GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 16. MARCA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — Številka 12 S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V KOPRU 0 Kritična ocena dela in objektivna ugotovitev pomanjkljivosti najboljše napotilo za bodočo dejavnost po načelih in sklepih III. plenuma CK ZKJ Pretekli teden je občinski ple- komiteja ZK Koper od zadnje pe, kolikor gre vedno za iste mlačno organizacijsko delo, mla-num komiteja Zveze komunistov konference in o delu posameznih člane. čen odnos posameznikov (tudi v Kopru posvetil posebno poro- osnovnih organizacij dal Milan V tem času je občinski komite funkcionarjev med drugimi čla-čilo svojemu delu in nato raz- Komel. V svojem poročilu je re- precej spremenil vsebino svojega ni) do statuta Zveze in zaključ-pravljal o organizacijskih po- vizijska komisija zlasti kritično dela. Od dosedanjega načina dela kov III. plenuma Zveze komuni-manjkljivosti zlasti v področnih obdelala delo komiteja in organi- se ta razlikuje zlasti po tem, da stov v družbi nasploh ter s tem osnovnih organizacijah in tovar- zacij, ob čemer je zlasti kritično je1 komite za posamezna vpraša- v zvezi predlagala do ugotovlje-niških komitejih Zveze komuni- ocenila doprinos posameznih čla- nja s področja svojega dela skli- nih krivcev čisto določene ukrepov. nov občinskega komiteja ZK de- ceval sestanke in razgovore glede pe in kazni. Komisija je anali-Delo plenuma je vodil občinski lu tega foruma. Ugotovila je med na vsebino teh vprašanj. S tem zirala delo komiteja ZK v Slav-sekretar ZK Zdravko Troha, pri- drugim pasivni odnos šestih čla- v zvezi je pritegnil v pripravo niku, v Tomosu, v poverjemstvih sostvovali pa so mu razen članov nov, ki svojih izostankov s sej gradiva za te sestanke in razgo- in aktivih ter v osnovnih orga-občinskega komiteja tudi nekate- niso niti opravičili, grajala pa ie vore določeno število strokovnja- nizacijah. ri člani okrajnega s sekretarjem tudi številna opravičila drugih, kov za posamezna vprašanja, kar Veliko svojega dela je plenum Albertom Jakopičem-Kajtimirom ker so zaradi neopravičenih ali je seveda vplivalo tudi na kva- posvetil vprašanjem vsebinske na čeiUi opravičenih izostankov s sej te liteto obravnavanih problemov spremembe v delu Zveze komu- V imenu revizijske komisije je komajda sklepčne in ne morejo oziroma na njihovo reševanje. nistov, kar je v svoji razpravi j ta> kajti geie na njegovi dokončni izdelavi bo možno s po izredno kritično in pogumno oce- zato biti tako uspešne, kakor bi ob analizi dela posameznih ko- P<*etao poudaiil^sekretar okra;- ! šenim tempom uresničevati dolgoletno Željo po železni no dosedanjega dela občinskega bilo želeti za podobne sestanke. misij _ ideološke, kadrovske in nega komiteja tovariš Kajtimir. Ponovno je to postavilo v ospred- organizacijske, večerne politične »Osnovna smer III. plenuma CK je probiem preobremenjenosti g0le in dela posameznih področ- ZKJ je ubrana na vlogo komu- posameznikov z najrazličnejšimi nih komitejev in osnovnih orga- nistov v novih razvojnih pogojih javnimi in družbenimi funkcija- nizacij, dela posameznih sekre- in položaju, v katerem je zdaj mi, kar škoduje predvsem njim tarjev in drugih funkcionarjev na^a družba. Kaže, da so se po- samim in potem delu vseh tistih Zveze komunistov — je revizij- samezniki celo znašli v majnih organov in forumov, v katerih ska komisija v svojem poročilu krizi, ker se ne morejo odlepiti imajo takšni tovariši pomembne kritično ocenila in grajala zlasti (Nadaljevanje na 2. strani) zadolžitve. Od lanskega maja je imel ob V sredo je bilo v Kopru na pobudo Trgovinske zbornice za okraj Koper in Okrajnega ljudskega odbora posvetovanje direktorjev nekaterih večjih gospodarskih organizacij našega okraja. Vsestranska razprava posvetovanja je bila usmerjena v nadaljevanje priprav za izdelavo glavnega projekta za gradnjo železniške proge, ki bi povezovala obalno področje z ostalo jugoslovansko železniško mrežo. Idejni projekt je že v delu, treba je le še izdelati glavni projekt, za katerega pa je potrebno zbrati vrsto dokumentacij. Med te sodi tudi ugotovitev, da bo gospodarski razvoj ne samo okraja in republike, pač pa tudi dobršen del države v prihodnjih letih tako napredoval, da bodo z zgraditvijo železniške proge oil Kopra do Podgorja dane vse možnosti za popolno izkoriščanje zmogljivosti naglo se razvijajoče koprske luke. Vse kaže, da bo moč že letos začeti s pripravami za gradnjo proge in kot je znano, so v teku akcije za formiranje mladinskih delovnih brigad. Vendar še ni zaživelo tehnično delo za začetek gradnje v tolikšni meri, kot bi lahko, če bi imeli izdelan glavni projekt. Zato so na tem posvetovanju proučili perspektivo potreb prevoza surovin in blaga po železnici iz Kopra do Ljub- j Ijane in naprej po Jugoslaviji ter drugih sosednih državah i oziroma prevoz blaga od drugod do koprske luke in prišli do J zaključka, da bi bila kaj kmalu ta proga rentabilna. Sklenili j so, naj bi vse zainteresirane gospodarske organizacije kopr- i skega okraja skladno s svojimi pogoji in možnostmi ter predvsem s svojimi predvidenimi potrebami za izvoz in uvoz blaga skozi koprsko luko prispevale določena sredstva za izdelavo glavnega projekta, ki naj bi bil izdelan do konca letošnjega leta. Ta večmilijonska sredstva bi gospodarske organizacije zbrale kot posojilo okrajnemu investicijskemu skladu, nikakor pa ne kot dotacijo. Zato so udeleženci tega posvetovanja sklenili izvesti širšo akcijo za ugotovitev, v kakšni višini bi posamezne gospodarske organizacije lahko prispevale h kritjem stroškov za izdelavo glavnega projek- lovi gospodarski Govorili smo že, da so spremembe v zvezi z revalorizacijo osnovnih sredstev nujne. Odkar so bila osnovna sredstva v letu 1952 prvič ocenjena po enotnih načelih, je bilo do danes uveljavljenih sicer nekaj sprememb, vendar pa lahko ugotovimo precej izkrivljeno sliko vrednosti teh sredstev. Po letu 1952 je bilo namreč v našem gospodarstvu mnogo sprememb, ki so vplivale na različno vrednotenje osnovnih sredstev, in to posebno tistih, ki so bila uvožena. Naj spomnimo samo na vrsto različnih deviznih tečajev, po katerih so gospodarske organizacije kupovale v tujini opremo in drugo, kar štejemo kot osnovno sredstvo. In vendar so osnovna sredstva in njihova vrednost zelo važna, saj z amortizacijo istih zbiramo nova sredstva za velika popravila in nabavo novih osnovnih sredstev, poleg tega pa se po njihovi vrednosti odmerja jo tudi razne družbene dajatve. Na poenoteno vrednotenje osnovnih sredstev pa naj bi prešli s 1. januarjem 1963, to je s prihodnjim letom, dočim naj bi bil postopek za oceno teh sredstev izveden v teku letošnjega leta. Vsekakor je treba pozdraviti sklep, da bo ocenitev izvedena po enotnem postopku, in to na podlagi koeficientov, ki bodo določeni za posamezne skupine osnovnih sredstev. Revalorizacija osnovnih sredstev, ali ponovna ocenitev, bo vsekakor posebno važna za nekatera industrijska podjetja z zastarelo opremo in napravami. Drugo zelo važno vprašanje, o katerem je tudi mnogo govora, da bi morda z rešitvijo tega dosegli čim večjo likvidnost v gospodarstvu, je vprašanje obračunavanja dohodka na podlagi vnovčene realizacije namesto dosedanjega sistema po izdanih fakturah. Gospodarske organizacije bi po novem obračunavale dohodek in zlasti plačevale družbene obveznosti šele potem, ko bi dobile plačano prodano blago ali opravljene-storitve. V skladu z dosedanjimi predpisi, ki veljajo od začetka letošnjega leta dalje glede zagotovitve plačil za obveznosti, bi torej morale gospodarske organizacije bolj paziti, da ne bi blaga in storitev kreditirale predolgo, ali morda celo prodajale blago in opravljale storitve na riziko. Prevladalo je mnenje, da bo možno na navedeni način izboljšati stanje v gospodarstvu glede na likvidnost, ki je sedaj minimalna. Res je sicer, da se je po lanskih ukrepih število mandatnih tožb zelo znižalo, kar pa še ne pomeni, da se je razmerje medseboine zadolženosti bistveno zboljša-lo. K temu tudi še ni pripomogel postonek prisilnega pobotanja teriatev in dolgov, ki je bil izveden v tem mesecu in na. k.nterean. rezultate še čakamo. Prepričani smo, da bo imel novi ukrep večje us-nehe. -žj- ški povezavi obalnega področja z zaledjem. In ko bo ta zveza vzpostavljena, bo delo koprske luke pospešilo gospodarski razvoj naše ožje in širše domovine. Ob zaključku posvetovanja so sklenili, da bo posebna komisija proučila možnosti udeležbe posameznih podjetij v koprskem okraju pri začetku zbiranja sredstev za gradnjo železniške proge. KAKO POTEKA NAGRADNO TEKMOVANJE SZDL ZA RAZŠIRITEV SLOVENSKEGA JADRANA oti proti Preložam v Brkinih V Preložah bo zdaj prihajal Slovenski Jadran v vsako hišo v vasi! činski komite ZK v Kopru enajst sej, na katerih so člani posvetili veliko časa zlasti- idejno političnemu delu, večernim političnim šolam, položaju verske skupnosti, uveljavljanju novega gospodarskega sistema, vsebini in metodam dela aktivov in poverjeni-štev ZK v občini, kadrovskim problemom in delu komiteja, od- Brkinska vasica Prelože šteje internacijo, nekaj jih zaprli. Vas bolj živo in pestro kulturno de- ročili list — prav vsi! Se pr^vi, nosu in prizadevanjem članov ZK vsega 24 gospodinjstev, ima 107 pa ni klonila. V poletju 1943 so javnost, pač pa veliko voljo do da bo prihajal poslej Slovenski ob uveljavljanju svobodnega de- prebivalcev — od teh 78 ^oliv- .