Parizu, ki ji predseduje Jean-Paul Feldmann iz Francije, so predstavniki 8 prisotnih od skupaj 16 držav članic predstavili tržno-ekonomski del pridelave hmelja. Na podlagi ustaljenega obrazca - ki ga pred sejami prejmejo predstavniki članic MHZ in ki jih tudi predhodno izpolnijo in vrnejo, si lahko pridobimo dokaj dobro oceno trenutnih razmer ponudbe hmelja v svetu. Podatki o površinah, pridelavi, deležu vnaprej sklenjenih pogodb s pivovarnami oz. trgovci, cenah po posameznih skupinah sort in načinu prodaje ter komentarji k posameznim anketnim postavkam so bili objavljeni v priložnostno izdani brošuri, ki je tudi na voljo na sedežu HZS. V kratkem lahko povzamemo naslednje: • • Površine hmeljišč se v svetu že četrto leto zapored zmanjšujejo. V tem obdobju so se v deželah MHZ - ki predstavljajo okoli 90% svetovne pridelave - zmanjšale površine hmeljišč za približno 18.000 ha. Po podatkih EK v letu 1996 za 1.462 ha (-2,2%), v letu 1997 za 6.145 ha (-9,2%), v letu 1998 za 7.408 ha (-12,3%) in po ocenah za letošnje leto 1999 za 3.922 ha (-7,4%). Kljub tako izrazitemu krčenju hmeljišč pa se ponudba hmelja ni sorazmerno zmanjševala. Pri pregledu količin pridelave hmelja in tudi alfa kislin je slika nekoliko drugačna, saj seje v tem času močno povečal delež visokogrenčičnih kultivarjev. Odgovor lahko najdemo v spremembi sorte strukture pridelave - predvsem pri dveh naj večjih pridelovalkah ZRN in ZDA. Delo med sejo Ekonomske komisije Mednarodne hmeljarske zveze 16.aprila 1999 v Parizu. • Na skupni seji hmeljarjev in hmeljskih trgovcev (JTC) smo lahko opazili, da se krčijo vrste trgovcev, ki se udeležujejo tovrstnih sestankov. Zaradi združevanja manjših trgovcev z večjimi ali pa celo opustitve dejavnosti trgovine s hmeljem smo priča nadaljevanju koncentracije hmeljske trgovine. Tako sta še izraziteje očitni dve skupini, ki ju poosebljata mednarodni firmi »Joh.Barth&Sohn« ter »Hopsteiner«. Kadarkoli obstaja v ponudbi izdelkov omejeno število sogovornikov oz. kupcev, lahko le-ti narekujejo svoje zahteve. V hmeljarstvu smo, žal, že dalj časa priče takšnemu razvoju dogodkov. • Po mnenju predstavnika trgovcev naj bi imeli pivovarji za okoli 15 mesecev zalog hmelja. S predpostavko, da imajo zaloge hmelja tudi trgovci, lahko sklepamo, da v letošnjem, pa tudi v prihodnjem letu še ni pričakovati izrazitejšega cenovnega zasuka oz. rasti cen hmelja. • Podrobnejši pregled ponudbe hmelja je predstavljen v zbrani preglednici, kjer je vključena tudi ocena za leto 1999. Dr. Martin Pavlovič OGLAS Ugodno prodam dobro ohranjen obiralni stroj Wolf 220 ! Informacije: Vojko Ocvirk na telef. 063 / 725-310 vsak večer po 20. uri Hmeljar 68 (99), 5-7, stran: 53 Mednarodna hmeljarska zveza (IHGC) Ekonomska komisija MHZ Pariz, 16 April 1999 Država ''■ó;, M, /- V O'1 M f IP? ' l yfyy>i Površina rodnih hmeljišč (ha) 1998 Pridelava hmelja 1998 Ztr=50kg . ’ |sIji - akisline . ■: ■■ . Površine hmeljišč 1999 (lin) Pridelava hmelja 1999 (Ztr.=50kg) akisline té » ■>' AROMA HMELJ GRENČ. HMEIJ SKUPAJ NOVE POV. V. AROMA HMELJ GRENČ. -HMELJ - 5 SKUPAJ VTONAH AROM HMEIJ GRENČ H” ^ MELJ SKur/U NOVE ' rov. È HMELJ ; , GRENČ. HMEIJ SU PAJ iSbSll» Avstralija 60 586 646 1460 29680 31 140 152.05 20 795 815 600 39750 40350 210.20 Belgija 87 176 263 22 2311 7 883 10194 50.06 70 170 240 9360 Bolgarija 105 280 385 8 000 385 8000 Češka 5 657 40 5 697 332 98500 100 98 600 188.50 5 500 120 5 620 200 120000 200 120200 Nemčija 11828 6951 18 779 904 378 301 238 880 617181 2 299.00 10000 7600 17 600 500 320 000 261440 581440 Francija 701 55 756 43 23 239 2 120 25 359 40.50 743 56 799 50 24 519 2 240 26759 N. Zelandija 140 209 349 5 4 661 8227 12 888 80.30 139 208 347 2 5 782 9200 14 982 82.30 Poljska 1480 600 2 080 27000 15 000 42 000 128.40 1500 700 2200 34000 22000 56000 Rusija 1010 320 1330 8 9797 2 688 ' 12485 26.90 1260 380 1640 42 12 852 4 560 17412 Slovaška 450 450 8000 8 000 14.00 350 350 7 000 7000 Slovenija 1 883 50 1933 75 58 855 1200 60055 158.20 1600 43 1643 20 54400 1550 55 950 Španija 826 826 50 28 717 28 717 134.90 800 800 28 000 28000 UK-Anglija 1651 879 2530 144 41313 27 584 68 897 249.00 1 520 782 2302 41 38000 25 000 63 000 Ukrajina 1200 20 000 1200 20 000 ZDA 4 902 9928 14 830 138019 402 192 540211 2912.00 4 050 8 525 12575 124 284 368 317 492602 YU 182 402 584 2000 10000 12 000 26.50 200 200 4000 4 000 MHZ skupaj 30 136 21 302 52 638 1573 793 456 774 271 1595 727 6460.31 48716 1 545 055 MHZ 97>98 37 175 22 871 60 046 2 882 1 023 494 897022 1923 516 7824.53 52638 1 595 727 Razlika 1998-1997 ■ali ktz ' vj‘~;cfSiiään * mmm 98 ' +/- (vrednost) -7039 -1569 -7 408 -1309 -228038 -112 751 -315 789 -1337.72 -3 922 -50672 +/- (%) -18.9% -6.8% -123% -45.4% -223% -12.8% -16.4% -17.1% -7.4% -3.2% Vir podatkov: PeldmamVPavlovič Za leto 1999 so navedene le ocene. Podrobnejše podatke za posamezne članice MHZ lahko dobite na GIZ za hmeljarstvo. SE O TRŽNIH RAZMERAH Ob številnih seminarjih hmeljarjev po svetu smo dobili tudi nekaj gradiva z letošnjega seminarja Ameriških hmeljarjev v Denveru, v Koloradu, kije bil 29. januarja 1999. Eno izmed zanimivih tem s tega seminarja sem priredil z namenom, da vidimo, ali tudi mi podobno razmišljamo. Pogled na HOP-NET- hmeljsko mrežo, daje trenutno razvidno sliko hmeljarske situacije. Na kratko se lahko oceni kot katastrofalna in eksplozivna. Postavlja se vprašanje, ali je to normalen ciklus in lahko le čakamo, da povpraševanje na trgu poskoči; čakamo seveda ali bi mogli preživeti ob ignoriranju nastalih stroškov ali pa bo moralo priti do korenitih sprememb, preden bomo lahko prišli nazaj na stare tire. Nobenega dvoma ni, da bodo vedno prevladovale sile trga, ne glede na to, kaj bomo storili. To še bolj drži, če pogledamo današnjo globalizacijo. To potrjuje, da tudi hmeljski trg poganja in usmerja ponudba in povpraševanje. Analize v tem smislu kažejo, daje naša industrija v fazi, ki zahteva nadaljnje krčenje površin, če hočemo obdržati povpraševanje in ponudbo uravnoteženo. Projekcija potrošnje piva po letu 2000 sledi rahlemu povečanju in potrošnji do leta 2005, cca 1,8 mrd hi piva. Od leta 1976 je povečanje porabe piva za dobrih 40 %. Istočasno pa smo priča zniževanju odmerka hmelja v pivu, ki se je v istem obdobju drastično zmanjšalo, več kot za 40 % inje še v trendu upadanja. PIJEMO VSE BOLJ LAHKA PIVA Če primerjamo površine hmelja v svetu in proizvodnjo alfa kislin na hektar, pa vidimo obratni trend: zniževanje površin in povečevanja proizvodnje alfa kislin / hektar. Gibanje se bo nadaljevalo in po prognozi bi naj bilo leta 2003 okoli 60.000 ha hmeljišč in proizvedeno naj bi bilo več alfe kot danes. Tudi primerjava ponudbe in povpraševanja po alfi je neusklajena. Ponudba je že nekaj let nad potrošnjo in ta trend je predviden tudi v naslednjih letih. Če povzamemo gornje vidimo, da imamo opravka s krčenjem trga, ki bo trajalo v odsotnosti še kakšne druge uporabne vrednosti hmelja vse dotlej, dokler se soočamo z naraščajočo proizvodnjo alfe po hektarju in z zmanjševanjem hmeljenja piv. Proizvajalci hmelja so pod pritiskom pivovarn, ki preko trgovcev pritiskajo na cene. Tako je tudi delno okrnjena funkcija trgovcev v hmeljski verigi, ki naj bi: • • preskrbeli hmelj in organizirali prodajo na svetovnem tržišču, • zagotovili pravočasno dobavo hmelja v zahtevani kvaliteti in optimalnih cenah povsod po svetu. • Pripomogli k likvidnosti na trgu • Omogočili uporabo hmelja s predelavo v visokokvalitetne IZOMERIZIRANE -rafinirane proizvode • Raziskujovali primerno tehnologijo za predelavo hmelja • Kontrolirali ostanke pesticidov Hmelj in pivovarska industrija sta kompletno sorodni in vsi členi v tej verigi so enako prizadeti z vsemi riziki. Obstaja sicer interes zmanjševanja rizikov, vendar je limitiran z veliko konkurenco, ki je zmanjšal tržne niše na eni in pripeljal do manjšega števila gigantskih korporacij, na drugi strani. Sistem predpogodb, ki je bil nekoč instrument manevriranja ponudbe in povpraševanja je vse manjši. Proizvajalci so v poziciji, da nimajo dovolj predpogodb, ali pa so vezani na pogodbe po nizkih cenah, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Pivovarne so vse bolj v poziciji, da ne vstopajo v dolgoročne obveznosti. Zaradi teh razlogov se morajo posamezni proizvajalci srečati s povečano rizičnostjo proizvodnje napram velikim multinacionalnim skupinam pivovarn. Prav tako tudi pivovarne ne morejo biti zadovoljne s sedanjo situacijo, ki je izredno nestalna in premalo prožna, da bi zadostila svojim potrebam, čeprav imajo začasno korist od prevelike ponudbe alfe. Trgovci se morajo soočati s hitro rastočimi stroški kot rezultatom upadajočih sklenjenih poslov in priložnostmi, da zaslužijo s kombinacijami na trgu kljub vedno večjim odgovornostim s strani pivovarn. VSI SKUPAJ SMO V ISTEM ČOLNU Mentaliteta, da se nekaj mora zgoditi, vendar pa mi nismo za spremembe, nam ne bo pomagala. Čimprej bomo morali sprejeti izziv. Namesto, da delujemo eden proti drugemu je potrebna tesna strateška povezava med proizvajalci in trgovci, to pa nudi pivovarnam integrirano globalno dobavo in omogoča proizvajalcem maksimalen prodor na tržišče. Zaradi strateške važnosti hmelja za pivovarnarje in relativno likvidnega trga piva, bo prišlo do realizacije organiziranih povezav glavnih akterjev. Ne smemo pozabiti, da so velike krize