-""•ovali celo posebno mladinsko življenja, ki so si ga trdno skle- Jadran prav v vsako hišo na Pre- lovan.ja zakonov o delitvi dohod- ceVi ki so skoraj vsi včlanjeni v delovno brigado, ki je pomagala Zakaj vam to pripovedujem? ložah, v eno pa celo dva izvoda, ka, III. plenumu CK ZKJ in po- Socialistično zvezo. Svojo visoko z delom na polju in domovih ti- Ena izmed tolikih naših vasi s Tako so izračunali, da je zdaj polarizaciji njegovih zaključkov, patriotično zavest je vas pokaza- stim vaščanom, ki so jim dela- podobno usodo — porečete. Pa ni vasica glede na število gospodinj- pripravam na letne konference la že med zadnjo vojno, ko so vsi zmožne svojce Italijani odpeljali res! Trdno povezani v svoji So- stev izpolnila tekmovalne pogo- osnovnih organizacij in delu ko- vaščani brez izjeme aktivno po- v zapore. Fašiste je neuklonljiva cialistični zvezi so vaščani skle- je, potem ko je za vse naročnike munistov med mladino. magali in sodelovali v osvobodil- borbenost vasi tako razkačila, da nili, da bodo prostore svoje nek- plačala celoletno naročnino, kar Revizijska komisija je grajala nem boju. Vasica je bila med voj- so jo aprila 1944 do tal požgali, danje šole preuredili v klub, kjer s sto in štirimi odstotki. Ce je tudi nedisciplino članov komite- no središče upora na tem pod- Po vojni so vaščani svoje do- naj bi se poslej razvijalo vse to področje tudi vse, kar obsega ja, ki se je kazala razen v čisti ročju. V njej so.se pogosto tudi move za silo obnovili, vendar pa družabno življenje v vasi. Opre- krajevna organizacija SZDL Pre- odsotnosti tudi v netočnem pri- dalj časa zadrževale partizanske se Preložam posledice prestanih miti ga bodo skušali s prostovolj- lože, potem bo že šlo. hajanju na seje, pa tudi v pred- enote, so bili štabi in komande strahot še danes poznajo. Vasica nimi prispevki vseh vaščanov. £j0 zaključka tekmovanja je še ' časnem odhajanju z njih. S tem in politična vodstva upora. Faši- je oddaljena 17. km od občinske- Ker pa je vasica revna in bi le dober mesec in nekaj časa. Prav v zvezi so predlagali, naj bi ko- sti so se okrutno znašali nad pre- ga in vseh drugih središč ter ni- s težavo in največjim odrekanjem ge v tekmovanje tako uspešno mite sprejel tudi določene ukre- bivalci. Številne so odpeljali v ma posebnih možnosti za kakšno lahko spravila skupaj dovolj de- posežejo še tudi druge krajevne narja za televizijski sprejemnik, organizacije Socialistične zveze. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE V »TOMOSU«- ,ki biJim Pomenil višek izpolnje- saj so prav gotovo tudi drugje nih zelja, so se domislili, da jim kje v podobnem položaju. Razen je morda ravno prav prišlo na- tega pa je nagrad še več in v gradno tekmovanje za razširitev boj za radiogramofon in tranzi- Slovenskega Jadrana. * storski sprejemnik — odprto pa Treba je reči, da so dobro za- je še tudi vprašanje televizorja — grabili in da imajo veliko upa- doslej razen izjemnega primera N'a občnem zboru sindikalne po- Sen bo njihov osebni dohodek, ampak mer je poudaril vsa tista načela, ki ~;a na-nsneh Doslej SO bili nam- Prelož nobena krajevna organi- družnice tovarne mptomih vozil »To- predvsem, kako bo potekala proizvod- odločilno vplivajo na delitev čistega \ ij ,_., --„„¡t^ilH „„ ,aniia ni urinknvito nosesla mos« so delegati v razpravi predvsem nja in kako se bodo ustvarjali dohod-- jn osebnega dohodka Tu je prav po- rec v vasl Ie tn3e naročniki na zacija se m učinkovito posegla, poudarjali, kakšna naj bo vloga sin- ki, Iz katerih bo mogoče nagrajevati sebno poudaril da je treba sredstva Slovenski Jadran. Sklicali SO se- Za zdaj pa — VSO srečo, zaved- ^o°drall^gaaCViesteVaTit= ^JlTTrazpravi pokaralo, da naJprej ustvari"' nat0 Sc,e dclitl! stanek in 86 šli ^ na- ne Prelože! delitve čistega in osebnega dohodka. delavci in delavke po svojih delegatih ia%edbr po°same^3adeiegatovfugo- ^„^"ano?PS°o PRVI STIKI S PREDSTAVNICAMI ZVEZE DEMOKRATIČNIH 2ENA V TRSTU tovimo, da je sindikalna podružnica, na občnem zboru še prav posebej po- zlastl njen upravni odbor, kakor tudi ,ldariii, naj sindikat s svojo dejav- posamezni pododbori, aktivno sodelo- nostJo ¡poskrbi, da bodo na bližnjih vala v pripravah za pravilnike o^de- voiitvah v delavski svet kandidirani litvi čistega in osebnega dohodka. preastaVniki iz posameznih ekonom- Prav tako je sindikalna organizacija skih enot, m položaj poznajo in ki bo- v marsičem pripomogla, da so se v do zast0pali posamezne ekonomske Tomosu bolj ali manj aktivno izobli- enotc taUOi da b0 v interesu celotne- kovale ekonomske enote. Zal je tre- g3 p0djetja in posamezne ekonomske ba ugotoviti, da vse ekonomske enote cnojR TPnftisetenaktivneg vioee ww"ji'°su Posamezni delegati so ostro grajali donne democratiche italiane iz zlasti, kakšna je organizacijska Delegacija naših predstavnic, cer lahko če bi vsaj organizacijsko »sto dejavnost sindikalne podružnice, Trsta, in sicer sekretarka te or- in vsebinska oblika naše ženske slovenske m italijanske narod- izpolnile svoje naloge. Razprava je ki se .je ukvarjala s prodajanjem ganizacije j0ja Burlo in članica organizacije ter za nekatere dru- nosti, se je tako udeležila pro- nnk.iz.ala. da med osrednjimi orcaill srajc, " V začetku tega meseca sta ob- krožka v Kopru Elio Crollini — nedeljo, 11. marca, na zborova-iskali Koper predstavnici Unione sta se predstavnici UDI zanimali nje v Trst. v Kopru, kjer so se prepričale o kratičnih žena Trsta (UDD) Jola samoupravljanje, zlasti v pogojih novega gospo- njem sodelovanju. darskega sistema, v svobodni delitvi razgovoru z našimi predstav- delu, uveljavljanju in enako- Burlo in je med drugimi pozdra- nicami — predsednico Komisije pravnosti naših zaposlenih žena, vila tudi delegacijo iz Kopra, V dohodka. m> »r>1'l liiAlni in nnlnunl nnrnrrnl T delavke, tehniki, obratovodje in inže- njim je direktor tov. Pečar orisal na-nirji, ki jim ni samo do tega, kolik- daljnjo perspektivo podjetja, pri če- ložajem v podjetju. Vendar moramo upoštevati, da v mladem podjetju, kakršno je Tomos, prevladuje predvsem mlada in nekvalificirana delovna sila. Ta Je doma z zemlje, z istrskih kmetij, torej polproletarska lovna sila, ki se po svojem željah, perspektivah ne vključuje socialistični družbeni razvoj s (oliks- ooai vioga sinaucara v novem gospo- j/icukuiulu oioii.c f"'"""" f""","",' j„,on nroflcfnvnipB nrmrpdnih no prizadetostjo, kakor se vkijuču- darskem sistemu in v svobodni delit- družbeno uveljavljanje zena ko- niči UDI na proslavo v gledali- se aru„e preasiavniLe Iidpieumu jejo V ta proces prolctarci, delavci in ** prske komune Milojko Penko ter Šče. V zameno za to povabilo so združenj, med njimi tucU znana -lanico italijanskega kulturnega povabili naše predstavnice za italijanska javna m politična delavka senatorka Lina Merlin. Največ je govorila o prizadevanjih naprednih italijanskih žena za družbeno enakopravnost. Konkretno je naštevala, V kakšnem položaju je ponekod žena in poudarjala, da mora te stvari reše- V torek je v Kopru zasedal Na dnevnem redu je bilo poro- razveseljiv kaJti bojazen, da bi minimumu osebnih dohodkov, hodkov na zaposlenega v višini loHOiiiiHS? z višino osebnih Prejemkov-za- Torej ji priporočilo zbora proiz- i8.200 dinarjev nekje na dnu ^ « ostali za_ ostalimi močnejšimi vajalcev, da bodo v »Mavrici« lestvice našega okrajnega po- V nedeljo je bila v Kopru seja iz- odredov koprskega okraja bo poslalo trgovskimi podjetji, je potisnila morali vskladiti nekatera že spre- vprečja, vendar kljub temu ne vršnega odbora okrajne zveze tabor- na ta pohod svoje pet-članske ekipe, vprašanje skladov v ozadje. Lo- jeta določila v pravilniku o de- morejo gledati preveč optimistič-S?™ HS» ^ J? Ml Steno torej izhaja, da je tudi ana- litvi čistega dohodka ter tabelar- no na realizacijo predvidenega litična ocena delovnih mest bila m del pravilnika (izračune) s podrejena takšnim merilom in tekstualnim delom pravilnikov primerjavam. Bojazen, da bi iz- vsestransko umestno, gubili najboljši strokovni kader, je torej premagala ta predsodek, SKLADI — ZANESLJIV kar delno opravičujejo s soraz- EKONOMSKI BAROMETER merno nizko akumulativnostjo. S takšno stimulacijo so se sicer za- v »Mavrici« se razmerje med skih svetov, medtem ko čestokrat varovali pred mikavnimi ponud- skladi in osebnimi dohodki s za proizvajalce te ali one eko-bami močnejših trgovskih podje- 26 :74 v primerjavi z lanskim le- nomske enote ne zaleže niti inter-tij, vendar je vprašanje, če se s tom ni spremenilo, vendar kolek- vencija neposredno pred zaseda-plafoniranjem vrednosti posa- tiv ne skriva zaskrbljenosti za- njem. ~ " _ meznih delovnih mest niso odpo-^ Letošnje praznovanje Dneva veda]i stimulativnemu ključu, ki - o ... „ , „ k* v ¡.Qijdj^ gospodarski or- Bati ne posameznih odredov ter načelnik republiške zveze tabornikov Vojko Novak. Dokončno so se domenili o organizaciji zveznega tabora »Bratstva in enotnosti«, ki bo trajal 15 dni v juliju ln avgustu letos v Ankaranu. Iz vseh republik bo prišlo taborit k našemu morju 130 tabornikov, ki bodo ob tej priložnosti imeli tudi razna tekmovanja iz taborniških disciplin. Na nedeljski seji so člani izvršnega odbora okrajne Zveze tabornikpv tudi sklenili, da bodo za prvomajske praznike organizirali orientacijski pohod po nartizanskih krajih in poteh Slovenske Istre. Vseh osem taborniških bo.inih tekmovanjih, konec maja, junija in julija sodelovalo več sto starejših tabornikov, medvedkov hi čebelic. Okrajna Zveza tabornikov je končno sklenila tesneje sodelovati s sorodnimi organizacijami, zlasti pa pri letošnjjh jugoslovanskih pionirskih igrah: V tem smislu je okrajna Zveza koprskih tabornikov sklenila napovedati tekmovanje vsem okrajnim Zvezam tabornikov Slovenije. G. B. OB DNEVU 2ENA NA POSTOJNSKEM programa obnove. Zbor proizvajalcev je načel tudi vprašanje 'udeležbe na sejah njegovih članov iz gospodarskih organizacij. Niso rediti primeri, da se udeležujejo sej le direktorji podjetij in predsedniki delav- (bb) IZOLSKI DAN ŽENA žena, 8. marca, je bilo tudi v po- Izolske žene so prav veselo pra- ^nsk:L °™m}JJ^ „ffiov S«1*2*0«1 in Pri ekonomsko do- znovale 52. obletnico mednarod- ^nTp0^d0nl.S,airtvi občin kl gnani finančni kalkulaciji moral nega praznika - Dan žena. Or- SZDL m predsedstva o^mske wti bo]j otipljiv. ganizacije ZB_ so, v okviru kra- Resda so v »Mavrici« prenesli jevmh organizacij Socialistične ^ * naseliih poleg tega pa vse pravice na ekonomske enote zveze priredile sprejeme in^ro- - centralizirani so ostali edincle slave za članice ZB NOB Na teh kj6r gQ zaposlene ženske skladi - toda zopet lahko vpra- d • b - obdarili in pogostili. Otroci šte- šamo, ali niso že z določilom, ki nu kupili nekaj drsilnih čolnov, in ladjice. S e- vjlnih osnovnih gol v občini so pravi, da se vrednost točke, do ki bodo v sezoni eno izmed naj- smo zatorej sprejeli^ vest, da bo svoje matere povabili na interne konca leta, oziroma do letnega mikavnejših razvedril številnim uprava kopališča in šolske proslave. obračuna podjetja, ne more spre- kopalcem in turistom. S tem bo »Adria« kupila motorni Čoln ali Osrednjo proslavo v čast 8. minjati, zaprli vrat samostojnej- izpolnjena kričeča vrzel, ko smo ladjico za krajše turistične marca v občini je priredila v šemu gospodarjenju ekonomskih ob obali tako hudo pogrešali pri- izlete. četrtek zvečer v Kulturnem domu enot! Kazno je namreč, da je mernega razvedrila. Še naprej pa Ko dajemo priznanje delovne- v Postojni klubska sekcija DPD plansko kalkulativno lahko dobi- bomo pogrešali tako potrebne mu kolektivu »Adrie«, pa hkrati Svobode. Pred nabito polno dvo- ti tudi med letom dejansko -—--. ne moremo mimo preproste ugo- sprejemih in proslavah so rili vlogo žene v našem Pisali smo že,' da bodo v Pira- potniško-izletniške motorne čolne tem večjo radostjo ansambla Postojnski fantje in P° njihovem sedanjem sistemu Pred približno dvema letoma so pasivna, da se mora z nakupom GŠC. O prisrčnih srečanjih ob delitve izplačljiv šele po letnem ustanovili, v Hruševju tovarno motorrfega čolna ukvarjati go-tem 'prazniku poročajo tudi iz finančnem obračunu. veluriziranih izdelkov. Tako so stinsko-kopališko podjetje, name- - - , , . , .... l-hirii en nastopali društveni vrednost točke, torej tudi varia- _ ^ tovitve, da je namreč naša pot- Kulturnega doma, kjer je nasto- bilni del osebnega dohodka, ki.;bo; ZDRUŽITEV V HRUŠEVJU niško-izletniška dejavnost tako pil ženski pevski ¿001 ovoooae, ________„__i,-, do niihnvpm spdnnipm sistftimii Pred nrihH5.no rivpma lptoma ar» nasftma. rla cp mnra » nalnmnm mladinski zbori I. in II. osemletke ter pionirji recitatorji. Po sobotni akademiji so se izolske žene zavrtele in zabavale v okviru krajevnih organizacij SZDL. Delegacija ZB je v nedeljo obiskala tudi žene-matere v Dvorih nad Izolo. — R.D. tem prazniku poročaj Studenega in drugih naselij v po stojnski občini. — (ma) IS! TUDI KOMENSKO TURISTIČNO DRUŠTVO NE POČIVA Sicer dopolnilna določila, ki so jih sprejeli v »Mavrici«, točno določajo participacijo posameznih ekonomskih enot na osnovi kalkulacij njihovih planskih nalog, vendar niso precizirana merila, ki bi vrednost točke podrejala gospodarskim uspehom posamez-Pretekli teden je podalo ko- ne enote. Razen tega je komisija mensko turistično društvo obra- ____ čun svojega dela v preteklem letu in sprejelo na občnem zboru nove smernice za letos. Pogoji, v katerih deluje, niso lahki, ker nima izdatnejših dohodkov, pomaga pa si z dvema menjalnicama in s posredovanjem obmejnih ljane ^ y podgradu m propustnic. Vendar je bil lani Hružiei rfk tradicionalnih du- TV JE SNEMALA V PODGRADU V pustnih dnevih je snemalna . iiarsensics v št. 12. »Slovenskega Jadrana« Iz KOPRA: Sabadinl: Olga Sabadin, Jordan Donijo, Krmel: Jordan Umer, Marezige: Miro Krmne, Hr-vatini: Marjan Olenik, Franc Riž-ner. - Iz IZOLE: Ivo Dečko. Iz PIRANA: Portorož: Jovan Nikolič, Lucija: Jerica Troha. Iz SEŽANE: Marica Zvob, Gorjansko: Alojz Petelin, Brje: Alojz Pangos, Marija Pangos. 17, IinPHLJ: Prešnica: Milan Pečar. Iz POSTOJNE: Suhorje: Jože Volk, Antonija Volk. 1Z ^SoBI!olerKokePsff Komen in z" njim .ta del Krasa m v jelevizijski ^ program^ Radi a rešili vprašanje odvišne delovne sto, da bi za to poskrbelo pod-sile v občini Hruševje. Tovarna jetje, ki je za to dejavnost regi-zaposluje več kot sto ljudi, ki so strirano in specializirano. Kaj-povečini kmetje iz bližnje okoli- pada, če ne drugače, je v neogib-ce. Pred kratkim je sindikalna ni nuji treba ubrati pot, kakršno podružnica sklicala sestanek, na je ubrala »Adria«. katerem so se pomenili o izboljšanju in povečanju proizvodnje OB DNEVU ŽENA ter o načrtih za prihodnje leto. NA HRPELJSKEM Sprejeli so predlog, da bi se pod- Kakor vsako leto, tako so tudi le- jetje združilo s podjetjem LIV vfn.iill sretJ,!,?ilxh hrpeljske i, i . • , - i , t - občine počastili Praznik žena s kul- Postojna, saj bi se tako laze na- turnimi in plesnimi prireditvami v bavljalo stroje in bi bilo moč Hrpeljah in Podgradu je bila udele- zmanjšati del stroškov. P. V. ^fnnnF^^vlf^3 T13^' ki ^ nastopila z recitacijami, petjem in odrskimi prizori. Ločeno pa 'so bile PRED VOLITVAMI DS proslave za odrasle, v Hrpeljah je na večerni proslavi govoril o pomenu Na pobudo Občinskega smdi- praznika predsednik krajevne organi- posredovanjem obmejnih ff** kalnega sveta je bilo prejšnji te- den v Postojni prvo posvetova- reeitatorskiml točkami ter šaljivimi ,-----«».-i. ----—; animiranem razpoloženju razvil ples in prosta zaba-je bila proslava 8. marea Kozini, prav tako v rre- niki sindikalnih podružnic, ki SO garjah in drugod. Dan žena so pro- se domenili o vsebinski in tehnič- tosUv tUHrnJiind m obi'8tu , . iui' v Hrpeljan, kjer je zaposlena ni plati priprav na volitve. večinoma ženska delovna sila. j. 2, arju spet vidno izboljšal. Zaslu- vizija podelila denarne nagrade, ga društva je tudi, da je dobil Posnetki bodo v kratkem uvršče- Gril.i. Viktor Pecman, Ivan Mah- boljše avtobushe zveze, posebno Televizije Ljubljana — i,n; ri.>Miii Cioiv^cra An— ...... _ "Dr\H inani fen* T-Tl*1l in si bodo t^fema^^nef^Iinlf-J^e še s Trstom. Za letošnje leto je sar^aM.rHa0TomaTieaVinko°Ko- sPr.eie?? v Pr°gr,am fel,a kot f-1' mate« v okviru primorsko-brkin- vač lč ^' A^io jz M atko fl va t^d r už in a, važnejšo postavko skrb za olep- ' Anton Samsa, Vinka Zakrajšek, Jože Renko, Vinko Samsa, Jože Frank, Franc Novak, Jože Kuret Mima Frank, Vinko Matko. Iz LJUBLJANE: Ivan Ivanetič. Iz RAJLOVCA: Klavdij Trebeč, Iz Z. n. A.: Justina Hrovatln. šavo Komna in okoliških vasi. Razpisalo bo tudi nagrade za ocvetličenja. Novi odbor tudi sicer zagotavlja uspešnejše delovanje. Podgrajčani ter Ilrušičani lahko ogledali same sebe kot »škoro- skega pustovanja. — J. 2. IStfflJlSl »tri I OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V KOZINI V Kozini bo v kratkem pričel poslovati novi obrat družbene prehrane, za čigar ustanovitev so se odločili na enem izmed zadnjih zborov volivcev. V menzi, ki bo zaprtega tipa, bo zaenkrat pre- Mimo obiskov naših turističnih središč so bile deležne velikega zanimanja v našem koprskem okraju tudi naravne zanimivosti niostojnega društva v Pivki podružnice v Predjami» in V kratkem bodo pričeli z deli PRED TURISTIČNO SEZONO Upravni odbor Turlstično-olep-anjiT me n z eCen a ni Lipici, okoli 24.000 pa v Pred- sevalnega ' - - - - - -jed ie predvidena .jamskem gradu. Iver je znašal na zadnji pa v V I-Irvaški Istri so pričeli ures- drevesa pa potem gnoje z narav- hičevati načrte, po katerih bodo nim gnojem in umetnimi gnojili, jemalo hrano 40 do 50 ljudi iz do leta 1970 uredili na 1000 ha Na hektar površine posade 400 trgovskega podjetja TIMAV KZ oljčne nasade z okoli 400.000 dre- dreves. Za gojitev so izbrali vr- Zabmk in lesnega podjetja JEL- vesi V poreški občini so že ure- ste, ki morejo kljubovati tudi IvA. Navedena podjetja bodo skr- dili' 24 ha takih nasadov, letos večjemu mrazu. Večina pridelka bela za oskrbov in prihodnje leto pa bo nastalo 7 okolišu Novega grada, Tara Onj 100 ha novih nasadov. ^iifie n°zte taUdono?ne."ure- tako*"zagotovili"" zdrav pridelek, nizacij in ustanov in bo v tem '■frV, hokiMS nasada in štirilet- Gojitev bo vključena tudi v ko- primeru potrebno ustrezno pove- ■n Molitev Stane samd 1 milijon operacijo z zasebnimi kmetoval- čanje menze, Obrat družbene pre- ' rlinariev" Prve plodove ci. Ob teh velikih načrtih se nam hrane je ¿a Kozino in Hrpelje _ _ l!Soč clinarjev_ r i gamo gebi vsiliuje vpraganje: vsekakor pomembna pridobitev na prvi seji razpravljaj o planu ' " - - zlasti v Zvezi z naraščanjem za- dela za tekoč" - ----- — jJiLle za modernizacijo gozdne turistič- ................ ne ceste, ki povezuje Pivko jamo z magistralo pri Ravberkomandi. Za dela bodo porabili okrog deset milijonov dinarjev, cesta pa bo nared do pričetka letošnje turistične sezone, (ma) okoli 370.000 naših in tujih državljanov. Največjega obiska je bila deležna naša največja znamenitost — Postojnska jama. Obiskalo jo je nad 280.000 ljudi z vseh celin. Škocjanske jame je obiskalo skoraj 32.000 obiskovalcev, če prištejemo k skupnemu številu tudi izlete šolske mladine. Okoli 34.000 obiskov so imeli v kobilar- —o— Upravni odbor Turistično olep- društva v Postojni je seji razpravljal o 'pripravah na turistično sezono in sklenil, da je treba povečati zmogljivosti campinga pri Pivki jami kljub finančnim težavam društva na 50 pokritih ležišč. Odbor se je hkrati odločil, da izda '00 ■,>»« s1» gi le VI1GTO ZG _______ .. listih letih pa bodo dala po- Kaj pa mi v naši Slovenski Istri? 1H.1J.J1.JI» l- J . „v.iiX„l,- ~ l-n)or Ml ševalnega društva v Postojni je poseben turistični informator za gostinske in trgovske delavce, leto in imenoval Na pobudo društva je bilo v zadnjem času v Postojni tudi več >,» rivpvpsa do 50 kg oliv. Kje 'so obtičali'načrti,'o katerih poslene delovne sile, ki nima last- pet društvenih komisij. Odborni-nmeznp dievesa clo ou k o j govorili in tudi pi- nega gospodinjstva in je v glav- ki so podrobno razpravljali o na- posvetovanj o postavitvi novih bJJ J — ------ ---------- --- -i—~~ «—'i- J-nn« ,tvfl^i+Tn nam,-, iiA+oin nvi kioskov na prostoru pred vho- dom v Postojnsko jamo. TTi-ejanje nasadov in g co se lotili na povsem nov. lucionaren način. Svet preorjejo, revo- sali? — R. nem navezana na drage gostin- daljnji ureditvi camp hotela pri ske jedilnike. — J. 2. Pivki jami ter o ustanovitvi sa- razprava o regionalnem planu Na pobudo ObLO Postojna-je bilo v petek dopoldne v Postojni prvo širše posvetovanje o osnutku regionalnega plana razvoja postojnske občine v prihodnjih tridesetih letih. Posvetovanja, ki ga je vodil predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj, se je poleg njegovih se-stavijavcev udeležilo okrog štirideset predstavnikov gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v občini, ki so v večurni razpravi podali k osnutku vrsto pomembnih pripomb. Najbolj živahna razprava se je razvila pri obravnavi tistega dela programa, ki obdeluje perspektivno rešitev prometnih in predvsem cestnih vozlišč na področju občilie. Ko so govorili o tem, je nekdo zaskrbljeno pristavil, da postaja še nerazčiščeno vprašanje lokacije bodoče trase magistrale Ljubljana-Trst postojnski problem »Ljubljana št. 2«. Udeleženci posvetovanja so se hkrati domenili, da bo osnutek regionalnega plana postojnske občine v prihodnjih dneh pregledalo s strokovne plati še nekaj komisij, nakar ga bodo dali v širšo razpravo občanom, (ma) DELAVKE IZ HRPELJ OBISKALE DELAMARIS t Izolska DELAMARIS je nedavno zaposlila s podripčja hrpeljske občine 67 sezonskih ''delavk, ki naj bi se izučile za eventualno stalno zaposlitev. Prevoz delavk iz Hr-pelj in v obratno smer oskrbuje podjetje samo. Uprava »Delama-risa« proučuje v zvezi s predstavniki hrpeljske občine možnost ustanovitve pomožnega obrata v Kozini, kjer bi bilo zaposlenih še več delavk-domačink. Uresničitev te zamisli ovira trenutno samo še vprašanje primernega prostora oziroma stavbe, ki bi jo podjetie adaptiralo za svoje namene. J. 2. za boljšo postrežbo! Grosistično-detajlistično podjetje »Preskrba« v. Sežani si možno prizadeva, da bi izboljšala in izpopolnila mrežo svojih poslovalnic, ki so raztresene od Brestovice pri Komnu pa tja na Hrvatsko. Lahko bi rekli, da ne mine leto brez maksimalnih