hkrati tudi velike priložnosti. Andrej N at ek POSLOVNO POROČILO HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE - GIZ Poslovno poročilo Hmeljarskega združenja Slovenije -GIZ vsebuje: 1. Pregled dejavnosti v letu 1998 2. Finančno poročilo poslovanja za leto 1998 3. Predlog programa dela za leto 1999 4. Predlog predračuna prihodkov in odhodkov za leto 1999 1. PREGLED DEJAVNOSTI GIZ ZA HMELJARSTVO V LETU 1998 V okviru Hmeljarskega združenja Slovenije - GIZ so se odvijale različne strokovno-promocijske dejavnosti. Večinoma smo jih že predstavili v reviji Hmeljar. V pričujočem delu poslovnega poročila pa je - s citiranim virom celovitejše informacije - predstavljen le povzetek najpomembnejših aktivnosti. Promocijske dejavnosti • Tudi v letu 1998 smo se odmevno predstavili na 3-dnevnem mednarodnem hmeljarsko-pivovarskem sejmu »Brau 98«. Dosedanje kupce slovenskega hmelja in tudi morebitne nove trgovce in pivovarje smo udeleženci sejma seznanili z našimi izvoznimi kapacitetami hmelja ter s kakovostjo slovenskih sort (Hmeljar 1-2/99, s.4-5). • V sklopu promocijskih dejavnosti smo razširili informacijski sistem s področja hmeljarstva prek elektronskih medijev. Vsebinsko in tehnično smo oblikovali spletne strani o slovenskem hmeljarstvu na svetovnem omrežju interneta (http://www.hmelj-giz.si). Domača stran GIZ za hmeljarstvo zajema široko predstavitev slovenskega hmeljarstva in jo bomo skupno - glede na potrebe - lahko kasneje tudi vsebinsko razširili (Hmeljar, 11-12/98, s. 148). • Na 36. hmeljarskem prazniku 9. avgusta 1998 v Braslovčah je od hmeljarskega starešine Petra Serdonarja prejel starešinstvo hmeljar Ivan Rančigaj z Gomilskega. Do naslednjega praznika ga spremlja Sabina Stepišnik iz Trnave (Hmeljar 8-9/98, s. 107). • Že drugič je uspela obujena tradicija hmeljskih likofov, ki so zamrli s prihodom obiralnih strojev. V glavni organizaciji člana GIZ Hmezad Export-Importa je prireditev privabila številne hmeljarje, pa tudi naše kupce in poslovne partnerje. Promocijski dogodek je bil kronan s podelitvijo certifikata ISO 9002 slovenskemu komisionarju Hmezad Export-Importu. Zastopanje interesov hmeljarjev doma in na tujem • Glede na ekonomske razmere na svetovnem trgu hmelja smo predstavnike MKGP seznanili z vse težjimi podjetniškimi razmerami pridelave hmelja in se zavzemali za izdatno finančno podporo slovenskemu hmeljarstvu. Skladno s finančnimi možnostmi vlade RS ter smernicami zakonodaje EU so bili hmeljarji deležni subvencije v višini 118.000 SIT/ha. Zaradi posebne narave izvoza hmelja pa so hmeljarji prejeli še podporo za pripravo hmelja za izvoz letnika 97 - izvoženega v letu 1998, in sicer 56,70 SIT/kg hmelja v storžkih oz. 62,40 SIT/kg briketiranega hmelja. Menimo, daje glede na trenutne tržne razmere v hmeljarstvu vladna podpora na hektar hmeljišč prenizka. • Predstavniki hmelj aijev smo - glede na sklepe UO HZS - ob različnih priložnostnih obiskih v Ljubljani seznanjali ministra za KGP Cirila Smrkolja o stanju in razmerah v slovenskem hmeljarstvu. • Za seje Mednarodne hmeljarske zveze smo pripravili predpisana poslovna poročila in sodelovali na sejah Ekonomske komisije in Tehnične komisije MHZ marca v Franciji, avgusta v ZDA, ter novembra v ZRN. Udeležbe na omenjenih sejah smo poleg formalnih stikov izkoristili tudi še za izmenjavo stališča na področju zakonodaje v hmeljarstvu s predstavniki Češke in Poljske, s predstavniki članic EU pa za spoznavanje konceptov in organizacije obstoječih predpisanih organizacij proizvajalcev (Hmeljar 3-4/98, s.47-8; 8-9/ 98, s. 108-9). Hmeljarska problematika • Z akcijo javnih del pri spomladanskih delih ter obiranju hmelja smo v letu 1998 prvič skušali vključiti v sezonsko delo več domačih delavcev, saj smo dosedaj izvajali ta dela pretežno s tujimi delavci. Na HZS nadaljujemo tudi v letu 1999 koordinacijo na vladnem projektu javnih del, s čimer prispevamo k ublažitvi krize nezaposlenosti v Sloveniji ter k pocenitvi stroškov dela v hmeljarstvu (Hmeljar, 11-12/99, s. 148-9; 1-2/99 s. 5-7). • Na HZS smo z IHP Žalec pričeli z reševanjem problema okuženosti hmeljišč z glivico uvelosti hmelja oz. glivico Verticillium sp.. Na sestanku na Gomilskem je razgovor zajemal analizo razmer v hmeljiščih okuženih, z glivico Verticillium sp., ter financiranje izpada dohodka na prizadetih površinah hmeljišč. Poleg domačih hmeljarskih strokovnjakov so sodelovali tudi predstavniki iz MKGP ter republiškega in občinskega fitosanitarnega inšpektorata (Hmeljar, 11-12/99, s. 149). • Glede na uradniško omejevanje uporabe dosedanjih vodil v hmeljarstvu smo na HZS pripravili strokovno usklajen predlog za dopolnitev Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Žalec z dne 4.4.1997, objavljen v UL, 19/97 (s.1601-3). Predlagali smo popravke k omenjenemu odloku in jih - skladno s sklepom zadnje seje Skupščine Hmeljarskega združenja Slovenije - poslali uradnim organom novo-nastalih občin bivše občine Žalec (Hmeljar, 11-12/99, s.148). • Na HZS smo pričeli v letu 1998 tudi že s študijem pravnega reda EU s področja hmeljarstva, ki zajema 25 uredb. Ugotavljamo, da potrebujemo v postopku uskladitve zakonodaje v slovenskih pravnih predpisih s področja hmeljarstva še precej pravnih dopolnil. Informiranje hmeljarjev • V letu 1998 je izšlo 7 številk revije Hmeljar, od tega 4 dvojne. Tri so izšle v obliki strokovne priloge. Revijo financirajo hmeljarji v obliki prispevka 0,60 SIT/kg pridelanega hmelja. Urednicama Martini Zupančič, dipl. ing., ter Vlasti Knapič, dipl. ing., kot tudi vsem piscem člankov, se zahvaljujemo za njihov strokovni in organizacijski prispevek pri izhajanju revije. • Nadaljnje oblike obveščanja hmeljarjev o poslovnih dogodkih so potekale preko pisnih obvestil sklepov sej UO HZS. Strokovno informiranje pa je potekalo po utečeni poti v obliki Hmeljarskih informacij, kijih izdaja član GIZ - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. 2. FINANČNO POROČILO POSLOVANJA ZA LETO 1998 Revizijo poslovanja je opravila firma »Plus revizija, d.o.o.« Izvedeno je bila skladno z revizijskimi standardi, ob upoštevanju temeljnih revizijskih načel ter slovenskih računovodskih standardov. Pregledane so bile vse izvirne in izvedene knjigovodske listine ter poslovne knjige. Po mnenju pooblaščene revizijske hiše je finančno poslovanje Hmeljarskega združenja Slovenije (GIZ za hmeljarstvo) doseglo svoj namen. Analiza stroškov kaže, daje poslovanje GIZ potekalo po predvidenih smernicah in skladno s smernicami Pogodbe o ustanovitvi GIZ z dne 27.maja 1994. Posebno revizijsko poročilo o analizi njegovega poslovanja je na vpogled na sedežu GIZ. PRIHODKI IN ODHODKI ZA LETO 1998 PRIHODKI Plan 1998 Dejansko 1998 SIT SIT A. Osnovna dejavnost 4.800.991,00 5.600.144,09 - od hmelja 1.1996 500.991,00 539.049,10 - od hmelja 1. 1997 2.300.000,00 2.462.558,80 - od hmelja 1. 1998 500.000,00 - - obresti 700.000,00 1.205.280,53 - dividende - 19.929,20 - iz vladnih razpisov za GIZ 800.000,00 1.373.326,46 B. Hmeljar 2.500.000,00 2.114.735,50 C. Promocija 2.776.000,00 1.685.058,64 SKUPAJ PRIHODKI 10.076.991,00 9.399.938,23 ODHODKI Plan 1998 Dejansko 1998 V SIT V SIT A. Osnovna dejavnost 1. Najemnina prostorov in mat. stroški 220.000,00 136.398,00 2. Storitve - direktor 2.300.000,00 2.404.550,61 - jubilejna nagrada - 25.266,00 - administrativni in knjigovodski stroški 730.000,00 737.709,80 - sodne takse 100.000,00 47.534,50 - pravna služba 100.000,00 11.475,00 - člani UO 400.000,00 287.550,00 - revizija bilance 90.000,00 80.215,80 3. Prevoz na delo 40.000,00 34.890,00 4. Regres za prehrano 60.000,00 44.342,00 5. Regres za letni dopust 52.000,00 51.000,00 6. Kilometrina 100.000,00 54.376,00 7. Kongres MHZ 270.000,00 - 8. Reprezentanca 100.000,00 34.353,60 9. Pisarniški material 60.000,00 60.631,00 10. Plačilni promet 40.000,00 37.362,18 11. Stroški skupščine 40.000,00 47.627,00 12. Poštne storitve 40.000,00 40.400,00 13. Članarine strokovnim združenjem 40.000,00 - 14. Strokovna literatura 10.000,00 - Hmeljar 2.500.000,00 2.114.735,50 Promocija 2.776.000,00 1.685.058,64 Mednarodni sejem »Brau 98« 2.000.000,00 1.012.946,15 Sejem v Gornji Radgoni 326.000,00 Dan hmeljarjev 200.000,00 251.173,00 Spletna stran HZS na Internetu 250.000,00 169.169,00 CELOTNI ODHODKI 10.068.000,00 9.368.763,68 RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 31.174,55 DAVEK IZ DOBIČKA PRAVNIH OSEB 29.277.10 ČISTI NERAZPOREJENI DOBIČEK 1.897,45 Foto: M. Veronek “In sam je sredi širnih polj in noga se mu pogrezava -a je še vedno nad drugimi." Da ne bo spoznanje prišlo prepozno. • Informiranje družbenikov HZS • s pošiljanjem zapisnikov sej Skupščine HZS in sklepov sej UO HZS, z obvestili v reviji Hmeljar, z organiziranimi sestanki in dodatnimi obvestili. • Izdajanje strokovne revije Hmeljar. • Uvajanje sistemov kakovosti v hmeljarstvo skladno s tržnimi zahtevami in smernicami EU. • Priprava gradiva za seje Skupščine in Upravnega odbora HZS. • Izvajanje sklepov UO HZS. 4. PREDLOG PREDRAČUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1999 3. PREDLOG PROGRAMA DELA ZA LETO 1999 • Opravljanje aktivnosti, določenih v »Pogodbi o ustanovitvi GIZ« in sklepih njegovih organov. • Zastopanje interesov hmeljarjev doma: • Usklajevanje interesov in zahtev vseh slovenskih hmeljarjev za skupen nastop do države. • Predstavitev problematike slovenskega hmeljarstva vladnim organom in drugim nevladnim organizacijam. • Povratno obveščanje organov HZS in njenih članov. • Nosilstvo in koordinacija projekta javnih del RS v kmetijstvu za področje hmeljarstva. • Zavzemanje za ohranitev mednarodne konkurenčnosti hmeljarskih kmetij. • Predstavljanje hmeljarjev na mednarodni ravni: • Udeležba na kongresu in sejah komisij MHZ. • Izmenjava tržnih podatkov pri delu Ekonomske komisije Mednarodne hmeljarske zveze (MHZ). • Vzdrževanje stikov s tujimi hmeljarskimi združenji in organi EU. • • Promocijske aktivnosti: • Udeležba na mednarodnem sejmu »Brau 99« v nemškem Niimbergu (11/99). • Sodelovanje na sejmu v Gornji Radgoni. • Sponzoriranje hmeljarskih prireditev. • Vzdrževanje hmeljarske spletne strani na medmrežju. • Priprava informacija za medije obveščanja (časopisi, RTV...). I. Prihodki v SIT 1. Osnovna dejavnost 2.720.000 - od hmelja 1.1998 1.700.000 - od hmelja 1. 