investicij v okviru zmogljivosti- V sežanski občini so bili lansko leto glavni objekti samopostrežna trgovina in trgovina tekstila v Sežani ter trgovina v Gornjih LežeSah. Letos so dogradili v Kobjeglavi trgovski lokal, na vidiku pa je že novogradnja v pli-skovlci ter preureditev lokala in r.ova oprema v Gabrovici pri Komnu, Senožečah in Avberu. Na novo bodo opremili tudi trgovino industrijskih izdelkov v Komnu ter razširili želez-nino v Sežani. — er EKSPLOZIJA JI JE RAZMESARILA NOGO ' V restavraciji JADRAN v Kozini se je primerila nenavadna nesreča. Ko je 20-letna natakarica Silva Sever, ki je nekaj dni prej uspešno dovršila tečaj za priznanje polkvalifikacije, stregla za točilno, mizo gostom, je pod mizo s treskom' eksplodirala velika si-fonska steklenica, pri čemer j'e Sever-jeva zadoblla težje poškodbe na nogi. Ker je močno krvavela, jo je neki zasebni avtomobilist odpeljal v izolsko bolnišnico. Na nekem ovinku blizu Črnega kala pa so se odprla vrata avtomobila in Severjeva je" zletela iz vozila na cesto. Pri padcu si je poškodovala še roko. Ponesrečenko so zadržali v bolnišnici, kjer bo ob skrbni negi zdravnikov prebolela nezgodo brez hujših posledic, J. 2. SPODLETELO JI JE Pred kratkim je doživela Maria B, Iz Trsta v Sežani nekaj prav neprijetnih trenutkov- Opekla se je s kašo, ki jo je sama skuhala. V eni izmed zadružnih mesnic je »kupila« za 2.300 din mesa, ne da bi ga plačala. Izrabila je običajno gnečo in se po francosko poslovila. V mesnici so ta manever opazili, Negodovanje je povzročil tudi pri sodržavljanih, ki so jo na videz poznalt. Obljubili so, da bodo sporočili, če jo bodo kje videli, Ko je hotela Maria B, zabrisati za seboj sled tako, da je napravila krožno pot okoli skupine hiš, so jo dobili v mlečni restavraciji in opozorili mesarja, ki je stopil do nje. Bruhnila je v jok, češ da se ji je to primerilo prvikrat, miličniku, ki je pristopil, pa ie dejala: »Kaj me boste sedaj zaprli, pretepli in ubili?« A vsega tega ni bilo; le plačati je morala in oditi z dolgom nosom. IZ ILIRSKE BISTRICE V zadnjem času so imeli v ilirski Bistrici več sestankov ZKS, na katerih so proučevali sklepe III. plenuma in sprejemali sklepe za nadaljnje delo. Nekatere osnovne organizacije so Izvolile tudi nove sekretariate in sekretarje. V Ilirski Bistrici borlo osnovno organizacijo nekollkanj reorganizirali. Odslej dalje bo imelo skoraj vsako podjetje svojo osnovno organizacijo. Po podatkih socialnega zavarovanja v Ilirski Bistrici imajo že več kot 1,400 kmetijskih zavezancev s preko 4,400 zavarovanci. V lanskem letu so znašali stroški, ki jih je zavod imel, preko 24 milijonov dinarjev. Dohodki, ki so jih vplačali kmetijski rwva-rovancl, pa so znašali nekaj manj kot 15 milijonov dinarjev. Za kritje primanjkljaja so letos uvedli posebno stopnjo na katastrski dohodek, ki jo bodo plačali kmetijski zavarovanci. Največ izdatkov je bilo za zdravljenje v bolnicah. Pretekli teden je priredila Delavska univerza v Ilirski Bistrici predavanje Sergeja Vošnjaka o sklepih III, plenuma ZKJ, Predavanje je poslušalo več kot sto ljudi. ja)LTUR_A_lN_p|josv£TA » KULTURA IN PROSVETA « KULTUSA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA ★ KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN P üjll1*«' razpravi okrog vprašbri našega n o o 1 k tujih W a m /P.1 «s rt mart v Seveda po je osnovni pogoj za niso vsi absolventi odločili po bo v kratkem izdelal konkreten ^fl„„posa: ?sPeSen P°uk tujega jezika vzgo- končanem šolanju za pouk na nredlos nouka tniih jezikov fr, »i P,tudi ™fd ja zadostnega števila kvalificira- šolah, ampak so se zaposlili dru- J, t P, tUjih j£ „ ™ ga iveniji velike nega učnega kadra. Čeprav je ta god. Ob tem bo še prav posebno dal v siroko razpravo, skleP! Pa vzgajala višja pedagoška vprašanje kader za pouk ruščine, nai bi se potem začeli in filozofska fakulteta, se Sekretariat sveta za šolstvo pa prihodnje šolsko leto. V poučevanju tujih jezikov šolah so v naši državi med meznimi republikami raznimi kraji v Slovenij svetita lol«^^zb^Upidateke g^... VZfajala ,viSja /pedagoška vprašanje "kader ¡a pouk 'ruščine", naj bi se potem začeli izvajati že iz katerih je razvidno, da so precejšnji premiki glede razširjenosti pouka posameznih tujih jezikov (angleščine, ruščine, francoščine in nemščine), in sicer v treh največjih republikah v korist nemščine in v vseh republikah bolj ali manj izrazito krčenje po- Javna razprava o poklicnih šo- cij oziroma družbenih služb, Vse zato tudi ne iščejo možnosti za uka ruščine. Tak razvoj pouka pa lah, v katere naj bi prerasle do- poklicne šole pa morajo biti jav- izobraževanje učencev, ki dokon-ustreza ne velikim družbenim sedanje vajenske, industrijske in ne, to se pravi, da smejo vpiso- čajo obvezno šolo. Seveda pa se bo ob tej reorganizaciji poklicnih šol znova za-Po mnenju sveta za strokovno ostrilo zlasti vprašanje, kdo je in političnim spremembam po druge šole s praktičnim poukom, vati učence samo na podlagi raz- arugi svetovni vojni in niti da- Pa dobiva že reformno obliko v pisa našnjemu stanju, ko sta prav go- priporočilu o nalogah na pod- Pc .....___________________ _______ _____t_„ tovo najbolj pomembna svetov- ročju strokovnega izobraževanja izobraževanje je do zdaj mreža ustanovitelj šole in kdo nosi ocl na jezika angleščina in ruščina. Zvezne ljudske skupščine, sedaj vajenskih, industrijskih in dru- govornost za njeno vzdrževanje. Razprava, kako bi uredili ta po- Pa je še svet LRS za strokovno gih šol s praktičnim poukom ra- uk, se je zato razmahnila v vseh izobraževanje dal v razpravo sla nenačrtno, zato bo treba z re naših republikah. Na podlagi predlogov in zaključkov raznih razprav je zato sekretariat ZIS za prosveto in kulturo dal predlog, naj bi naše šole ohranile sicer možnost osnutek navodil o minimalnih za- formo v poklicne šole predvsem htevah in drugih pogojih, ki jih vskladiti interese politično teri- morajo izpolnjevati poklicne šole, torlalne enote. Osnutek navodila Poklicne šole naj bi vzgajale predlaga minimalno število učnih poklice širokega profila, vendar ur za strokovno in za splošno iz- suie unranue sicer možnost po- št,evil° poklifce£ ko.t obraževanje Pri tem poudarja, uka , v., . ... Slej. Posebna novost bo, da bo kako pomemben je pouk splosne vendartako, da imata prioriteto J™^ celotna organizacija po- izobrazbe - zlasti slovenskega naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! SREČANJE VOJVODINSKIH GLEDALIŠČ V Novem Sadu je letos dvanajsto »srečanje vojvodinskih gledališč«, ki je posvečeno stoletnici ustanovitve Srbskega narodnega gledališča. Poznavalci pravijo, da je tradicionalno gledališko sreča vanje zelo pospešilo razvoj te umetnostne zvrsti in hkrati dalo pobudo za še bolj živahno dejavnost 400 dramskih sekcij, v katerih se udejstvuje okrog 10 tisoč amaterjev. VELIK USPEH SLOVENSKEGA OKTETA V TUJINI Slovenski oktet je te dni na gostovanju po Zahodni Nemčiji, kjer doživlja prodorne uspehe. Tako je na primer na koncertu v Zahodnem Berlinu priredilo občinstvo jugoslovanskim umetnikom prave ovaclje ln so morali člani okteta po končanem programu zapeti še sedemkrat, tako da so podaljšali' spored za več kot pol ure. Na turnejo po Nemčiji je prišel Slovenski oktet po zelo uspelih nastopih po Norveški in Danski. MEDNARODNI GLEDALIŠKI DAN Na mednarodnem inštitutu za gledališče so sklenili, da bi vsako leto po vsem svetu proslavljali 27. marec kot dan gledališča. Prvič bi bil tak dan letos, ko se bo 27, marca začela peta sezona Gledališča narodov v Parizu. Na magnetofonski trak so že posneli poslanico člana Irancoske Akademije, pesnika in filozofa Jeana cocteauja. Poslali jo bodo vsem gledališčem in vsem radijskim postajam, da bi Jo predvajale dne 27, marca poslušalcem oz, pred začetkom predstave. Ta dan naj bi igrali dela, ki poveličujejo skupno delovanje za mir v svetu. Skoraj povsod bodo ta dan uprizarjali brezplačne gledališke predstave, ponekod bodo javne knjižnice, založbe in knjigarne priredile razstave gledaliških publikacij. KONGRES EVROPSKIH PISATELJEV Od 11. do 15. marca je bil v Firenzah kongres Evropske skupnosti pisateljev, na katerem je sodelovalo okrog 200 tujih in 100 italijanskih pisateljev in aktivnih delavcev na področju filma, radia in televizije. Tema Kongresa je bila »Pisatelj, film in televizija«. Med pisatelji, ki so člani te evropske skupnosti, je tudi naš Nobelov nagrajenec Ivo Andrič. Sicer se je udeležila kongresa posebna jugoslovanska delegacija, v kateri je predstavljal Slovence pesnik Ciril Zlobec. V tej organizaciji je včlanjenih 55 naših književnikov. angleški in ruski pred francoskim prav na temelju pro- jezika ker bo ta pouk pri- INTENZIVNO RAZPRAVLJANJE O KULTURI IN PROSVETI filov raznih poklicev, ld jih bo pravljal, bodoče proizvajalce ob- SudSS ker ta Pinf ^ izoblikovala in zahtevala proiz- enem na njihove funkcije v de-poudarjati, ke sta anglescma in vodnia. lavskem in družbenem upravljanjema izrazito svetovnega no- Pogoj za vpis v poklicne gole nju in jim omogočil razširitev mena. V šolah druge stopnje pa bo končana osnovna šola. Izobra- kulturnega obzorja, bi bilo treba učencu omogočiti, zba' - tako teoretična kot prak- Važno je tudi navodila, da moda nadaljuje učenje tistega tuje- ticna — v poklicni šoli pa mora ra potekati praktično in teoretič- „ ga jezika s katerim je začel v biti popolna in zaključena za do- no vzgajanje in izobraževanje po ka: spremembe, ki so razgibale osnovni soli. ločen poklic m ne more biti pri- določenem učnem načrtu in pod pravljalnica za nadaljevanje štu- strokovnim vodstvom poklicne v ko V Sloveniji je stanje tako, da d ia n^ kateriko i /drnei « , , " <-; anpl„ixin- ' j aila na Katerikoli /drugi vrsti sole, ne glede na to, kje tece iz- 0d'i si angleščina ze pridobiva pied- strokovnih šol. Vsako nadaljnje obraževalni nroces nosfr pred drugimi tujimi jeziki, izpopolnjevanje izobraževanja bo ruščini pa bo-treba tak položaj možno samo v okviru poklica, kar Načelna ugotovitev je čisto lah- vsklajevanja kulturnega, družbe- formiranje sklada na analizi kul- nega in ekonomskega razvoja — turnih potreb, na konkretnih naš gospodarski sistem, naše dru- še posebno, kadar govorimo o ko- programih dela_ in prikazu_ reaZ- beno politične odnose, zahtevajo muni kot celoti. nega stanja. Zelo kratkovidno je iv tudi v kulturi, ki je sestavni del družbe in vsega razvoja. Podatki nam kažejo, da je ude- gledanje, da bomo lahko kljub ležba kulture v proračunih zad- velikim spremembam, v kulturi Za proučevanje ustrezne in za- Toda nojevo početje bi bilo, če bi nja leta