1999 500.000 - obresti 500.000 - dividende 20.000 2. Revija Hmeljar 1.920.000 3. Promocija 2.600.000 4. Dohodki iz vladnih razpisov za GIZ 1.800.000 5. Celotni prihodki v 1999 9.040.000 II. Odhodki v SIT 1. Stroški dela GIZ 2.220.000 2. Stroški iz dela GIZ 300.000 3. Stroški mednarodnega sodelovanja GIZ 700.000 4. Stroški delovanja GIZ 1.770.000 - administrativno-računovodske storitve 600.000 - amortizacija 150.000 - materialni stroški 240.000 - stroški dela UO 400.000 - stroški dela Skupščine HZS 150.000 - članarine domačim in tujim strokovnim organizacijam 180.000 - strokovna literatura 50.000 5. Izdajanje revije Hmeljar 1.700.000 6. Promocija 2.250.000 - sejemske udeležbe 1.850.000 - hmeljarske prireditve 400.000 7. Celotni odhodki v 1999 8.940.000 Dr. Martin Pavlovič, direktor Foto: M. Veronek Na letošnjem prikazu strojev za spravilo krme v Podlogu, ki ga je organiziral strojni krožek Savinjske doline, so prisotni hmeljarji izrazili željo tudi po napredku tehnike za hmeljarstvo. POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE - GIZ OD MAJA 1998 DO JUNIJA 1999. Upravni odbor hmeljarskega združenja Slovenije je imel v tem času 5 rednih sej in eno izredno. Na sejah je bila zadovoljiva udeležba. Na sejah upravnega odbora smo največ razpravljali o doseganju prenizkih cen slovenskega hmelja na svetovnem trgu. Posledica teh nizkih prodajnih cen je neekonomičnost pridelave hmelja, težak ekonomski položaj slovenskih hmeljarjev in pritisk le teh na zahtevo po višji podpori hmeljarjem po ha hmelja od Ministrstva za Kmetijstvo. Veliko je bilo usklajevanja na Upravnem odboru med člani in pogajalsko ekipo, ki je imela več razgovorov s kmetijskim ministrom g. Smrkoljem. V septembru 1998 smo med obiranjem hmelja organizirali okroglo mizo z novinarji časopisnih hiš, radia in televizije, da smo slovenski javnosti predstavili težak ekonomski položaj hmeljarstva. V času obiranja nas je tudi obiskal kmetijski minister g. Smrkolj, si ogledal obiranje hmelja, naša skupina pa gaje ponovno seznanila z dosego nizkih prodajnih cen hmelja, težko ekonomiko proizvodnje in zahtevo hmeljarjev do kmetijskega ministrstva za večjo pomoč po ha hmelja. V letu 1998 smo hmeljarji prvič s pomočjo Ministrstva za delo, dom in družino in Ministrstva za Kmetijstvo opravili določena dela v hmeljarstvu z javnimi deli. Ta način dela v hmeljarstvu je Upravni odbor organiziral tudi za leto 1999. Upravni odbor je veliko delal na dopolnitvi občinskega odloka Občine Žalec o uporabi vrvice za hmelj ska vodila. Kljub velikim prizadevanjem in argumentiranim pisnim strokovnim obrazložitvam, nam še ni uspelo rešiti te občinske napake. V januarju 1999 je želel Upravni odbor GIZ-a informacijo o doseženi ceni hmelja za izvožen hmelj v letih 1995, 1996, 1997. Hmezad Export-Import je korektno pripravil gradivo, ki je pri GIZu. Dosežena povprečna prodajna cena hmelj a za letnik 1998 seje še zmanjšala in padla na prostem trgu izpod 3 DEM/ kg. Zaradi tega izpada prihodka je morala delniška družba Hmezad Kmetijstvo Žalec, z obdelavo 1100 ha hmeljišč v stečaj. S tem je vprašljiva obdelava teh hmeljišč v naslednjih letih in zaradi tega bi Slovenija izgubila pozicijo z 2400 ha hmeljišč ob vstopu v EU in je ne bo mogla več nadomestiti. Na zadnji seji Upravnega odbora je prišlo tudi že do kadrovskih menjav. Na tej seji je ustno posredoval odstop predsednik upravnega odbora g. Rudi Janežič - in sicer zaradi razhajanja stališč nekaterih članov UO z njegovimi razmišljanji glede bodočnosti organiziranja dela hmeljarske pridelave v Sloveniji. Rudi Janežič OPIS POTEKA ZAGOTOVITVE OBDELAVE HMELJIŠČ v letu 1999, ki jih je dosedaj obdelovalo podjetje Hmezad Kmetijstvo Žalec d.d. Kljub dani garanciji s strani vlade RS za najeti kredit v lanskem poletju ter kljub poizkusu s strani Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi banke del kreditov odpisale, ali spremenile v lastniški delež, za ostali kredit pa dobile garancijo s strani vlade, je bil na zahtevo upnikov zaradi prezadolženosti in nezmožnosti, da podjetje izpelje pridelavo hmelja v letu 1999 uveden stečaj. Stečaj je bil uveden v obdobju, ko je bilo treba začeti z obdelavo hmeljišč. Zaradi dejstva, da se je v skladu s predpisi pravica do obdelave zemljišč prenesla na Hmezad Kmetijstvo d.d., v stečaju, da so žičnice obremenjene s hipoteko, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS lahko novega obdelovalca išče izključno preko razpisa NI BILO DRUGE MOŽNOSTI. KOT DA OBDELAVO V LETU 1999 VRSI EKIPA. KI JE HMELJIŠČA OBDELOVALA DO SEDAJ. Zato je ministrstvo poiskalo finančno in organizacijsko usposobljeno podjetje (Perutnino Ptuj d.d.) da začasno, samo v sezoni 1999 izvrši obdelavo hmeljišč. MKGP bo skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč RS naredilo vse, da bo v tej sezoni poskušalo najti obdelovalce hmeljišč za prihodnje obdobje. MKGP JAVNA DELA V HMELJARSTVU Vlada RS je na svoji seji v marcu potrdila nadaljevanje izvajanja projekta javnih del v kmetijstvu. Na Zavodu RS za zaposlovanje so že pripravili ustrezne pogodbe med MKGP kot naročnikom in HZS - kot izvajalcem del. Omenjeno pogodbo bomo takoj po prejemu poslali posameznim podizvajalcem v podpis. Ker je projekt trenutno odobren le za prvi sklop del, smo na HZS že vložili interes in potrebe za podaljšanje del v jesenski čas. Po zagotovilu omenjenega zavoda bodo - po podaljšanju projekta javnih del - naknadno pripravili dodatne anekse k pogodbam in tako tudi formalno omogočili izvajanje del v celem letu. Na podlagi potreb in izraženega interesa po delavcih je HZS kot izvajalec del v hmeljarstvu prijavilo naslednje potrebe za spomladanska dela ter dela pri obiranju hmelja. PRIJAVA POTREB PO DELAVCIH ZA JAVNA DELA V HMELJARSTVU V LETU 1999 Članice GIZ za hmeljarstvo 1. Hmezad Kmetijstvo Žalec, d.d. (v stečaju) 400 + 400 2. Kmetijski Kombinat Ptuj, d.d. 100+100 3. Mercator Dolenjska Sevnica, d.d. 10 4. Jeruzalem Ormož, SAT, d.d. 25 + 30 5. Hmelj, posestvo Jože Čas, Šm/Sl.Grad. 50 + 50 6. Hmezad KZ Braslovče 32+15 7. Hmezad KZ Petrovče 35 + 40 8. Inštititut za hmeljarstvo Žalec 10+10 9. Hmezad Export-import Žalec 35 10. Posestvo Grubič iz Brežic 10 + 10 11. Hop Trade d.o.o. 30 + 30 PRIDELAVA HMELJA V LETU 1998 IN PLAN ZA LETO 1999 Hmeljarska proizvodnja se iz leta v leto nekoliko spreminja. Na eni strani so spremembe v količini in kakovosti predelka, na drugi pa spremembe v strukturi pridelave. Na spremembo v količini pridelka vpliva več dejavnikov, od katerih so najpomembnejši: število hektarjev zasajenih s hmeljem, sortna sestava, vremenske razmere v času vegetacije, možnosti dodatnega namakanja hmeljišč, gnojenje in vsa ostala agrotehnika, ki je odločilnega pomena za kakovosten in velik pridelek. Večina od naštetih dejavnikov v veliki meri vpliva tudi na kakovost pridelanega hmelja, ki je v okviru posamezne sorte ali kultivarja odločilnega pomena pri kupcih. Spremembe v strukturi pridelave so v zadnjem času vedno bolj razgibane. Število hmeljarjev iz leta v leto pada, vendar postajajo ti vedno večji, ker prevzemajo v obdelavo površine, ki sojih prej imeli manjši hmeljarji. Vendar se kljub temu rodne hmeljske površine nekoliko zmanjšujejo. Poglavitni vzrok za to je trenutno slaba svetovna hmeljarska situacija. Posledica tega so tudi spremembe v sortni sestavi, ki so odvisne od povpraševanja na trgu. V nadaljevanju prikazujejo preglednice (1-7) podrobno pridelavo hmelja v letu 1998, primerjavo le - te z nekaj leti nazaj in prijavo pridelave hmelja v letu 1999. Preglednica 1: Primerjava kakovosti priglašenega hmelja v letu 1994, 1995, 1996, 1997 in 1998 LETO 1994 1995 1996 1997 1998 razred I. 91 93 89 62 82 n. S 6 10 30 14 m. 1 J 1 8 4 IV. SKUPAJ 100 100 100 100 100 % vlage do 11.5 20 36 30 33 35 11.6 -13.5 59 57 49 51 49 13.6 -15.5 20 6 19 15 15 nad 15.6 <0.5 <0.5 2 <0.5 1 SKUPAJ 100 100 100 100 100 % primesi do 2.0 20 24 11 34 28 2.1 - 5.5 79 74 87 64 71 nad 5.6 <0.5 2 2 2 1 SKUPAJ 100 100 100 100 100 Preglednica 2: Prijavljena hmeljska pridelava po letih od 1994 do 1998 v ha 1994 1995 1996 1997 1998 SORTA 1.1. rod. E 1.1. rod. E 1.1. rod. E 1.1. rod. E 1.1. rod. E veg. nas. nas. veg. nas. nas. veg. nas. nas. veg. nas. nas. veg. nas. nas. SG 10 673 683 18 611 630 3 530 533 0 384 384 11 339 350 AU 41 1234 1275 29 1226 1255 53 1223 1276 117 1224 1341 61 1135 1196 BO 77 174 251 46 226 271 58 269 327 23 327 350 0 314 314 CE-S. 3 81 84 6 91 97 8 97 105 0 104 104 2 86 88 OST.S. 3 123 126 11 107 118 17 107 124 13 90 103 I 53 54 X 134 2285 2419 109 2261 2371 138 2227 2365 153 2129 2282 75 1927 2002 Preglednica 3: Priglašen pridelek v tonah po letih od 1994 do 1998 SORTA 1994 1995 1996 1997 1998 ton prid. kg/ha ton prid. kg / ha ton prid. kg / ha ton prid. kg / ha ton prid. kfi /ha rod. nas. E rod. nas. E rod. nas. E rod. nas. E rod. nas. E SG 877 1303 1284 887 1450 1408 596 1125 1118 610 1589 1589 425 1178 1213 AU 2005 1625 1573 2268 1850 1807 2122 1735 1663 2588 2114 1930 1986 1576 1661 BO 350 2011 1394 503 2228 1854 543 2019 1661 627 1918 1792 546 1738 1738 CE-S. 125 1539 1484 149 1642 1538 196 2021 1867 222 2111 2111 152 1712 1750 OST.S. 185 1506 1470 160 1491 1357 149 1393 1202 147 1633 1410 51 1004 1023 E 3542 1550 1464 3967 1754 1673 3606 1619 1525 4194 1970 1837 3160 1514 1578 Kultivar HMELJIŠČA v ha PRIDELEK v kg/ha 1997 lJetnik Rodni nas. 1998 I 97/98 plan 1998 1997 1998 I plan I prid. Sav. golding (SG) 384.13 11.03 339.60 350.09 91 1332 1589 1213 91 76 Aurora (Ali) 1340.71 61.25 1134.67 1195.92 89 1862 1930 1661 89 86 Apolon (AP) 3.50 0.00 0.00 0.00 0 0 1121 0 0 0 Atlas (AT) 10.47 0.00 1.08 1.08 10 1759 1243 827 47 67 Bobek (BO) 349.66 0.00 314.38 314.38 90 1899 1792 1738 92 97 Blisk (BL) 40.00 0.00 11.79 11.79 29 1755 1562 390 22 26 Buket (BU) 11.72 0.00 3.08 3.08 26 1990 1710 1474 74 86 mešanica (ME) 4.28 1.00 3.28 4.28 100 1028 2455 1731 168 71 Celeia (CEL) 58.68 2.00 56.28 58.28 99 1884 2195 1542 82 70 Cicero (CIC) 6.94 0.00 2.05 2.05 30 2000 1615 1166 58 72 Cekin (CEK) 6.62 0.00 2.24 2.24 34 1741 1835 4697 270 256 Cererà (CER) 32.16 0.00 25.66 25.66 80 2105 2187 1951 93 89 Magnum (MAG) 33.70 0.00 32.90 32.90 98 1657 1075 973 59 90 SKUPAJ 1 2282.57 75.28 1926.47 2001.75 88 1773 1837 1578 89 86 Preglednica 5: Struktura pridelave slovenskega hmelja v letu 1998 SORTA HMELJIŠČA V % PRIDELEK V % PRETEKLO LETO TEKOČE LETO PRETEKLO LETO TEKOČE LETO Sav. golding 16.8 17.5 14.5 13.3 Aurora 58.8 59.7 61.8 62.7 Apolon 0.1 0.0 0.1 0.0 Atlas 0.5 0.1 0.3 0.1 Bobek 15.3 15.7 14.9 17.6 Blisk 1.7 0.6 1.5 1.3 Buket 0.5 0.2 0.5 0.1 mešanica 0.2 0.2 0.2 0.2 Celeia 2.6 2.9 3.1 2.7 Cicero 0.3 0.1 0.3 0.1 Cekin 0.3 0.1 0.3 0.2 Cererà 1.4 1.3 J 1.7 1.5 Magnum 1.5 1.6 « 0.8 0.2 SKUPAJ 100 100 II 100 100 Preglednica 6: Pregled površin in pričakovanih hektarskih pridelkov hmelja na posameznih tipih tal po starosti nasadov za leto 1998 v Sloveniji starost LAHKA TLA TEŽKA TLA SKUPAJ nasada v letih površina ha struktura % delež % pridelek kg / ha površina ha Struktur a % delež % pridelek kg/ha površina ha struktura % 1 54.4 4 72 112 20.9 4 28 76 75.3 4 2-6 471.7 33 72 1809 181.9 31 28 1746 653.6 33 7-11 321.3 23 67 1815 158.5 27 33 1856 479.8 24 12 -16 246.3 17 72 1817 95.2 16 28 1842 341.6 16 17-21 269.8 19 72 1968 104 18 28 1924 373.8 19 nad 21 49.2 4 63 1760 28.6 4 37 1729 77.8 4 SKUPAJ 1412.7 100 71 1775 589.1 100 29 1762 2001.8 100 V letih od 1994 do 1998 so bile površine zasajene s sav. Goldingom, v stalnem upadanju. Najvišja skupna obnova vseh nasadov je bila v letu 1997, ki je znašala 153 ha, najmanjša pa v letu 1998: le 75 ha. Skupne površine nasadov so se vseskozi zmanjševale, z 2419 ha v letu 1994 na 2002 ha v letu 1998. Napodlagi podatkov prijave pridelave hmelja - letnika 1999 ( preglednica 7) pa vidimo, da so se skupne površine zmanjšale na 1822 ha. Iz preglednice 6 je razvidno, da imajo hmeljarji svoje nasade pretežno na lahkih tleh (71%), kar v sušnih letih pomeni večjo potrebo po dodatnem namakanju za dosego želenih rezultatov, tako glede kvantitete kot kvalitete. Iz prikazananega je razvidno, da so se površine pod hmeljem v letu 1999 napram letu 1998 zmanjšale za 180 ha, katere so hmeljarji spremenili v premene, da izkoristijo krizno hmeljarsko obdobje za obnovo nasadov in prilagoditev sortne sestave zahtevam trga. SORTA HMELJIŠČA V HA PRIDELEK V TONAH PRETEKLO LETO TEKOČE LETO INDEKS 98/99 PRETEKLO LETO TEKOČE LETO (plan) SG 350.1 315.4 90 424.9 430.4 AU 1195.9 1137.5 95 1986.5 2139.2 AT 1.1 0.4 37 0.9 900 BO 314.4 200.4 64 546.5 375.5 BL 11.8 4.5 38 4.6 7.9 BU 3.1 2.2 71 4.5 3.5 ME 4.3 6.9 160 7.4 3.1 CEL 58.3 54.3 93 89.9 104.3 CIC 2.1 3.5 173 2.4 3.6 CEK 2.2 1.6 69 10.5 2.4 CER 25.7 25.7 100 50.1 53.1 MAG 32.9 69.6 211 32.0 78.8 SKUPAJ 2001.8 1821.9 91 3160.3 3202.8 Hmeljna komisija ponovno opozarja hmeljarje, naj budno spremljajo žarišča : : . : : uničijo. V primem, da opazite rastoči divji nelj tudi iližr da obstaja odlok o obveznem uničevanju divjega in podivjanega hmelja, objavljen v Uradnen danes. V tem odloku piše, da morajo imetniki kmetijskih zemljišč v oddaljenost 10 km od nasadov žlahtnega hmelja najpozneje do 15. junija tekočega leta mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj. S tem ukrepom se prepreči . prahom divjega oziroma podivjanega . hmeljarji veste za ta žarišča in nič ne ukrepate, ste si za povečano osemenjenost svojega hmelja sami krivi. Ker postaja osemenjenost hmelja v povprečju iz leta v leto večja, postaja nevarnost, da se bodo pojavila hmeljišča, pri katerih bo osemenjenost hmelja presegla dopustno mejo 2 %, kar pomeni, da takšen hmelj, še posebno zaradi zahtev kupcev, ne bo prevzet! Hmeljna komisija je pisno o tem ukrepu obvestila vse upravne enote v katerih se goji žlahten hmelj, razen upravne enote Žalec, ki je objavila razglas o tem ukrepu v tem Hmeljarju. Izvajan ijska služba. Kdor tega ukrepa ne izvede, se kaznuje z mandatno kaznijo 50.000 SIT. Joško Livk REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5. Žalec, 3310 Žalec 063/7135-120,7135-140 7135-160,7135-170 7135-180 Fax: 063/716 132 Datum: 11.05.1999 RAZGLAS V skladu z drugim odstavkom 2. člena in 3. točke 3. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS, št. 82/94) morajo imetniki in uporabniki kmetijskih zemljišč izvajati ukrepe za preprečevanje oz. zatiranje pojava škodljivih organizmov (živali, rastlin, glive in mikroorganizmi) na zemljiščih, ki jih imajo v lasti oz. jih obdelujejo ali uporabljajo in sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije. Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oz. podivjanega hmelja, morajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah: Andraž, Braslovče, Črni vrh, Dobrič, Gomilsko, Gorica, Gornja vas, Grajska vas, Gotovlje, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Ločica, Male Braslovče, Miklavž, Ojstriška vas, Orla vas, Petrovče. Podvrh, Podvin, Polzela. Pongrac, Ponikva, Prebold, Prekopa, Sp. Gorče, Studence, Šempeter v Sav. dolini, Šmatevž, Tešova, Trnava, Velika Pirešica, Vransko, Zabukovica, Zalog, Založe, Žalec in Železno najkasneje do 15. junija 1999 mehanično ali kemično uničiti divji oz. podivjani hmelj - samorasle hmeljne rastline izven hmeljišč. Strokovno pomoč pri izvajanju ukrepov lahko dobijo lastniki in uporabniki zemljišč na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Žalskega tabora 2, 3310 Žalec. • < ' ( Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati in uničiti tako, da se z njimi hmelj ne more razmnoževati. Nadzor nad izvajanjem tega razglasa opravlja Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kmetijska inšpekcija Celje, Izpostava Žalec, Hmeljarska ul. 1, Žalec. Mandatna kazen za vse tiste, ki ravnajo v nasprotju s tem razglasom znaša 50.000 SIT. Razglas je izdan na podlagi Odloka o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oz. podvijanega hmelja (Ur.l. SRS, št. 20/78) in navodila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. 321-13-97/97. Marjan Žohar, univ.dipl.org., Načelnik STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI Foto: I. Friškovec TUDI TAKO LAHKO REŽEMO! Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec smo letošnjo pomlad odoravanje, rez in škropljenje proti kuštravcem po rezi opravili v enem hodu. Novost je ta, da je poleg odoralnika in rezalnika na boku traktorja pritrjena še škropilnica. Preglednost v smeri vožnje je tako nemotena. Kapaciteta rezervoarja škropilnice je 80 1, kar zadošča za tretiranje v dolžini cca. 1500 m. To pa je usklajeno tudi s potrebnim rednim brušenjem rezalnih diskov, saj vemo da le ostri diski omogočajo optimalno rez. Črpalko na škropilnici poganja hidromotor. Maksimalni pritisk črpalke je 8 barov, škropili smo s 3 bari. Soba je pritrjena na višini 40 cm, kot šobe je 40°. Višino šobe bomo v naslednji sezoni poskušali še znižati. To tehnično izboljšavo so v zimskem času pripravili delavcijDoskusnega posestva na inštitutu: Alojz Salobir, Bojan Žolnir in Bojan Cvetkovič. Irena Friškovec, Alojz Salobir Kombinirano orodje pri delu. DOGNOJEVANJE Z DUŠIKOM Za hiter in intenziven razvoj hmeljnih rastlin po rezi potrebujejo le-te optimalno prehrano in vlažnost tal. Glede gnojenja z dušikom velja osnovni napotek, da v celotnem rastnem obdobju dodamo 150 do 180 kg čistega dušika/ha. Skupno količino dušika dodamo v treh obrokih, ki jih razdelimo v razmerju 1/4+2/4+1/4. Priporočene odmerke lahko povečamo le v primeru, da rastline zaostajajo v rasti in imajo blede oziroma rumenkasto obarvane liste. Rahle kloroze na mladih listih v vrhu rastlin so posledica intenzivne rasti rastlin in počasnejše tvorbe klorofila in ne pomenijo zaskrbljujočega pomanjkanja dušika. Kloroze, ki se pojavijo na spodnjih, starejših listih in so dolgotrajnejše, pa