padala. Celo ni bila od- le še vozili po iztroŠenih tirnicah šele zagotoviti. bo naloga gospodarskih organiza- dostne mreže poklicnih šol bodo zatiskali oči pred dejstvom, da morale prispevati svoje mnenje smo na kulturnem področju za-tudi komune, ker so poklicne šole ostali za ekonomskim in družbe-tiste, ki bodo sprejele največji nim razvojem in da bo treba to del absolventov osnovne šole. Do- razliko čimprej .nadoknaditi. Zato sedanja praksa namreč kaže, da na številnih sejah in posvetova- in skopo rezali proračunska sredstva samo za životarjenje kulturi. Morda ponekod trenutne ekonomske možnosti res ne bi dopu-večna bojazen, da bodo dobile le- ščale širokih kulturnih akcij, tos nekatere kulturne ustanove vendar pa bi lahko nastali skladi še manj kot doslej. Se večja ne- za kulturo vsaj v obrisih, ne da Françoise Sagan: IMATE RADI BRAHMSA... Izdala založba Lipa. Madame Sagan nima povedati kdo ve kaj novega in tudi ne kdo ve kaj zanimivega. Tudi njen četrti roman se po tematiki bistveno ne razlikuje od prejšnjih, Tudi tokrat nas vklene v zunafijem dogajanju, marveč v njegovih ljudeh, v ljudeh, ki se puntajo zoper okolje, ki so polni načrtov in sil, a vendarle niso tako močni, kot so sami hoteli. Življenje je od njih ozek in nepremičen svet ljudi, ki ži- močnejše. Knjigo je izdala maribor- ve nekje na robu življenja, iščejo slca založba Obzorja, svoj drobec sreče, se srečujejo in raz- Dr. ¡\Iarijan Zadnikar: HRASTOV- hajajo, si pomagajo in si škodujejo, LJE. V zatišni vasici pri. Kopru stoji a življenje teče mimo njih. Roman se vas, ki hrani v svoji cerkvi enega zapleta in razpleta ob bežni ljubezni najpomembnejših umetnostnih"in žgo- zrele ženske in mladeniča, ob sreča- dovinskih spomenikov celih vekov, nju starejšega ljubimca zrele ženske To so Hrastovlje. Bolj kot arhitektu- in njegovega mladega tekmeca. Mirni ra cerkve so pomembne njene freske, potek življenja se za hip zmede, uso- posebno Mrtvaški ples, ki je v evrop- de se med seboj prepletejo, toda ta skem merilu redek in dragocen mo- hip mine in vse teče spet po starem tiv. Dr. Marijan Zadnikar je v svoji dalje. Vsebina in oblika sta značilni knjižici obširno in natančno sprego- za Saganovo ln njen svet utrujenih voril o • tem nenavadnem spomeniku ljubezni brez pravega cilja, tihih pa- pri nas. V zbirki spomeniški vodniki riških noči in Zasanjanega okolja. je knjižico, ki je bogato ilustrirana, Vasja Ocvlrk: V NOVO ZIMO. — izdala Mladinska knjiga. Knjigo je izdala in založila založba Mjlan Nikolič. NI BILO SLUCAJ- Lipa. .Zadnji roman Vasje Ocvirka je NO Veliko Jlh Je> kl jlm nl ravn0 po vstebini in po tematiki vezan na všeč da že vnapre1 zvedo zgodbo fil- njegova prejšnja romana na roman ma kriminainega romana, toda naj Hajka in Soncu ni verjeti, ter t\ on jim obnovimo zgodbo kriminalke Ni z njima po snovi enotno trilogijo o bllo sluča1n0 le toliko, da jim vzbu- partizanskem življenju na Dolenj- dlmo Z3nj0 zanimanje, Roman jugo- skem, Zgodba romana se dogaja je- sl0Vanske?a pisca krimlnalk se do- seni leta 1943 v osrčju osvobojenega ozemlja, v kočevski okolici in v. Kočevju samem. Italija je kapitulirala, na osvobojeno ozemlje so prihajali prostovoljci. Vezno nit skozi številne nepovezane, mozaično nametane do- komune v svoji kadrovski poli- njih udeleženci vedno znova na „„ ,„,„,„, _____________ _______ .„ tiki vse premalo upoštevajo tre- čenjajo vprašanje kulture in po- sorazmerja ugotovimo, če primer- Pri tem preveč šablonsko po- &ami"ikaUGrid"šnikodvih novefnfv nutlle in PersPektivne potrebe in Udarjajo, da ne moremo mimo jamo sredstva za kulturo s pora- udarjali podobnost prijemov v stom narodnega dohodka. Ali pa drugih panogah, tista primerjava investicij za kul- Čeprav šolski skladi še daleč turo v republiškem in okrajnih niso prinesli tiste preobrazbe, ki ter občinskih perspektivnih pla- smo si j0 zamislili ob njihovi nih. V republiškem namreč vidi- xistanovitvi, vendar obstaja jo, mo, da so investicije za kulturo medtem ko so morale kulturne za perspektivno obdobje od 1961 ustanove predlagati svoje prora-do 1965 petkrat večje kakor za ¿une |e povolnoma po starem, prejšnje obdobje, v planih okra- Šolski skladi imajo tudi že .svoje jev in komun pa tega razmerja posebne upravne odbore. Ce bože daleč ne zasledimo. ¿0 zaživeli tudi kulturni skladi Razen investicij pa govorimo — in prej ali slej bodo morali — tudi o skladih za kulturo v ko- bo znova stopilo v ospredje vpra-muni. Ta predlog ni nov, vendar šanje vloge in pomena občinskih se stvar ni premaknila z mrtve svetov za kulturo in' prosveto točke niti ob sprejemanju novih Slišati je celo mnenja, naj bi proračunov, čeprav je že zdavnaj prav ti sveti opravljali tudi vlo-jasno in sprejemljivo, da bo m.o- go upravnih odborov, na drugi rala tudi kultura po novih poteh strani pa so glasni tisti, ki po-in iz birokratskih spon proračun- udarjajo, da sveti že. zdaj svoje skega sistema. 1 naloge niso opravljali in da mo-Priznati je treba, da je o teh rajo biti. taki upravni odbori za-skladih teklo nekaj razprav, res snovani na širši družbeni osnoui. pa je tudi, da se doslej še nihče Vsekakor pa je ustanovitev teh ni resno lotil njihovega oblikova- skladov u komunah stvar vseh nja. Navadno so se številna ne- političnih činiteljev, kajti razvi-rešena vprašanja najbolj zavozla- tost- družbe se zrcali v kulturnem gaja v Ljlibljani in v Trstu. Švedski znanstvenik Olaf Gustavson je prišel na obisk v Jugoslavijo in prinesel s seboj film, na katerem so bili posneti vsi njegovi znanstveni izsledki s področja atomistike. Mednarodni lopovi USPELA PRIREDITEV KLUBSKE SEKCIJE V POSTOJNI godke pleteta komisar Fedja in nje- so 'mu lloteii ta film ukrasti in okoli V počastitev mednarodnega Dneva žena je klubska sekcija DPD Svoboda v la ob ugotovitvi, da sredstev ni razvoju in tudi resničnega eko-govo dekle Lavra. Okrog njiju se vo- s_ SDiete vrsta najbolj nenavad- Postojni priredila v Kulturnem domu uspelo prireditev, na kateri so sodelo- „•„ nu _____t, __________ „,„„„„,,,.„ „., govo dekle Lavra. Okrog njiju se vo: tega EE spjete vrsta najbolj nenavad- Postojni priredila v Kulturnem domu uspelo prireditev, na kateri so sodelo-zla osrednja zgodba s psiholosko zani- nlh in ra2burljivih situacij. V zbirki vali pevski oktet, solisti, recitatorji in ansambla Postojnski fantje in Go-mivim in idejno bogatim koniliktorn. Komet -je to knjigo izdala Mladinska zdarske srednje šole.-Prijetni večer je doživel pri občinstvu najlepši uspeh. Na sliki: pevski oktet postojnskega DPD Svoboda — s?- in da jih verjetno tudi ne bo. V nomskega napredka ni brez nobeni naši komuni pa ni bilo ustreznega razvoja kulturnega slišati, da bi temeljil predlog za življenja. — Z. L. Roman odlikuje partizanska govorica, kn-nE-, ki je pretkana s humorjem ln to daje J 5 ' romanu še poseben pečat. TONE SELISKAR: BRATOVŠČINA _ SINJEGA GALEBA. Menda ni mladinske knjige, ki bi doživela toliko ponatisov, kot jo je doživelo delo slovenskega pisatelja Toneta Sellškarja. Pripoveduje nam o podjetnih dalmatinskih dečkih, ki so odkrili tihotapce in še o marsičem. Naj bo kakor hoče, / äSÄebraU' Izdala j0 3e (Odlomek iz romana DOGODIVŠČINE AUGIEJA MARCHA.^eP~ Luise Dornemann: JENNY MARX, y prevodu Herberta Grüna in V opremi Uroša Vagaje izdala Vi sposoben, po naravi nadarjen za Malo Je knjig, kl bi bile tako pretres- r , . \ , = kupčijo — in vsi so bili zelo zadovolj- ljivo branje, kakor je pričevanje pi- zalozba Obzorja V Mariboru) - - sateljice Dormannove o ženi utemeljitelja znanstvenega socializma, Jen- potem je prišlo še več sorodnikov; jo. Vsekakor pa po njihovem na vsem da bo dobil tako z industrijskim" ti- sem se moral spomniti njenih sram- morda jih je zdaj poskusila odkriti ny Marxovi. Pisateljica je znala do- veliko stanovanje se Je kar napolnilo, svetu ni bilo nikogar, ki bi imel če- rom. ker so tam stroški raztovarjanja nih las — in spomnil sem se marši- tudi v meni, Najbrž je tuhtala, koliko kumentirati življenje Marxove žene ob petkih zvečer so se sorodniki že sarkoll manj kot oni, izvzemši denar- neprimerno ..._... ... _ .. in vse njene družine v hudih in za tako in tako redno obiskovali, zdaj ja — a to je bilo kajpak mogoče še revoluclonarjevo družino tako tra- pa se je foji vrh tega tudi že raZnesel vedno pristoriti. gičnih časih. Ne samo Karl Marx, gias, da se j ' " cela njegova družina je izgorevala v teli so videti tem velikem boju, Jenny pa je bila že poznal, v; „.»,„..,,= üu„» »„uu.-.- e velika pomoč možu, hkrati pa udi tete s težkimi sibirskimi kožuhi, Zdaj in Bore čijnega peeiva, kl so ga sama aktivna borka. »Brez Jenny bi 90 prihajali kar po vrsti s cadillaei in ^rlnaäalt lz ¿¿ninje, hrupno polltlzl- Karl Marx nikoli ne mogel biti, kar packardt: stnc Charlie Magnus, last- £ , , sunkoviteiše rezcetante je bil,« je zapisala njuna najmla ša nlk premogovnih nakladališč; stric ™ i,!" spIi0,1\n:"¿VVe slin" vltlmS hči Eleanor. Knjigo je izdala Mladm- Artic, lastnik velike tovarne žimnlc; disonance fe nadzoroval stric Charlie, ska knjiga, iz nemščine pa jo je pre- strjC Bobby, lastnik komisijske trgo- gta, ¡e all l>0l.e povedano- nasajen je vedla Erna Muser. =ricr.rir..r vine na South-AVater Streetu, tehten, ljU zravcn svoje matere; imela je čr- Josip Jurčič: DOMEN, SOSEDOV belolas, z drobnimi jančjlml kodr} — obleko in na glavi lasuljo Ce sem lepe prsi; razmetavala Jih Je, kot Ji Začutil sem še drug pogled, name- je ravno prijalo. Samo nos bi bil lah- njen Izrecno %\enl: svakinja Charlotte ko bolj plemenit; bil je nekam širok, me je gledala z vprašujočimi, toplimi — tako kot usta; zato pa so bile nje- In nekako že kar obupanimi očmi. Ne nl. Simon se je že razgledoval, kje bo ne črne oči krepke in izrazite, njeni dvomim, da je bila tedaj že dognala dobil svoje nakladališče in je upal, lasje pa nežni in črni. Hočeš nočeš nekaj neprijetnih reči o Simonu — ih manjši. Skratka, Charlie Je bil skrajnje ljubezniv z njim kot mladim prlmahunom, ln ta- sem poskusil Izogniti, Vsekakor pa so se speča z mano. bile te misli kvečjemu zaljubljene, Vtem pa je dejal Kelly Wetntraubr nikakor ne ženltovanjske. Prav nič »Prav oči za v posteljo ima, tale me ni mikalo, da bi se poročil, Pre- Äugle.« Toda izmed prizadetih sem jasno sem videl Simonove težave, da ga slišal samo jaz. Temeljito sem si ga ogledal, da bi videl, koliko mi misli res nakopati hudega In koliko se preprostih, prisrčnih kvant in mu po- bi se me lahko polotila ta želja, lagal dlan na rame; zmajeval mu je »Pridi sem,« mi Je rekel njen oče z glavo pred nosom in je puščal od- in moral sem prebiti natančen pre- samo zafrkava, ta zali nogometaš s prte vse jezove. Ker Je bil tako dobre gled, »S čim se ukvarjaš?« Je rekel pollzanimi lasr^l; Imel je sam prav ln zamežlkal, ko da bi bil že čisto gotovo dovolj popadljive oči in zelo volje, so se mu vsi veselo smejali. Nikomur niti na misel nl prišlo, da bi slep od slepečega snega, se spuntal zastran otrok in deklet, ko je stric Charlie dejal: »TI pasji sin, Simon Je odgovoril namesto mene. »S knjigami kupčuje. Ko si bo dosti zgovoren podbradek. »Poznam vaju fanta.« mu Je rekel. Tedaj sem ga spoznal tudi jaz. Saj SIN. Težišče Jurčičevega ustvarjanja kot stiva Lausch — in z začepljeno se stlomnil teca da bo nafiorimernele ravno Pravi kurbir si. imeniten nahranil, pojdo spet na univerzo, da res niti ni bil dosti drugačen kot ta- Je bila vaška povest in prav on ji je slušalko v ušesu, ker je bil naglušen. z,Djsati besedo'»nasaien« sem se ra- dpfko. Pravo žilico imaš v sebi. Bi konča in diplomira.« krat na šolskem dvorišču, ko je še dal nekakšno klasično obliko. Naše Nekateri sinovi so bili v uniformah, to ker so morale njegove noge pod- rekel, da tudi v postelji nisi ravno »Tiho bodi!« Je rekel; »k-eva čveka! nosil pulover, vaško pripovedništvo se več desetle- gojenci vojaške akademije, drugi so' Tlt,ratl tako m0c0čno težo silovitega zanič, a?« Bili so vajeni takšnega nje- NJega sem vprašal, ne tebe, zeleuja- tlj ni moglo izviti iz njenega vpliva ¡meij ,ia bluzah inlcialke nogometnih trehuha morda na tUdI zato ker je govega govorjenja. val S čim se ukvarjaš?« ln nekateri pisatelji so ponesli to tu- kiUbov, prišli so kajpak tudi hčere ln ¡me]a starka za vratom zlato ocrlieo *Kai Pa mislite!« Je rekel Simon. Rekel sem: »S knjigami kupčujem, v J. . 1 . 1 J _ T.. ,iXI Xm r« nleonio . _ Ji. .. i ^i o:nn rn nrqif ... _ .'. . \iTft 1/or rvi nni ncnniictltn » lr/^f ,, n 4n krilni C l »-v» nn .. nTrmlT di v naše stoletje, Jurčičevo pisanje majhni otroci. Simon se je prav ime- v obnkl nekakSnill grizljlvili zob -ima na sebi čar, ki se mu m moc nit„0 ujel s strici in tetami, bil Je ze- zat0 sem se spornnn živali. Stric Se tretjega bratca sta imela, Geor-ge, mu je bilo ime.« »Se zmerom ga imava. Samo da zdaj kot vam je dejal Simon.« Menil sem, nl več tako majhen bratec,« sem reda ml bo starčevo neugnano sumntče- kel. »Zdaj je odrasel in živi na kme- »To kar meni prepustite,« »Ve.Š da, bi rekel. Saj ti prepustim. , . .,-.., Kaj misliš, .da bi rad sam poskusil? seglo do zadnjega zakotja; uganil tih.« Mladinska knjiga, v zbirki Kondor. Opombe je napisal dr, M. Rupel. *— . .. ,,______T,ArnnTlrcr To pa za Charlotto res ne bi bilo hu- kako kradem, zaslutil bo vso pri- do zadovoljstvo. Le poglej Jo, kako smojenost Owcnsove hiše in molih Kje pa, v Mantenu?« _ »Ne, kraj se Imenuje drugače, majh- .................- , sncžne^planjave" pod""son"cem,"Jln Te imenitno' je" nareje"na. \'sBe'7ma,''do"pl- prijateljev tam. Kaj pa naj bi nJemu no mestece blizu Pinckneyvilla. Po- kakor ni maral znajti v takem polo- v rpsn0 preprI£a. da je posCst ml- čice, niti malo ji ne manjka. Ta je pomenilo .kupčevanje s knjigami'? znate tisti konec?« Jaz ga nisem po- - , —----„ „„t---"— -'»- Sestradani krošnjarji s Pentatevhom, znal. Izmed vseh nas je bil samo Sl- v bradah vse polno poljskih uši, noge mon nekoč tam. Renlingova ml nista Saul Bellow: DOGODIVŠČINE žajU) da bi ga morali neizogibno gie- Iitona ¿venkov nekaj 'arktično icrV> res potrebna mladega brdavsa AUGIEJA MARCHA. Augie March je dati zviška ko bi nenadoma moral s ne a_ Vsaj tlstl prjSC)jenci, ki so bili Američan od nog do glave. Tipičen ka|tega medvedjega hrbta razbrati zale da bi bolj tipičen ne mogel biti, ničljivo obsodbo, da Je J . •___-i J__H d _ zato mu je pisatelj posvetil tudi debelo knjigo. V njej je opisal življenje svojega junaka, ki ga je živel v vsemogočih socialnih plasteh: od židovskega proletarskega predmestja najhujše revščine do milijonarskega doma in filmskih kulis v povojnem Parizu Delo je izdala založba Obzorja sehmuck mlUJonarJi ce'o še za časa krize, so pozornosti. Keliv Welntraub, oddaljen s c n m u c ii. vsi p0 vrsti Kle(jall tako Srepo. S tem prlženjen sorodnik, zaposlen kot na- m ««A ! r 1 J r,^ vr\,>1 rl n (n W11 rifin « , . » 1 • v, , . . . lit" * »tuuau voc jjuuiu ¿juijomii uoif uub1- UiUII UC^UO uuii, niuiuimuvii jiu ¡uoia irnrSi T n ™ i . vSV°i j ,, ovite v vrečevino. Cesa drugega si in nista utegnila dati toliko prostega niti ne mislim reči, da je bil stric mipovalec pri stricu Robbvju, le re- ^LamIIa ri^rt^n,! ir «*rnli r M •. 1, • i f n rt rl r\ . « « __. - * nisem znal predstavljati. »Hudiča, pa šole. Dandanes se IJu- časa. »Ne poznam, ne. Ampak Georgea dje šolajo tako dolgo, da imajo na- se še natanko spominjam,« je rekel. lase. Kaj pa študiraš? »Pa vas se tudi spominjam, kako ste bili primerni srčnost in nadutost; do- med s" kazati je moral, da Je vrh vsega tudi r°clnlila- _______ ___________ „ _ na in "le pokojni odličen ljubimec. In še nekaj moram Po Simonovem naj hi bil tudi jaz rekel. Mimo vsega vreščanja se mi Je Herbert Grün priznati: zavoljo meno ni 1)11 v zadre- kandidatka to. Ce^se bo onjzkazal, Lucy Magnus še kar naprej nasmilia- Janez Šestnajst dokaj prav nič ... . lz otroške psihologije, jz, bfVnl "bil vsaj" približno toliko prije- slej so še Simonu kar vrstili sami gnusöviml ni bilo nikogar, da" bi kaj Krasna kurbarija! Menda žicali, da bi smeli prinest! na ledeni- kujonl res potrebni. MoJi čarjev voz.« Skomignil sem in se na- ntlnit^pn | . . ' , i ", i O,,11,V» ,HV llC študirajo. Punce že, do-, smehnil. Bedasto je bilo, kako je po- puncare tako neučakane, da Je kaj,« ktf,r 1im t0 preprečuje hujše nerod- skusil nakazati grožnjo. Najbrž Je mi- Kar vreščali so od smeha, ko Je to nosti.« sili, da lahko vrže Simonu polena pod »Augie Je namenjen na pravo,« je noge; a Simon Je bil visoko nad nJim. rekel Simon Lucyjini materi. »Jasno, da Charlotto ve,« je rekel »Drži,« sem rekel še Jaz, Simon, ko mu je povedal, kaj mi je »Krasno, krasno, krasno, krasno.« Je govoril Kelly Weintraub. »Le zakaj bi rekel stric Charlie. Mojega zasllševa- se šli skrivalnice, Charlotte celo pranja je konec. Ohraz z debelo, belo vi, da naj bi dali Georgea v zaseben kožo je obrnil stran in nas tako vse zavod. Brez skrbi, za tega kujona so odpustil; s kar najbolj prizadevno živ krst ne zmeni. Prav nič ne štejo sl^°ensk'iga^msSomeSCan^œga^o™olJîÎ tên*"*Samo "be'llh nogavicjn paliUač uspehi^_ Nekaj tednov je že de hü pod takega skrival; n i se _ j trn zdelo vre (in ö skrbjoje n e kaj " z a g r öz ü" h čer "k f Lucjš pri nas." Ane glede «a to: jaz sem, ¿a -----»,„,4-_la 4, morskega te še manjkalo, pa bi lahko verjeli, strogim nadzorstvom strica Charlleja, ________ ______________________________________. ........... ......................... .. iz kmečkega življenja i/. ' , " 'da snin zagn v čas direktorlja — v ml- najprej pri tehtnici in kot blagajnik, ko pripovedovati, kaj jih mika — in čllnim smehljajem. Videl sem, da mu Kar meni prepusti, vsi mi jedo Iz dla- — Potem pa se Je uči, tudi že nakupe- - - - -------------------' ...................." ----------------------- Siii^ro^nlT^ikT/S- da'še^manj' vedeli, kako naj sc vede truda, Mladi so smeli staršem natan- ta pa se mu Je odzvala s svojim zna- prvi poznal ln sem ga koj naskočil. to se ml je zdelo zares čudovito. Tudi znajdejo v palačah vanja, se seznanjal z mešetarji in za- jaz sem gledal Lucy s pravim rese- . _____________________ _____ ____________ oblastnikov. Toda Magnusovi so men- stopniki in izvedel vse, kar Je bilo ljem. Bila je preprosta, a zdravega dovoljenih potreb, dokler mu bo po- vtis, kot si jim ga zapustil, je bil do . j.-,, —»-----treba vedeti o tovornih taksah in obraza, imela Je zelo čisto kožo in koma. ber.« jp obljubila pokorščino, v zameno za ni.« Potem Je še rekel: »Tebi se lahko to pa je on njej obljubil utešltev vseh posreči isto, če me boš le ubogal. Prvi ** 'M.-.;- Slabo vreme čez zimo snegom in še zdaj trajajočim «¡t,,!..;. j prizadelo naše vrste. Posebno pereča je obnova celotnega cestišča med Razdrtim in Postojno, nič lioljše pa ni na drugih odsekih. Celo na obali, kjer so nekoliko boljši vremenski pogoji in vsaj snega ni, je cesta mnogokje do kraja uničena in terja najnujnejše popravilo. V silno slabem stanju so predvsem tudi vsa avtobusna postajališča oz. lzogihališča. Na sliki: takšna je danes cesta v Izoli Konec marca bo v Kopru redna letna skupščina okrajne zveze za telesno vzgojo. Na njej bodo sprejeli nove pravilnike o poslovanju okrajne in občinskih zvez za telesno vzgojo: To bo širša akcija v republiškem merilu, da bi prišli do enotnih pravilnikov v duhu sklepov zveznega in republiškega kongresa telesne kulture. V zvezi s tem bodo člani IO okrajne zveze obiskali občinska središča ter se s tamkajšnjimi te-lesnovzgojnimi delavci pomenili o osnutku, ki bo šel v razpravo na skupščini. Na skupščini bodo sprejeli tudi vrsto Sklepov o tekmovalnem sistemu v komunah. Gre za sistem, ki naj vključi v tekmovanje čim več mladine in članov delovnih kolektivov. Zlasti pa bo važno posvetiti vso pozornost pionirskim igram, ki jih bodo letos izvedli pod geslom »Leto telesne kulture mladih«. Prav bi bilo, če bi že zdaj začeli razmišljati o organizaciji mestnih pionirskih lig. Na skupščini bo potrebno temeljito obdelati tudi vprašanje kadrov in športnih objektov. Zlasti glede finansiranja športnih objektov smo v težavnem položaju, saj je vse premalo razumevanja tako pri občinah kot pri gospodarskih organizacijah. Prav bi bilo, da bi vse te probleme temeljito proučili v okviru občinskih zvez in društev in prišli na skupščino z gradivom, ki nam bo porok za bogato razpravo in konkretna napotila. Okrajna komisija za rokomet je sklenila, da bo začetek okrajnega prvenstva v moški in žehski rokometni ligi 25. marca. V' obeh ligah vodijo Pirančani. V moški ligi so bili prepričljivo prvi in zelo verjetno bodo naslov obdržali tudi v spomladanskem delu prvenstva. V boj za prvo mesto utegne poseči ESS Koper, kaže pa, da so tudi člani Partizana Koper precej izboljšali formo. Preteklo nedeljo so gostovali v Pulju in izgubili srečanje s tamkajšnjim klubom z 9 : 11, Reno-miranim domačinom so nudili močan odpor. ' , V ženski ligi pa bo verjetno osvojilo prvo mesto koprsko Učiteljišče, kajti jesenske zmagovalke (Piran B) igrajo izven konkurence. Za začetek prvenstvene sezone se pripravljata tudi ženski ekipi Kopra In Pirana, ki sodelujeta v slovenski ženski ligi. Kakor je znano, sta obe ekipi v neugodnem položaju na repu lestvice. Imata pa še zmeraj