so lahko znamenje pomanjkanja dušika. V tem primeru lahko obrok dušika povečamo.Ob pretiranem gnojenju z dušikom bodo rastline prej dozorele, storžki pa bodo krhki, z nižjo vsebnostjo alfa kislin. Optimalno dognojevanje z dušikom pomeni časovno in količinsko ustrezno dognojevanje in usklajeno s stanjem nasada ter vremenskimi razmerami. Tla naj bodo primerno vlažna, zračna in topla. Za uspešno dognojevanje z dušikom je pomembna tudi reakcija tal, ki naj bo za hmelj od 6,5 do 7,5. Po gnojenju gnojilo obvezno zagrebemo v tla, najbolje pa je, da hkrati s prvim dognojevanjem, opravimo tudi prvo kultiviranje nasada. V času dognojevanja ne sme biti večjih padavin, zato bodimo pozorni na vremenske napovedi morebitnih neviht in ploh, ki lahko povečajo nevarnost izpiranja dušika. Pomembno je tudi, da z dušikom ne dognojujemo v suši in vročini, ampak počakamo na padavine (vsaj 5 mm), ki bodo tla primemo navlažile. Prvo dognojevanje naj bi bilo opravljeno v zadnji dekadi maja. Priporočen odmerek za prvo dognojevanje je 40 do 50 kg čistega dušika/ha, v prvoletnih nasadih pa le 30 kg/ha. Optimalno obdobje za drugo dognojevanje z dušikom je med 15. in 25. junijem. Pri drugem dognojevanju dodamo 70-80 kg čistega dušika/ha. Za dognojevanje se odločimo, ko so pogoji optimalni : vlažna, topla tla in oblačno vreme brez padavin. Prvoletne nasade dognojimo v tem obdobju z okrog 30-40 kg čistega dušika/ha. Drugi obrok dušika lahko dodamo v obliki UREE ali KAN-a. KAN vsebuje amonijski in nitratni dušik, zato je samo delno podvržen izpiranju, njegovo delovanje pa je hitro. UREA vsebuje dušik v amidni obliki, ki se ne veže na tla, zato je v obdobju pretvorbe v amonijsko in nitratno obliko (v primernih pogojih 2-5 dni) pomembno, da se zaradi obilnega dežja ne izpere v podtalje. V tem primeru moramo gnojenje ponoviti. Prehod v amonijsko in nitratno obliko je hitrejši v mikrobiološko aktivnih in toplih tleh. Katerokoli gnojilo obvezno zagrebemo v tla. Za tretje dognojevanje je priporočeno obdobje med 10. in 15. julijem, dva do tri tedne po drugem dognojevanju. Tretje dognojevanje naj bo količinsko manjše od drugega dognojevanja (40-50 kg čistega dušika/ha) in časovno čimbolj točno. Dušica Majer HMELJARJI, NE POZABITE NA TEHNOLOŠKE SESTANKE! Sestanki hmeljarjev so pomembna vez med Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec ter hmeljarji. V letošnjem letu smo predvidili 8 sestankov. Na sestankih predstavijo posamezne aktualne teme raziskovalci inštituta oziroma zunanji sodelavci in hmeljarji. Tako so sestanki bolj pestri in zanimivi. Tudi v letu 1999 bomo na željo hmeljarjev nekaj sestankov organizirali na posameznih pridelovalnih enotah. Naša želja in cilj sta, da ti sestanki ne bi služili le našemu posredovanju snovi , temveč naj bodo to aktivna srečanja, kjer boste tudi hmeljarji izmenjali izkušnje. Na prvih letošnjih sestankih je bila udeležba manjša kot smo pričakovali, zato poudarjam, da so sestanki namenjeni vsem hmeljarjem! Sestanki so v petkih ob 9. uri. Datumi sestankov hmeljarjev v juniju, juliju ter avgustu 1999 so: 04. junij, 18. junij, 02. julij, 23. julij in 06. avgust. Irena Friškovec Utrinek s sestanka. Foto: I. Friškovec PREVEČ ZAPLEVELJENA HMELJIŠČA - MANJ PRIDELKA IN SLABŠE KAKOVOSTI Foto: M. Veronek V zapleveljenih nasadih je potrebno intenzivirati obdelavo zemlje predvsem spomladi. Prvo kultiviranje hmelja naj sledi takoj po napeljavi vrvice, nato pred napeljavo hmelja in tretje, ko je napeljevanje hmelja zaključeno. Pred tretjim kultiviranjem je primeren čas za prvo dognojevanje z dušikom, ki ga je treba zadelati v zemljo. Zapleveljenost hmeljišč prinaša pridelovalcem hmelja veliko težav pa tudi negativnih, pogosto nezaznavnih posledic, ki zmanjšujejo dohodek in povečujejo stroške pridelave. Pri nizkih kulturah, je lahko zapleveljenost zemlje pogubna. Pleveli uničijo gojene rastline že na začetku vegetacije. Tudi novo nasajeni nasadi niso izjema in to toliko prej, če so bili zasajeni s šibkim sadilnim materialom in pomankljivo oskrbovani. Stari nasadi hmelja propadajo zaradi prezapleveljenosti zaznavno skozi daljše obdobje. Njihova življenjska doba je krajša. Rastline hmelja ne dosegajo večje košatosti in pešajo. So neizenačene in dajejo videz podhranjenosti: manj pridelka, ki je puhel, svetlejše barve in se pri obiranju prekomerno drobi oz. zdrobi. Prezapleveljenostpaje tudi vzrok za naraščanje in prekomerno število praznih mest v nasadu. Številni pleveli so tudi hrana za voluharja in druge glodalce, kot na primer živice slaka, osata, korenine regrata in podobni. Več koje hrane, številneje se razmnožijo in žrejo tudi manj okusen hmelj. So pa tudi gojišče za talne bolezni, ki ogrožajo hmelj. Na osnovi lastnih opazovanj ocenjujem, da so slovenska hmeljišča zelo zapleveljena in da število škodljivo zapleveljenih nasadov narašča, kar zmanjšuje konkurenčnost pridelave pa tudi prodaje hmelja.Zapleveljanje hmeljišč opozarja na potrebo po spremembah in dopolnitvah tehnologije pridelave pri nas. Zmotno je mišljenje, da pleveli hmelju, ker je visoko nad njimi, ne morejo škodovati. Zavedati seje treba, da imajo pleveli veliko moč širjenja in razraščanja, da za svojo rast porabijo veliko vode in hranilnih snovi, posebno škodljivi pa so tisti, katerih razvojni ciklus poteka skladno z razvojem hmelja. Tam, kjer so razraščene korenine plevelov, običajno ni aktivnih koreninic hmelja. Močno zapleveljena tla so tudi bolj hladna, kar upočasni rast inje lahko za hmelj v hladnih poletjih zelo neugodno. Posebno nevarni in škodljivi so pleveli, ki se razbohotijo po vrstah nasada v drugi polovici vegetacije, ko se tvorijo alfa kisline in masa pridelka narašča, ko ima hmelj naj večje potrebe po vodi in hranilih, saj zemljo dobesedno izpijejo v prostoru, kjer so aktivne in rosne korenine hmelja najštevilnejše. Najnevarnejši so: orjaška bela metlika, malo manjša loboda, ščavje, ščiri, pirnica in podobno. Pleveli motijo obdelavo hmeljišč skozi vse leto. Prav moteči so pri osipanju hmelja, če so že nekoliko prerasli. Nezaželeno ločijo osipalno brazdo od podlage in onemogočajo vraščanje hmeljnih korenin v volumen brazde. Podobno se dogaja pri jesenski temeljni obdelavi, ki je ob zaoravanju velike količine organske mase ni mogoče opraviti dovolj kakovostno. Novejša strokovna literatura navaja, da je lahko zaoravanje ali podoravanje večjih količin sveže, žive organske mase v zemljo zelo nevarno, ker je ta v slabih talnih razmerah gojišče za rastline in hmelju nevarne bolezni , ki ob neugodnih razmerah izbruhnejo, pogosto pa tudi tako preminejo, ko se stanje izboljša. K povečanju zapleveljevanja hmeljišč so prav gotovo prispevale slabe tržne razmere pri prodaji hmelja in razni varčevalni ukrepi pri pridelavi. Pri tem je treba poudariti, da se nasadi hmelja močneje zaplevelijo že v nekaj letih, če zatiranje plevelov ni trajno in dosledno. V zemlji čaka na ugodne razmere za kalitev na tisoče živih semen, našteli pa sojih že preko stotisoč na kvadratnem metru, in če k temu dodamo še nova semena, npr. močno razvita bela metlika, jih lahko nasuje tudi do dvajsettisoč. Ogromen potencial, ki ga v krajšem obdobju ni mogoče uničiti s standardnimi agrotehničnimi ukrepi. Opazoval sem zemljišče v tri oziroma štiriletni premeni, ker so zemljo razpleveljevali intenzivno, kombinirano z obdelavo in herbicidi brez pričakovanega uspeha. Po določenem času so se pojavili pleveli, ki jih prej ni bilo. V življenje so jih priklicale izboljšane razmere zaradi globokega oranja, rahljanja zemlje. Najugodnejše razmere za kalitev semen so v zgornji, 10 centimeters ki rahli plasti zemlje, v kateri uničijo nekaj plevelnega Prezaplevljenost hmeljišč narašča. Pleveli so za mlade rastline lahko pogubni, polno rodne nasade pa le slabijo, zmanjšujejo količino in kakovost pridelka. V kolikorjih ne uspemo zatreti z obdelavo, jih moramo požeti preden zacvetijo v drugi polovici vegetacije hmelja. semena tudi talni mikroorganizmi, nasprotno pa se plevelna semena ohranjajo v slabo zračnih, zbitih spodnjih, hladnih plasteh zemlje, kamor se zanesejo z obdelavo ali jih po razpokah dodatno raznese še voda. Pravzaprav pa se zapleveljenost hmeljišč povečuje že od časa prepovedi uporabe herbicidov, ki so svoj čas poenostavili poletno obdelavo hmeljišč, a ko jih ni bilo več, se je le-ta obdržala in omogočila razrast plevelne vegetacije v večji meri. Ob uporabi herbicidov je bila poletna obdelava hmeljišč bolj naravnana na rahljanje zemlje kot pa na uničevanje plevelov. V sedanjih pridelovalnih razmerah, ko je raba herbicidov zelo omejena, pa to med drugim manjka. Obdelavo hmeljišč je potrebno ponovno usmeriti prvenstveno na zatiranje plevelov. Foto: M. Veronek Medvrstni prostor zaraščen z belo metliko. To je posebej nevarno, če raste v vrstah hmelja in odvzema hmelju vlago in hranila. Če je ne mulčimo pravočasno, se razvije v košato in nad 2 m visoko olesenelo rastlino. Zmanjšanje zapleveljenosti hmeljišč na klasičen način pomeni preprečevanje virov oziroma vnašanja semen, korenov in živic in uničevanje plevelov pred, med in po zaključeni vegetaciji hmelja. Poleg obdelave zemlje je potrebno vključiti še mulčenje - košnjo in žetev posameznih plevelov in sicer najpozneje do začetka cvetenja plevela, da ne pride do tvorbe semena in semenitve. Z obdelavo je treba začeti zgodaj