nekaj upanja. Zlasti Piran, ki ima nekaj po-jauanj. Koprčanke tudi še niso vrgle puške v koruzo in se že več tednov skrbno pripravljajo. V nedeljo so igrale prijateljsko tekmo z Pazinom ln zmagale s 6:2. d Ko je pred dvema letoma izšla uredba, da zaradi varnosti ne smejo ustavljati avtobusi na označenih vmesnih postajališčih na cestah I. in II. reda, je bilo treba precej potrpljenja, da so odgovorni člnitelji uredili ob cestah predpisana lzogihališča. Marsikje so se vaščani lotili urejanja izogibališč sami in precej nestrokovno, zopet ni bilo malo primerov, da so nekje ob cesti, kjer se jim je zdel primeren prostor, enostavno določili lokacijo za izogiballšče, ne da bi pred tem teren primerno utrdili. Posledice takšne ureditve izogibališč ln kasnejša zanemarjenost teh prostorov, ki bi jih morali že povsod obnoviti, je danes že tako otipljiva in očitna, da bi vsako odlašanje pomenilo podcenjevanje najbolj preteče nevarnosti na naših cestah. Zadeva ni malenkostna, saj gre kar za 65 takšnih izogibališč na cestah I, in II. reda v našem okraju. Večina izogibališč je bolj podobna močvirju in vozniki se v deževnih dneh, ko zaradi vode ni moč oceniti globine kotanj, ustavljajo kar na cesti. Seveda s tem kršijo predpise in kar je še hujše — neposredno ogražajo varnost prometa. Vendar so posledice ustavljanja na izogibališčih še hujše: naj omenimo najprej okvare na vozilih in neprijetno vstopanje in izstopanje potnikov v blatu ali vodi, omenjene nevšečnosti pa naravnost grozljivo dopolnjuje tretja nevarnost: avtobusi prenašajo na cesto blato, da so doma- la vse ceste ob Izogibališčih spolzke. Kaj pomeni spolzka cesta za voznike motornih vozil, ni treba posebej pojasnjevati, saj so že doslej na teh mestih zabeležili — k sreči — več lažjih prometnih nezgod. Kakšne so lahko posledice na spolzki cesti v času poletne sezone, si ni težko zamišljati! Se tole: dobršen del cestnih robov je ob slabo urejenih izogibališčih že močno okrušen, Ponekod so takšne »kaverne« v asfaltu že pravcate kotanje, globoke tudi do 20 centimetrov ter se zajedajo čedalje bolj globoko v cestišče. NEREŠENI ZAHTEVKI Temelje za nadaljnji razvoj postavljamo z novimi gradnjami industrijskih in drugih objektov, z večanjem prometnih, gostinskih in drugih zmogljivosti, z rekonstrukcijami in podobno. Navadili smo se temu kratko reči: investicije ali investicijska vlaganja. Z leta v leto zasledujemo ogromne napore na tem področju d našem okraju, ki tudi naglo spreminja svojo zunanjo podobo. Pri tem ugo-' tavljamo tudi vapakd in možnosti, ki smo jih zamudili ali ki jih nismo izkoristili. Vendar smo zadovoljni, ker nam ■stalnega in vedno večjega napredka nihče ne more oporekati. Za napredek našega okraja smo napravili petleUii gospodarski perspektivni načrt, ki ima kot eno svojih osnovnih postavk tudi investicije. Če hočemo doseči v petih letih, kar smo si. začrtali, moramo izpolnjevati tudi letne načrte, ki so sestavljeni v okviru splošnega petletnega proijra-ma. ■ Ko postavljamo danes vprašanje tako, moramo tudi takoj ugotoviti, da v lanskem letu kot ravan letu petletnega obdobja nismo v investiranju dosegli postavljenih ciljev. Razlika je tu morda večja kot v proizvodnih dejavnostih, kar ima lahko tudi težje posledice. Če merimo namreč uspeh v investicijski izgradnji po višini sredstev, ki smo jih n. pr. lani vložili v ta namen, moramo ugotoviti, da smo v našem okraju vložili za približno štiri milijarde manj kot smo predvidevali. To pa je znaten znesek, ki predstavlja skoro četrtino vsega, kar bi morali vložiti za investicije. Iskali smo vzroke za tako stanje in lahko ugotovimo, da niso.na naši strani. Od skupno 27 zahtevkov za investicijska sredstva, ki so bili s strani naših gospodarskih organizacij in drugih pravnih oseb lani vloženi pri Osrednjem investicijskem skladu za odobritev sredstev, ni bil namreč rešen niti. eden, To pa predstavlja skupno nad 7,5 milijarde. Od tega so tudi sredstva za važne investicije, ki jih predvideva petleteni načrt, med katerimi naj navedemo samo »Iplas«, ki sqm rabi poldrugo milijardo ¡3 omenjenega sklada, dalje uMehanotehviko« in pa zlasti gostinska podjetja. Tolikšen izpad, sredstev iz osrednjega sklada pomeni veliko izgubo, ki je lastna udeležba ne more nadomestiti. Ta lahko samo ublaži izpad v investicijah ale-de na celoto. -ž1- Polkvaliiicirana kuharica išče službo v menzi, internatu, ali v gostinstvu. Potrebna ji je soba. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje s kuhinjo in vrtom, Škofije I. za enakovredno v Kopru. Ponudbe v upravi lista" pod »Udobnost«. Kuhinjsko pohištvo belo v odličnem stanju in divan prodam. Pondudbo pod »1934«. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! STALNO HONORARNO MOČ za vzdrževanje počitniškega doma v Piranu sprejme takoj trgovsko podjetje PETROL v Ljubljani. Ponudbe pošljite na PETROL, Ljubljana, Vošnjakova ulica. ¡¡®tis v m m Mr- ...... ^ m . » Pojasnilo Ravnateljstva gimnazije o garažah na športnem igrišču, ki ga je objavil Slovenski Jadran v zadnji številki. nikakor ne more zadovoljiti koprskih športnikov. To pojasnilo se suhoparno oklepa nekih pravnih okvirov, ki so nastali v pisarni Ravnateljstva in se izogiba moralne odgovornosti do objektov, ki služijo športu in razvedrilu mladine. Kaj hočemo s tem reči? Nobenega dvoma n\/ da imajo lcoristniki garaž lepo spisane in potrjene pogodbe, toda ali naj primemo pogodbo za vrat, če so garaže utesnile že tako skromni športni teren, če vozijo avtomobili mimo Igrišča in čez igrišče, če so zasuli s peskom jamo, ki je služIla za skok v višino, če se bo kdo spomnil, da bo avto na dvorišču pral, itd. Ali naj dijaki dnevno dtskutirajo o tem, kaj piše v pogodbi ln kaj se praktično dogaja, oziroma kaj se še bo dogajalo? Mislimo, da je to nemogoče, kajti ne gre za diskusijo o pogodbah, ampak za principielno vprašanje, kd« in zakaj je dovolil postaviti garaže na športnem igrišču. Ali ne bi bilo bolj primerno, če bi Ravnateljstvo gimnazije zavrnilo prošnjo za gradnjo garaž in skupaj z mladinsko organizacijo sprožilo pobudo o razširitvi igrišča? Letos so Pionirske igre posvečene telesili kulturi ln primer šolskega igrišča za Slovensko gimnazijo je kaj malo v skladu s širokimi programi, ki smo jih te dni brali v naših časopisih. Lahko smo prepričani, da bi bila mladina pripravljena marsikaj urediti tudi s prostovoljnim delom, zlasti zdaj, ko bomo zaradi razširitve pristanišča najbrž kmalu izgubili tudi Partlzanovo igrišče ob morju. Končno se tu postavlja tudi odgovornost občinske zveze za telesno kulturo. Tudi iz teh vrst l)i lahko prišla odločnejša beseda v obrambo športnih objektov, ki nam Jih prav v Kopru tako zelo primanjkuje. Ce je Ravnateljstvo koprske gimnazije pripravljeno dajati še naknadna pojasnila, bi moralo nujno obdelati tudi to plat zvona. LJuban Omladič Hudo nam Je ln skoraj sprijazniti se ne moremo s tem, kadar nam smrt ugrabi mladega človeka, ki še mnogo obeta, tako mladega in tako obetajočega, kakor je bil Štefan Be-laj. Bil je sin zelene Štajerske. Leta 1929 se je rodil v vasi Globoko. 2e v zgodnji mladosti je spoznal vse trdote življenja, posebno v času vojne, saj so mu tik pred osvoboditvijo fašisti ubili sestro, kmalu zatem pa je izgubil še očeta. Odločil se je, da se spoprime z življenjem in si prične sam kovati svojo usodo.'. Za delo je prijel v ljubljanski kurilnici. Mladinska organizacija ga je tedaj predlagala za sprejem v službo LM. Sprva Je služboval v Prevaljah, potem v Sežani in naposled v Kopru. Vnema, .3 katero se je posvečal svojemu poklicu, ni poznala meja. Delo, ki ga je opravljal, ni bilo lahko ln je večkrat S! ¡m i ,1 Odsek za prometno varnost ONZ Koper je sicer že večkrat opozoril vse prisotne organe, da nemudoma uredijo, oziroma obnovijo izogibali-šča, vendar vse doslej niso reagirali tako okrajno cestno podjetje, komune, niti avtobusna transportna podjetja, ki bi končno morala biti tudi zainteresirana za urejena izoglbališča. ln končno — kaj poreko k takšnemu stanju izogibališč njih uporabniki — torej potniki, med katerimi ja večina delavcev, ki se dnevno poslužujejo avtobusnih prevozov na delo in domov! Ali ne bi bila torej tudi dolžnost podjetij, da bi se pozanimala, kaj bo potem, če bodo prometni organi enostavno prepovedali uporabo izogibališč. Čakanja je bilo torej dovolj, zato se zares ne bomo smeli čuditi, če bodo že v najkrajšem času pristojni organi rešili problem enostavno z odločbami avtobusnim podjetjem, da rja teh ali onih izogibališčih avtobusi ne smejo več ustavljati. V čigavo škodo, torej? (bb) ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: AURELIJA DJURDJEVIC Iz Buj — deklico; MARCELA SEKAC iz Gabro-viee — deklico; MARIJA KRZlSNIK iz Kopra — deklico; MAJDA MLAKAR Iz Jagodja — deklico; TATJANA PLOJ iz Pirana — deklico; MARTA SLUGA iz Rodika — dečka; FRANČIŠKA BEDNARIK iz Gradina — dečka; ANTICA RADESlC iz Gor-ga — deklico; HELENA KOVACIC iz Tublja — deklico; MILKA ZOR2 iz Jagodja — deklico; VERONIKA STELL iz Seče — dečka; FEDERIKA R^lIIOR Iz Škofij — dečka. V postojnski porodnišnici so rodile: ANTONIJA PENKO iz Zagorja — deklico; I.VANA LONČAR iz Cerknice — dečka; ANA ZAVADLAV iz Nove Gorice — deklico; "AVGUŠTINA CEBOKELJ iz Dobrovega — deklico; EMA ZBOGAR iz Anhovega — dečka; KATICA JOVANOVIC iz Ajdovščine — dečka; MARIJA LENARČIČ iz Na-rina — dečka; SONJA FURLAN iz Nove Gorice — dečka; ALDA KRI2- MUZEJ TUDI NA KRASU Preteklost našega Krasa je tako pestra, zanimiva in tudi tako specifična, da bi vsekakor zaslužila svoj lastni muzej. Kras je rodil pesnike, pisatelje, znanstvenike, heroje NOB. Vrh tega pa je poln tudi pokrajinskih znamenitosti. Vse to naj bi dalo muzeju, ki bo moral biti seveda v Sežani, svojstveno obeležje. Gradiva za muzej je po naših vaseh še obilo. K temu delu bi morali priskočiti na pomoč predvsem prosvetni delavci. Vendar bi morali s tem delom pričeti čim prej, zakaj stari ljudje umirajo, svoje spomine neso s seboj v grob, kar zadeva pa predmetov muzejske vrednosti in dokumentov in drugega gradiva, se pa vedno bolj izgubljajo po raznih »kaščah«. Muzej bi moral imeti tudi svoj oddelek, ki naj bi bil posvečen ljudski revoluciji in letom po zadnji vojni. Spomnimo se naših žrtev, pomanjkanja, demonstracij v času ZVTJ in odločnega nastopa prebivalstva, ko je zahtevalo priključitev k domovini. Naša dolžnost je, da vse to verno in čim bolj otipljivo prikažemo našim otrokom in zanamcem. Dobro se zavedam težav, ki bi nastale, ko bi ustanavljali muzej. Potrebno bi bi/o dobiti denarna sredstva, primerne prostore in še mnogo drugega, vendar bi bilo mogoče vse to s pomočjo skupnosti' premagati: Želel bi, da bi o tem povedal svoje mnenje še kak drug človek, ki mu je pri srcu naš Kras. Alojz Vidmar Tovariš urednik! Moja 4 mesece stara hčerka je v zadnjem tednu februarja zbolela zaradi vnetja kože. Zato jo je pregledal zdravnik- in predpisal zdravilo. Toda tega zdravila nisem mogel dobiti ne v sežanski in niti ne v koprski lekarni. Dobil sem le priporočilo, naj skušam to zdravilo najti v Ljubljani. Tega priporočila nisem spreiel, vač pa sem si zdravilo nabavil v Trstu za 500 lir. Gre za IIydrotri-cine-mast. Zato se upravičeno sprašujem, zakaj tako cenenega zdravila ne moremo dobiti v naših lekarnah, posebno še, ker ga je predpisal naš zdravnik in ga priporočil za zdravljenje. Albin Vidm.ar, Krajna vas Opomba uredništva: Ko je zdravnik predpisal omenjeno zdravilo, je menil, da ga na recept lahko kupimo v naših lekarnah. Verjetno je za to mast zvedel iz kakšne inozemske medicinske ali farmacevtske literature. Ker pa je znano, da v naših lekarnah ni moč dobiti vseh najnovejših medicinskih preparatov iz drugih držav, bi veljalo priporočiti vsem bolnikom, naj v primeru, če ne dobijo predpisanega zdravila, zaprosijo lečečega zdravnika za drug preparat, ki je v prodaji. 