spomladi. Brananje uničuje že obstoječe in kaleče plevele, ustvari pa tudi ugodne razmere za kalitev plevelnih semen, ki jih uničimo s prvim kultiviranjem, ki bi ga v zapleveljenih hmeljiščih morali opraviti takoj po napeljavi vrvice. Ko se pojavijo pleveli, bi morali, če že ne prvo, za drugo in po potrebi tretje kultiviranje, uporabiti kultivatorje z lastovičastimi nogačami. Cilj oziroma težišče dela mora biti na spodrezovanju plevelov in večjem mešanju zemlje. Časovno mora biti drugo kultiviranje opravljeno v času pred napeljavo oziroma poleganjem pravih poganjkov za napeljavo, tretje pa po končani napeljavi hmelja, s katerim pa že narivamo zemljo v vrste hmelja in uničujemo ali vsaj zadržujemo rast plevelov. Tem bolj temeljito jih uničimo z novejšimi vrtavkastimi priključki ali malo manj uspešnimi diski. Največji uspeh se doseže s pravočasnim zgodnjim ukrepanjem. Zamujeno povzroči veliko stroškov in truda in daje borne rezultate. V letošnjem letuje veliko takšnih primerov, ko se je z obdelavo zamudilo še, ker so se pleveli že zgodaj številno razrasli, precej pa jih je tudi dobro prezimilo. V nizu obdelovalnih ukrepov je za preprečevanje razraščanja plevelov v vrstah, zelo pomembno in koristno pravočasno osipanje hmelja, ki je bilo pri klasični tehnologiji izključno naravnano na zatiranje plevelov, kar pa se jih ni uničilo z osipanjem, jih je bilo potrebno pozneje enkrat ali dvakrat požeti ročno v drugi polovici vegetacije. Če upoštevamo prvo narivanje ali ponekod tudi rahlo osipanje, seje s trikratnim rahlim osipanjem, ki se je terminsko ravnalo po višini plevelov (cca. 10-15 cm) maksimalno in moralo biti zaključeno koncem junija oziroma v začetku julija, dalo obvladovati plevelno vegetacijo v mejah brez zaznavne škode in dodatnih stroškov. Prehitro ali prepozno visoko osipanje brez upoštevanja razraščenosti plevelov, ni uspešno, o čemer pričajo tudi močno zapleveljena hmeljišča v času obiranja in po njem. Z obdelavo hmeljišč ne bi smeli prenehati tudi po obiranju, pa naj bo to kultiviranje ali mulčenje, če so nasadi zapleveljeni. Oboje omogoči lažjo in boljšo jesensko temeljno obdelavo, kije dobra osnova za učinkovito poletno obdelavo hmeljišč in ugodne rastne razmere v naslednjem letu. Foto: M. Veronek Nemška hmeljišča so čista tudi v jeseni. Pogosto so obdelana prej preveč kot premalo. Da bi z obdelavo zadostili zahtevam po rahljanju in zračenju zemlje ter uspešno in učinkovito zatirali plevele in s tem ustvarjali ugodne rastne razmere za rastline hmelja v času vegetacije, so potrebna tudi ustrezna orodja. Za rešitev problema, kako ohraniti poenostavljeno poletno obdelavo hmeljišč po prepovedi uporabe herbicidov, jo izboljšati in racionalizirati, je bilo potrebno zasnovati in zapolniti vrzel z novimi orodji. Pripravljena sta bila dva kultivarja in po potrebi, za osipanje opremljena s parom manjših ali večjih diskov, kar omogoča kultiviranje in osipanje v enem prehodu. Nogače kultivatorjev so razporejene bolj na gosto, ki učinkoviteje in v večji meri zatirajo plevele, omogočena je plitvejša obdelava, povečano ohranjanje vlage v tleh in varovanje koreninske mreže v najrodovitnejši plasti zemlje, s tempa tudi rodnostnega potenciala rastlin. Nova orodja so nastala na osnovi poznavanja problematike obdelave hmeljišč in na lastnih izkušnjah. Z uporabo teh je možno prihraniti nekaj dela, stroškov, zapleveljenosthmeljskih nasadov pa zmanjšati in spraviti Foto: M. Veronek Zamujeno kultiviranje z neprimernim orodjem je polovičarsko. V zapleveljenih nasadih se zaradi obilice hrane razmnoži voluhar, ki pomaga ustvarjati prazna mesta. na znosno. Žal pa tudi ta “novotarija” čaka na strokovno oceno uradne stroke na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo že četrto leto, kot da kriza v hmeljarstvu še ni dovolj pereča. Kljub temu se odnos do inovacij od malo prej ni bistveno spremenil na slabše. Če so prej odgovorni grozili z vetom proti nagraditvi inovatorjev, sedanji spokojno molčijo, za kar pa morajo biti pridelovalci hmelja toliko bolj živahni, sicer se ne bi videli iz zapleveljenih hmeljišč v času obiranja, da drugih nujnih iznajdljivosti ne omenjam. Pleveli lahko močno razredčijo prvoletnik, če zemlja pred tem ni bila dovolj razplevljena. Če bi se, in nekaterim je dano, da se, požvižgali na nekaj navedenih pomanjkljivosti in možnosti za izboljšanje stanja, pa prav gotovo ni primeren čas, da bi se še naprej tudi na zmanjševanje kakovosti hmelja, ki jo ob drugih povzroča še prezapleveljenost hmeljišč. “PRIHODNOST HMELJARSTVA JE V KAKOVOSTI” je zapisala Majda VIRANT z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu v naslov svojega prispevka v “HMELJARJU” leta 1996. In imela je prav, toda mnenja so različna, različnost pa dopustna, vsaj v literaturi. M. Veronek IZBOLJŠANE LASTNOSTI FUNGICIDA CUPRABLAU Z Pridelovanje pomebnejših kultur in njihov obstanek sta bila skozi zgodovino povezana z uporabo bakrenih fungicidov. Uporabljajo se pri pridelavi grozdja, pese, sadja, krompirja, hmelja, čebule, paradižnika, paprike, zelenjave, kave, kivija, banan ter drugih rastlin ter za razkuževanje semen. V večini dežel je uporaba bakrenih preparatov dovoljena vso vegetacijsko dobo brez omejitev. Posebej to velja za predele s toplo klimo, kamor sodijo Italija in druge dežele mediterana. V hladnejših predelih pa je njihova uporaba omejena na del vegetacijske dobe. Cinkarna Celje je kot metalurško kemična industrija v začetku proizvajala modro galico, vendar je zaradi zastarelosti tehnologije prešla na licenčno proizvodnjo Cuprablaua Z. Po večdesetletni proizvodnji se je glede na vse večje zahteve uporabnikov bakrenih fungicidov pričelo intenzivno strokovno raziskovanje tima strokovnjakov pod vodstvom dr. Andreja LUBEJA. Nekajletno delo je obrodilo sadove in leta 1998 smo razvili lasten postopek pridobivanja modrega bakra, ki še naprej v osnovi ostaja kompleks bakrovega hidroksida in kalcijevega klorida z dodatkom cinka v sulfidni obliki. Bistveni izboljšavi sta zmanjšanje velikosti delcev produkta in ustrezna kombinacija izredno finih delcev z večjimi delci, ki zagotavljajo daljše fungicidno delovanje. Z zmanjšanjem velikosti delcev smo želeli doseči čim večjo aktivno površino, ki omogoča zniževanje koncentracije bakra in posredno manj obremenjuje okolje. Finejši delci imajo hitrejše začetno delovanje, saj se hitreje vzpostavi ravnotežna koncentracija bakrovih ionov, ki imajo fungicidni učinek. Večji delci pa zagotavljajo daljše fungicidno delovanje. Slika 1: Grafikon prikazuje naraščanje koncentracije dvovaletnih bakrovih ionov v kapljici vode na listu pri različnih površinah bakrovega preparata Slika 2: Prikaz koncentracije dvovalentnega bakra v odvisnosti od časa pri različni ravnotežni topnosti. Ravnotežna topnost je v primeru 1 štirikrat večja kot v primeru 3 in dvakrat večja kot v primeru 2. V Cuprablau Z smo uspeli izboljšati nekatere fizikalne lastnosti. Sejalni ostanek seje zmanjšal iz 0,17 na 0,06 %, suspenzibilnost seje izboljšala iz 76,70 na 85,70 %, prav tako pa se je izboljšala omočljivost iz 11,8 na 4,4 sekunde. Navedene lastnosti omogočajo hitro pripravo stabilne škropilne brozge. Vsebnost težkih kovin je v Cuprablau Z bistveno nižja od FAO norm; kar se v končnem produktu odraža s čistostjo fungicida. Naslednja preglednica prikazuje spreminjanje vsebnosti težkih kovin v letih od 1993 do 1997. Posebej pomebno je, da računalniško voden tehnološki postopek zagotavlja stalno doseganje visoke kakovosti parametrov. Proizvodnja Cuprablaua Z je ena redkih patentno zaščitenih proizvodenj fitofarmacevtskih sredstev, ki jo premore Slovenija. Njena odlika je dobra ekološka sprejemljivost, saj pri proizvodnji ne nastajajo nikakršni stranski produkti. Iz napisanega lahko povzamemo, da • Tehnološko izboljšan produkt zagotavlja dobro sinergistično delovanje vseh komponet kompleksa Cuprablau Z, kar zagotavlja širok spekter delovanja na glive in bakterije. • Specifična velikost in distribucija delcev zagotavlja takojšnje in daljše delovanje. • Velika puferska sposobnost formuliranega fungicida omogoča upiranje hitrim spremembam v okolju (pH padavin, trdota vode...). Leto Cu % Zn % Sej.os % Vlaga % Susp. % Higrs % Omoč. sek. Normativ 1997 33,25- 36,75 1,7- 2,3 max 1 max 3 min 70 max 18,5 max 15 »08t TUST ffllHrj 0,-17 rea Mül 1997 34,50 2,01 0,06 1,88 85,70 10,3 m Preglednica 2: Vsebnost težkih kovin v Cuprablau Z Parameter FAO vppm Deklarirano v ppm Doseženo v ppm 1993 1996 1997 As 59 < 10 <10 <10 < 10 Hü max'50 IS i. Sfii r I(M(f EQg40 i Cd 59 ' mäx50 60I2Ö® 1&4D lfi-š9 • Izboljšana je suspenzibilnost in omočljivost. • Čistost produkta - nizka vsebnost težkih kovin. • Priporočene količine Cuprablaua Z so za posamezne kulture po neto količinah bakra v mejah strokovnih priporočil in normativov. • izboljšane lastnosti omogočajo hitro pripravo stabilne škropilne brozge. Poleg vseh izboljšav je pomembno tudi: • da je malo strupen za predatorje in nestrupen za čebele, • da ima najkrajšo delovno karenco (24 ur), • da po daljši uporabi ne pride do rezistence, • da je primeren za KONVENCIONALNO, BIO in INTEGRIRANO pridelavo. VIRI Lubej, A.Magistersko delo, Raztapljanje bakra z bakrovin (2) kloridom v aerobnih razmerah, (1991) Lubej, A., Doktorsko delo, Kinetika in mehanizem konverzije bakrovega oksiklorida v CaO, CaCu CIJOH) in CaCu4Cl2(OH)s, (1997) ®- reg. zaščitni znak Foto: M. Veronek Sočasna pridelava semenskega fižola in hmelja - iznajdljivost, ki navdušuje. Foto: M. Veronek Pri manj trtah na vodilu je razmerje med storžki in hmeljevino ugodnejše in v korist količine in kakovosti pridelka. S podrezavanjem odstranite odvečne trte. KUMULUS DF® MIKRONIZIRANO MOCLJIVO ŽVEPLO Kumulus DF je dotikalni fungicid na osnovi žvepla, namenjen preprečevanju in zatiranju pepelovk hmelja, vinske trte, jablan, breskev, zelenjave, vrtnic in drugih okrasnih rastlin. KUMULUS DF IN ZATIRANJE HMELJEVE PEPELASTE PLESNI (SPHAEROTHECA HUMULI) Hmeljeva pepelasta plesen se pojavlja, odvisno od leta, od sredine junija do obiranja. Ugajajo ji tople in sušne razmere. Zatiranje pepelovke je učinkovito, če s Kumulus-om DF škropimo takoj, ko opazimo prve okrogle bele do sivkaste pege na listih ali storžkih. Pri občutljivih kultivarjih (predvsem magnum, apolon, atlas, blisk) pa je smiselna uporaba Kumulusa DF še pred pojavom bolezenskih znakov. Redno škropljenje s Kumulus-om DF preprečuje tudi prerazmnožitev hmeljeve pr sic e-rde c e ga pajka (Tetranychus urticae), oz. jo zatre, dokler je prisotna v manjšem obsegu. Uporabljen v predpisani koncentraciji ne škoduje predatorjem. KUMULUS DF IN VPLIV NA PREHRANO RASTLIN Kumulus DF zaradi vsebnosti žvepla, ki je v osnovi nepogrešljivo hranilo rastlin, pozitivno vpliva na rast in razvoj rastlin. Žveplo je pomemben sestavni del beljakovin, encimov, vitaminov in sekundarnih rastlinskih gradnikov. Vključuje se v procese gospodarjenja z vodo in energijo v celici. Dodajanje žvepla pospešuje sprejem dušika, zato spodbuja rast ter obarvanost listov in plodov ter povečuje pridelek (poljščin celo do 10%) in njegovo kakovost (predvsem vsebnost beljakovin v žitih). NAČIN DELOVANJA KUMULUSA DF Kumulus DF deluje kontaktno prek plinske faze. Zaradi sposobnosti raztapljanja maščob prodira skozi lipoide plasmatskih membran v notranjost celic. Tu se reducira do strupenega žveplovodika, ki zamori micelij pepelaste plesni ali kalečih spor. Učinkuje predvsem preventivno. Pri manjših okužbah s plesnijo razvoj bolezni tudi ustavi. KUMULUS DF IN PREDNOSTI NJEGOVE FORMULACIJE Formulacija v obliki močljivih zrnc (DF) daje Kumulusu DF odlične fizikalne in biološke lastnosti. Navidezno grob granulat z velikostjo delcev > 100 pm je prosto tekoč kot tekočina in se ne praši. Izbrani dodatki zagotavljajo izjemno lebdljivost v vodi ter porazdelitev in obstojnost na škropljeni površini. Zrnca v vodi razpadejo na osnovne delce, katerih velikost je med < 1 do 10 pm, od katerih je vsaj 50 % manjših od 2 pm (za primerjavo: velikost delcev ostalih močljivih žvepel je 4 krat, žvepla v prahu pa 10 x večja). Rokovanje je enostavnejše in hitrejše, saj formulacija omogoča volumsko odmerjanje (1 g = 1 ml). V praksi je uveljavljeno, da si merilno posodo pripravimo sami. Stehtamo količino sredstva, ki ustreza predpisani koncentraciji pri volumnu naše škropilnice, ter na vedru ali drugi posodi označimo njegov nivo. Volumsko odmerjanje je priročno zlasti pri veliki,( 10 ali 25 kg) embalaži, ki je cenovno tudi precej ugodnejša od manjših. Pri delu s Kumulus-om DF se ne praši, zato ne obremenjuje dihal in sluznic (npr. oči). Škropilno suspenzijo pripravljamo neposredno. Odtehtano ali odmerjeno količino Kumulusa med mešanjem vsujemo v rezervoar pršilnika, v katerega smo predhodno natočili polovico potrebne vode za pršenje in nato pa dopolnimo do polnega volumna. Močljiva zrnca, ki so votla, v stiku z vodo razpadejo na osnovne delce. Ker so delci izjemno majhni, se enakomerno razporedijo po celotnem volumnu in lebdijo v vodi dolgo časa. Problema sesedanja in mašenja šob ni. Prav tako varčujemo pri porabljenem času za pripravo škropilne suspenzije. Majhni delci so odločilnega pomena za dobro oprijemljivost na listih in neznatno spiranje, kljub močnejšim padavinam. Mešanje z drugimi fitofarmacevtskimi pripravki in foliarnimi gnojili ni omejeno. Pozornost velja le redosledu dodajanja posameznih v vodo. Pri tem je potrebno upoštevati, da se najprej dodajajo sredstva v DF (WG) formulaciji (močljiva zrnca), sledijo WP - praškasti pripravki, nazadnje pa tekoče suspenzije in emulzije (insekticidi). V obratnem vrstnem redu gr anulati neradi suspendirajo. Velikost delcev je odločilna za doseganje optimalnega biološkega učinkovanja kot sredstvo za varstvo rastlin in rastlinsko gnojilo. Kumulus se tako zaradi visoke in zanesljive učinkovitosti po utežni enoti lahko uporablja v nižjih odmerkih kot druge oblike žvepla, ki zaradi neizenačenosti delcev (mleto močljivo žveplo) ali pregrobih delcev (žveplo v prahu) nimajo takšne učinkovitosti kot mikronizirano močljivo žveplo Kumulus-a. V bioloških poskusih je bilo dokazano, da povečanje odmerkov nad priporočenim, ne prispeva k podaljšanju učinkovitosti. Le-taje 5-8 dni inje odvisna od temperature (sublimiranje aktivne snovi). Zato v vročini za povečanje učinkovitosti skrajšamo razmike med posameznimi škropljenji (5 dni). Tudi verjetnostfitotoksičnosti je v primerjavi z drugimi žvepli zaradi prej opisanih lastnosti delcev izjemno majhna. Sredstvo lahko učinkuje fitotoksično, če ga uporabljamo pri temperaturah, višjih od 30°C, pri drugih žveplih je kritična temperatura dosti nižja. Pri Kumulusu DF nimamo problemov z ostanki sredstva v embalaži, saj je zaradi svoje formulacije prosto tekoč in se lahko brez ostankov strese iz nje. S tem se preprečijo izgube sredstva in obremenjevanje okolja s kontaminirano embalažo. VPLIV KUMULUS-A NA REAKCIJO TAL Dodajanje Kumulusa v tla vpliva na znižanje p H vrednosti,oz. na reakcijo tal. Na alkalnih tleh tako dosegamo optimiranje talne reakcije ter kot posledico rast in razvoj rastlin, višje pridelke boljše kakovosti. Tovrstna možnost vplivanja na reakcijo tal je zanimiva še predvsem v primerih, ko smo prisiljeni za zalivanje in namakanje uporabljati zelo »trdo« vodo ali imamo probleme s povzročitelji nekaterih koreninskih bolezni, ki so še posebej dejavni pri nevtralni reakciji tal. S ciljano korekcijo pH lahko tovrstne probleme zelo omejimo. POREKLO, KOT MERILO KVALITETE Za razliko od žveplenih pripravkov, ki so pridobljeni pri razklopu nafte, BASF pridobiva surovino z zemeljskim kopom surovega žvepla. Po predhodnem čiščenju ga predeluje z lastnim, patentiranim postopkom. Ne nazadnje je zato, Kumulus DF primeren za vse biološke načine pridelovanja. CENA KOT OSNOVA ZA EKONOMIČNO PROIZVODNJO Poleg vseh naštetih prednosti ima Kumulus DF tudi konkurenčno ceno. Nahaja sevv eno, deset in petindvajsetkilogramski embalaži. Že dve leti je, odkar je na slovenskem trgu, glede na kvaliteto najcenejši pripravek! Andreja JEVNIŠEK, METROB d.o.o. INFORMACIJA O KONGRESU MEDNARODNE HMELJARSKE ZVEZE 1999 47. kongres MHZ bo letos od 3.-6. avgusta 1999 v španskem Leonu. V uradnem delu so predvidene običajne seje strokovnih komisij, seja Predsedstva MHZ ter Skupščina MHZ,v neformalnem delu kongresa pa strokovni ogledi. Organizatorji pripravljajo za spremljevalce tudi dodaten turistični program. Poleg kongresa organizirajo možnost pokongresnega programa z ogledom nekaterih znanih mest. S prijavo do 31. maja 1998 znaša kotizacija za kongres 62.000 ESP (oz. okoli 71.000 SIT), stroški za eno nočitev pa še dodatno 9.100 ESP oz. 12.400 ESP v 2-posteljni sobi. Stroški letalskega prevoza znašajo predvidoma okoli 60.000 SIT. Za pokongresni program pa bodo dodatni stroški prevozov in nočitev še 38.000 ESP (oz. okoli 44.000 SIT). Stroški letalskega prevoza znašajo predvidoma okoli 60.000 SIT. Glede podrobnejšega programa obiska kongresa v Španiji se lahko zainteresirani oglasijo na sedežu Hmeljarskega združenja Slovenije - GIZ. M. Pavlovič IN MEMORIAM V SPOMIN Katarini Kupec, Marinčevi mami Topel, sončen danje bil in hmeljarji so hiteli z deli v hmeljiščih. Na preboldskem pokopališču, pa seje ta dan zbrala množica vaščanov, znancev in prijateljev, ki so se v tihi bolečini poslovili od Kupec Katarine -MARINČEVE MAME. Rodila seje leta 1912 na trdni Marinčevi kmetiji v sv. Lovrencu. V družini je bilo sedem otrok. Kljub temu, daje že v mladih letih čutila težo kmetovanja, seje odločila, da bo ostala kmetica in predvsem hmeljarka vse življenje. Mama Kati je poleg tega, da je okušala težo družbenih razmer, ki so krojile kmetijstvo, preživela tudi težke družinske tragedije, a jih je vzravnano prenesla in ohranila svojo osebno trdnost. Od vsega začetka je bila članica zadruge, kljub raznim političnim in strankarskim razprtijam.Zahrbtna bolezen pa je zadnje leto načela njeno zdravje in tudi tokrat je v boju z boleznijo zmagala smrt. Njena izjemna ljubezen do hmelja pa živi z nami dalje. Žalujoči sin Marjan z družino CENE ZEMLJE PRIMERJALNO MED EVROPO IN AMERIKO Evropa : DEM/ha (1996) ® Več kot 30 000 DEM/ha * 20 000 do 30 000 DEM/ha ■ 10 000 do 20 000 DEM/ha 5000 do 10 000 DEM/ha manj kot 5 000 DEM/ha Üi brez podatka ZDA: $/ha (1997) ■ Več kot 4 000 $/ha M 3 000 do 4 000 $/ha 8# 2 000 do 3 000 $/ha 1 000 do 2 000 $/ha manj kot 2 000 $/ha Ü! brez podatka Zemlja je v ZDA veliko cenejša kot v Evropi. To drži v celoti samo, če primerjamo povprečne cene. Sicer je lahko zemlja v Kaliforniji zelo draga, v centralni Španiji pa zelo poceni. Nova statistika ZDA za 1. 1998 kaže, da je pri njivskih površinah interval med 13 000 DEM/ha v Pacifiškem območju do 2600 DEM/ha v severnih prerijskih predelih. Travniki stanejo med 800 na SZ do 850 DEM/ha v severnih prerijskih predelih. agro PROGRAM svetuje: ZAŠČITITE VAŠ HMELJ z učinkovitimi fungicidi Cuprablau-Z v 0,25-0,35 % konc. proti peronospori (Pseudoperonospora Humuli) na hmelju. Izboljšani fungicid ima zelo dobro omočljivost, se malo izpira, je zelo čist, neškodljiv za čebele in ima najkrajšo delovno karenco - 24 ur. Pred in po cvetenju škropimo po navodilih prognostično-signalizacijske službe. Obvezno škropimo ob začetku in pred zaključkom cvetenja. Glede na bujnost nasada uporabimo 2000-24001 vode/ha. Pepelin v o,2-0,3 % konc. za preventivno, kurativno in eridikativno zatiranjepepelaste plesni na hmelju (Sphaerotheca Humuli) ter zmanjšanje populacije rdečega pajka. Najsodobnejša, DF formulacija omogoča hitro in enostavno pripravo škropilne brozge, brez prašenja, penjenja in ostankov v embalaži. Ima zelo dobro suspenzibilnost in obstojnost pripravljene škropilne brozge, pri visokih temeperaturah ni fitotoksičen, ima majhen vpliv na koristne žuželke, neškodljiv je za čebele, ima pa tudi najkrajšo delovno karenco-24 ur. Humovit V 11 / sadiko za sajenje in podsajanje sadik hmelja, kar omogoča optimalno osnovo za ukoreninjanje in rast mlade rastline. M CINKARNA Tel.: 063/33 -112 Fax: 34 - 640 GSM: 041 /674 - 315 ZATIRANJE MUH Zatiranje muh je eno od pomembnih, vendar redkokdaj omenjenih opravil, ki čakajo kmetovalca in njegovo boljšo polovico v poletnem času. Muhe sodijo med nadlogo, ki je še toliko bolj izrazita in moteča v živinorejsko intenzivnih področjih, čeprav problem ni neznan tudi prebivalcem mest. Muhe uvrščamo med največjo, na zemlji prisotno skupino živih bitij, žuželke in podrazred dvokrilci. Po obliki telesa in značilnostih življenskega kroga imajo vse značilnosti skupine: telo razdeljeno na tri dele in členjene okončine. Njihova velikost je omejena z značilnim načinom dihanja, ki je deloma tudi pasiven, kar pomeni, da kisik prehaja do notranjih organov neposredno preko zračnih cevk ali trahej. Imajo zelo razvita čutila in značilno sestavljeno oko. Sposobnost letanja in prehrambena prilagodljivost je eden najpomembnejših vzrokov za njihovo številčnost. Pri muhah seje v evoluciji en par kril močno zmanjšal inje spremenjen v skoraj nevidna utripača, ki zelo hitro utripata in služita za vzdrževanju ravnotežja med letanjem. Utripanje kril je zelo intenzivno (pri majhnih mušicah celo do 50 000 utripov na minuto), zato potrebujejo velike količine hrane in imajo zelo učinkovito presnovo. Razvojni krog muh poteka od jajčeca preko ličinke do odraslega osebka. Prezimitev je v obliki jajčec, ki jih odrasle živali odlagajo na zavarovana mesta. Na kmetijah je to pogosto gnojišče ali hlev oziroma okolica gospodarskih poslopij, v urbanih naseljih pa odlagališča odpadkov - vedno tja, kjer je hrana za spomladi ali v toku leta izlegle ličinke (črvički v gnoju). Za življenje muh je poleg hrane neobhodno potrebna tudi svetloba in toplota, zato se najraje in najštevilčnejše zadržujejo na vseh takšnih mestih: v bližini živali (hlevu in njegovi okolici), mlekarnah ter v bivalnih prostorih. Prehranjujejo se različni. V glavnem jih lahko razdelimo na “mehanske” in kemične. Med prve sodijo samolepljivi trakovi in plošče, med druge pa različne kemične (sintetične in naravne) snovi. Pomanjkljivost prve skupine je relativno slaba učinkovitost (muha mora doseči lepljivo površino, ter se nanjo prilepiti). Njihova pomanjkljivost pa je zagotavljanje stika snovi z muho in omejen čas delovanja (vpijanje v omet, zasičenje nanosa s prahom) ter neposredna izpostavljenost ljudi in živali (vdihovanje aerosola, lizanje nanosa...). Ponekod že močno prisoten problem kemičnega zatiranja je rezistentnost, t.j. odpornost muh na določena kemična sredstva, če jih uporabljamo večkrat zapovrstjo. Rezistentnost je večji problem v primeru kontaktnega zatiranja s škropljenjem, saj le ta omogoča preživetje po naravi manj občutljivih osebkov ter njihovo nadaljne razmnoževanje. Na trgu imamo na voljo nov način zatiranja muh. Proizvod s komercialnim imenom Insectex je plod raziskav in upoštevanja vsega prej navedenega. Sestavljen je iz nosila, ki je lahko plošča (gospodarska poslopja) ali prozoren, 1x12 cm velik trak , oziroma v dekorativni izvedbi kot lastovka (gospodinjstva, gostinstvo, poslovni prostori, avtomobili). Na nosilno ploskev je nanešen nelepljiv nanos atraktanta za muhe z dodatkom kemične snovi. Odločilnega pomena za visoko učinkovitost proizvoda je utrezna namestitev v prostoru. Pri tem je potrebno upoštevati splošne vedenjske navade muh: najraje se zadržujejo na svetlih, toplih, predvsem pa zavetrnih mestih. Plošče zato obešamo prosto viseče ali ob steno v bližino živali, na steno ob boksih za teleta, mlekarne, oziroma v druga gospodarska poslopja, kjer so muhe moteče. Trakove prilepimo na okensko steklo ali okvir kjer so praktično nevidni. Atraktant muhe privablja in vzpodbuja k lizanju nanosa, kar vodi zaradi dodatka kemične snovi k smrtnosti v nekaj sekundah. Muhe padajo pri ploščah v za to prirejen zavihek. To omogoča nadziranje učinkovitosti, nekontrolirano padanje muh v prostor (mlekarne, sirarne...!) ter preprečuje, da bi živali zastrupljene muhe jedle. V primeru trakov in lastovk muhe po potrebi iz okenske police pometemo. Proizvod v obeh oblikah odlikuje poleg tega dolgotrajno učinkovanje (2-3 mesece), usmerjeno zatiranje muh brez oddajanja nanosa v prostor, nedostopnost živalim in otrokom oz. preprečevanje zlorab (nanosu so dodane grenčične snovi, ki odvračajo od lizanja). Embalaža je prirejena namenu, zato so plošče na voljo po štiri skupaj in zadoščajo za površino ca. 100 m2, trakov je 12 ter lastovke po štiri, za približno eno gospodinjstvo. Ekonomičnost je poleg visoke učinkovitosti, sprejemljivosti za uporabnika in enostavnosti rabe dodatna odlika proizvoda. Metka Trobiš, METROB d. o. o. Da muhe končno ne bodo več problem ! insect ® okenski trakovi in plošče za zatiranje muh • nevidni, transparentni samolepilni trakovi ali plošče • enostavna uporaba • učinkoviti - kombinacija vabe in insekticida hkrati • usmerjeno zatiranje muh vso sezono • hitro učinkovanje • vsestranska uporaba - gospodinjstva in gospodarska poslopja • brez vonja in oddajanja insekticida v okolje • z dolgotrajnim učinkovanjem - učinkoviti eno sezono • namenu prirejena embalaža Zastopa in prodaja:__________________ mednarodna trgovina in storitve d.™. METROB ® zašč. znak Terrasan Tel: 063/4054-270, tel/fax: 063/4054-271 Celje - skladišče D-Per VSI ŽVEPLENI PRIPRAVKI NISO ENAKI ! 1 “ '1 '33a MED PODOBNIMI IZBERITE ZATO NAJBOLJŠ lffl!!!||IMIII mtdmrodM trgtvìna in storitve Lu. Kumulus DF je mikronizirana oblika močljivega žvepla v najkakovostnejši obliki- v vodi razpršljiva zrnca (DF, WG). Kumulus DF proizveden je po licenčnem, BASF-ovem postopku, katerega rezultat je idealna velikost dispergiranih delcev s ciljem največje biološke učinkovitosti. Kumulus DF se ne praši, odmerja se, podobno kot tekočine, volumsko, uporablja pa se z neposrednim dodajanjem v rezervoar škropilnika ali pršilnika. Kumulus DF z vodo tvori obstojno suspenzijo. Granulat se takoj po dodajanju v vodi razprši, osnovni delci pa se enakomerno porazdelijo po celotnem volumnu. Sesedanja in mašenja šob ni. Kumulus DF nanos na rastline je možen ne glede na tip pršilnika, oz. škropilnika, ne glede na porabljeno količino vode. Kumulus DF uporaba je mogoča skupaj s številnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in foliarnimi gnojili. Kumulus DF odlikuje ga velika oprijemljivost na rastlinah ter majhno spiranje z dežjem, četudi so padavine močne. Kumulus DF aktivna snov je žveplo, najstarejše poznano fitofarmacevtsko sredstvo. Problemi z odpornostjo gliv in škodljivcev do sedaj niso znani, upoštevaje način učinkovanja pa jih tudi ni pričakovati. Kumulus DF vzpodbuja rast rastlin; vpliv žvepla kot gnojila ter njegov vpliv na vzpodbujanje rasti lahko rastline pri škropljenju s Kumulusom optimalno izkoristijo. Kumulus DF učinkuje pozitivno na razvoj listov in listnega zelenila, izboljšuje kakovost plodov, pospešuje dozorevanje mladega lesa ter tvorbo kalusa (celjenje ran) po poškodbah. Kumulus DF je rastlinsko hranilo; pri poljščinah povečuje vsebnost beljakovin in pridelek (do 10 %). Kumulus DF uporabljamo ga za korekcijo pH (reakcije) tal; pri tleh z alkalno in nevtralno reakcijo dosežemo tako optimalne vrednosti, hkrati pa vzpodbujamo razvoj naravnih zaviralcev povzročiteljev bolezeni, ki se zadržujejo v tleh. Kumulus DF je neznatno strupen za toplokrvne živali, ni škodljiv čebelam in ribam, nima omejitev uporabe na vodovarstvenih območjih. Po obstoječih razvrstitvah ni uvrščen med strupe. Tako je, tudi vsled izjemne formulacije, prijazen do okolja in uporabnikov ter vsestransko uporaben kot sredstvo za nego rastlin. Kumulus DF proizveden je iz naravnih surovin - surovega žvepla. Tudi zato je priporočen v biološkem kmetovanju. Kumulus DF upoštevajoč vse njegove prednosti je cenen proizvod, ki ima v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu ter pri vzgoji specialnih kultur mnogostrano uporabo. Prodaja: METROB d.o.o. ter vse specializirane prodajalne FFS tel.: 063 40 54 270, 40 54 253, fax.: 40 54 271 Zastopa: BASF Slovenija d.o.o. tel.: 062 745 009, 041 640 246