'Znano je namreč, da so razna zdravila na razpolago v manjših količinah v tej ali oni lekarni in jih zato iščemo od Kopra do Ljubljane in celo še v sosednjih republikah, toda v primeru, če ' lekarnar ugotovi, da takšno zdravilo še ni v prodaji — kot je bilo v tem primeru v Kopru — naj bi tovariš Vidmar in še mnogo drugih, ki naletijo nn podobne težave — takoj obvestili svojega zdravnika, da bi napisal drug recept. V transfuzijski postaji v Izoli so se 6, ln 9. t, m. prijavili kot krvodajalci: DELAMARIS: Valerija Jakac, Cvetka Lazar, Cvetka Palčič, Jožica Sedlar, Marija Zudič. GP GRADBENIK: Danilo Adamiči Bruno Kleva, Džuro Kolarič, Danilo Kosmina, Anton Nabernik, lian Zlogar. KMETIJSKI KOMBINAT KOPER — PODRUŽNICA IZOLA: Ivan Dodič, 1 Silvo Krampf, Margerita Kutnjak, Fabjan Medica, Jože Pribac, Lino Sorgo, Karlo Zlatič. LP MALA OPREMA: Amelija Blaže-vič, Albin Cotič, Ivan Franca, Anica Plečko, Sliva Rihtar. \ MEHANOTEIINIKA: Lidija Herkov, Franc Šolar. ObLO IZOLA: Stojan/Droč, Davorin Reščič. ' I. OSNOVNA SOLA IZOLA: Remigij Kleva. v PLETILSTVO RAŠICA: Zofija Gal- biati, Ema Stumber, Vida Zidar. PLM IZOLA: Ivan Borko, Džuro Mar-janovič, RUDA IZOLA: Rafael Fabjan, Alojz Jelovčič, Karlo Morato, OBVESTILO Regina Prešeren, stanujoča v Izoli, Prešernova št. 6, obveščam, da nisem plačnica nobenih dolgov za možem Francetom Prešernom, NIC lz Gorenje vasi — dečka; MARIJA NARDIN iz Šempetra — deklico; IVANA ZGONEC iz Ajdovščine — dečka; FLORIJA KOCEVAR iz Planine — deklico; ANGELA STOKA iz Krajne vasi — dvojčka dečka; ASMA RAMIC iz Narina — dečka; FRANČIŠKA VRABEC iz Podkraja — dečka; ZORA POLOVIC iz Grahovega — deklico; MILENA MELE iz Cerknice — deklico: ANA STOKELJ iz Preser-ja — dečka; MARIJA MELE iz Rakeka — deklico; MARIJA BARAGA iz Podskrajnika — deklico; JOŽEFA BATAGEf.J iz Ajdovščine — dečka; VIDA CANCULA iz Pivke — dečka; DRAGICA GRKOVIC iz Sežane — deklico; ANA DRASOEK iz Nove Gorice — dečka; joZefa bratina iz Grivč — deklico; ROZINA KODEL.TA iz Gorenje vasi — dečka; MARIJA terCelj iz Krzelja — dečka; ANGELA SKVARCA lz Gorenj — dečka; ZOFIJA HVALA iz Zaloga — deklico; GABRIJELA KUHAR iz Ajdovščine — deklico, POROKE V KOPRU: MILICA PESIC, gospodinja iz Sremske Mitrovice in DUŠAN KAJTEZ, natakar iz Kopra; KATARINA MOLJK, učiteljica iz Škofij in VLADO KALABA kovinostrugar iz Škofij. U M 11 L I V KOPRU: IVAN FABEC lz Zabiča, star 69 let; MARIJA SAV iz Pobegov, stara 82 let; MICHELE ANGELINI iz Pobegov, star 75 let, V POSTOJNI: FRANC CEHOVIN iz Postojne, star 74 let. V SEŽANI: URŠULA KAVCIC iz Sežane, stara 59 let. ILIRSKA BISTRICA: JAKOB MA-LECKAR lz Sembi.i, star 81 let; MARIJA 2AGAR iz Dol, Zemona, stara 70 let; ANTON MRSNIK iz Sebonj, star 73 let; IVANA SAJN iz Merč, stara 57 let: MARIJA JAKSETIC iz Zabič, stara 86 let. zahtevalo več kot celega človeka. Ni bilo zapreke, pred katero bi klonil, Prav ta njegova vestnost mu je črpala življenjske sile in mu izpodkopala zdravje. Postal je žrtev svoje vneme, svojega poklica. Zadela ga je srčna kap in 28. februarja je na svojem domu izdihnil. Naj mu bo lahka primorska zemlja, ki jo je vzljubil, kot bi mu bila rodna. »Rižanski vodovod Koper sprejme v delovno razmerje administrativno moč. Plača po dogovoru. Pogoji: Administratorka z znanjem strojepisja ali strojepiska I. b razreda oziroma II. razreda. . Prošnje z opisom strokovnosti in prakse naslovite na upravo podjetja do 20. 3. 1962. Nastop službe takoj ali po dogovoru. BELA KRAJINA je 1. marca prispela na Reko. BIHAC je 4. marca odplula iz Adena. BLED je 12. marca odplul iz New Yorka proti Sredozemlju. . . BOHINJ je 6. marca odplula iz Sibe-nika ter bo 21. marca prispela v New York. BOVEC je 9. marca odplula iz Paler-ma na pot Napoli — Solun — Bar — Benetke — Reka. DUBROVNIK je 2. marca odplula lz Eleusisa proti Rotterdamu, kamor prispe 16, marca. GORANKA je 6. marca prispela v San Francisco. GORENJSKA je na poti proti Reki prispela 8, marca v Aleksandrijo. KOROTAN je 7. marca odplula iz Port Salda ln 14, marca prispela v Port Sudan. LJUBLJANA je 10. marca prispela v Sibenik. MARTIN KRPAN je 10. marca prispela v Bar, od koder nadaljuje pot proti Kopru. PIRAN je 10. marca odplula iz Dubrovnika proti severnoameriškim pristaniščem. POHORJE je 10. marca odplula iz Tuapseja proti domovini. ROG bo lz Pirana 18, marca odplula ' v Trst. TRBOVLJE bo 20. marca odplula z Japonske proti pristaniščem ZDA. ZELENGORA je 8. marca odplula iz Fremantla proti Adenu, kamor bo prispela 31. marca. PREKLIC Podpisani Viktor Fercnac iz Valdoltre 83, obžalujem žaljive besede in postopek, ki sem1« ga napravil napram Danici Nikolič iz Lovrana. PREKLIC Marina S i r o 1 a' preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla napram Luciani Jankovie, Marina Sirola blok IV, Vipava Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Sežana razpisuje naslednja delovna mesta Splošnega obrtnega podjetja Sežana: 1. Poslovodjo obrata zidarstvo Sežana 2. Poslovodjo obrata mizarstvo Sežana 3. Poslovodjo kovinske delavnice Sežana 4. Poslovodjo obrata soboslikar-stvo-pleskarstvo Sežana 5. Poslovodjo servisne delavnice Sežana. s Pogoji: Miod 1, gradbeni tehnik ali visoko-"cvalificirani zidar z najmanj 3-letno prakso v vodenju gradbenega podjetja oz, obrata; pod 2. visokokvalificirani mizar z najmanj 3-letno prakso v vodenju mizarskega obrata; pod 3. strojni tehnik ali visokokvalificirani kotlar ali klepar z najmanj 3-letno prakso v vodenju splošnega kovinskega obrata; pod 4. visokokvalificiran sobosli-kar ali pleskar; pod 5. visokokvalificiran avtome-hanik. Ponudbe kolkovane z 250 din, kratkim življenjepisom, podatki o dosedanji zaposlitvi, ter dokazom o strokovni kvalifikaciji pošljite na občinski ljudski odbor Sežana v roku 15 dni po objavi. RAZPIS Gradbeno podjetje »Gradbenik« Izola razpisuje delovno mesto kvalificiranega kuharja. Pogoji: Kvalificiran aH visokokvalificiran z večletno prakso v menzi. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe po dogovoru. RAZPIS Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi, Sežana razpisuje prosto . delovno mesto glavnega finančnega knjigovodje Pogoj: večletna praksa v stroki. Za stanovanje poskrbljeno. Tudi preteklo nedeljo so nogometaši primorskih enajstoric porabili za priprave za bližnjo prvenstveno nogometno sezono. Nogometaši Tomosa so gostovali v Vipavi. Mladinsko moštvo je zmagalo s 4:2. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, ko so vodili že 2:0, medtem ko je v drugem polčasu odločala kondicija gostov. Prvo moštvo Tomosa pa je premagalo Vipavo s 4:0 (3:0). Koprčani so prikazali zadovoljivo igro zlasti v prvem polčasu. V premoči so bili tudi v drugem delu igre, vendar je na njihove reali- Program odbora Jugoslovanskih pionirskih iger občine Koper za leto 19G2 V 1962. letu so Jugoslovanske pionirske igre v znamenju telesne vzgojo ln Športa. Glavni nosilci dejavnosti so zveze za telesno vzgojo in društva prijateljev mladine. Odbor Jugoslovanskih pionirskih iger občine Koper bo razvijal svojo dejavnost v tem letu telesne kulture mladih v najtesnejši povezavi z občinsko zvezo za telesno vzgojo, organizacijami Ljudske tehnike, Ljudske mladine Slovenije, Društev prijateljev mladine, organizacijami Rdečega križa, osnovnimi telesno-vzgojnimi in Športnimi organizacijami, šolami, pionirskimi odredi in stanovanjskimi skupnostmi. Ob sprejemanju občinskega programa je odbor Jugoslovanskih pionirskih iger razpravljal o stanju telesne kulture in športa v občini in sprejel naslednje sklepe, ki Jih priporoča vsem organizacijam: 1. gradnjo manjših športnih igrišč pri šolah (telovadišča, igrišča za odbojko in mali rokomet); 2. gradnjo manjših športnih in otroških igrišč pri stanovanjskih skupnostih: 3. estetsko ureditev igrišč; 4. ustanavljanje mladinskih in pionirskih brigad, za prostovoljno delo pri gradnji in urejanju igrišč; 5. vključevanje mladine v vodstva telesnovzgojnlh in športnih organizacij; 6. Razvijanje dejavnosti Rdečega križa; 7. Razvijanje dejavnosti Ljudske tehnike, 8. Razvijanje taborniških organizacij, 9. Proslavljanje Dneva mladosti, 10. Udeležba najboljših ekip na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«; 11. Tekmovanje za šolski športni znak; 12. Razvijanje' zaostalih športnih panog v občini: a) vodni športi, b) atletika, 13. Organizacija športnih prireditev, ki jih vodi mladina sama; 14. Razvijanje novih oblik športnih dnevov v šolah;- 15. Prirejanje dnevov otroških iger; 16. Organizacija športnih tekmovanj za prvenstvo občine Koper; a) v teku čez drn ln strn, b) v atletiki, c) v plavanju, d) v jadranju, e) v malem rokometu, f) v namiznem tenisu, g) v streljanju, h) v šahu, i) v igri med dvema ognjema. 15. Zdravniški pregledi otrok. Skrb za telesno ln duševno zdravje mladine, je ena od poglavitnih nalog naše družbe. Pri izvajanju programa pričakuje občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger najširšo podporo javnosti. USPELA TELOVADNA AKADEMIJA TVD Partizan Sežana je pretekli ponedeljek pripravil telovadno akademijo, ki ji je prisostvo-. valo blizu pet sto gledalcev. Odprl jo je predsednik občinskega sveta za telesno vzgojo in predsednik društva Franc Troha, ki je podelil diplome najboljšim te-lovadcem-pionirjem ter vsem zaslužnim vaditeljem, med njimi še vedno neutrudnemu Janku Per-totu. Program akademije je, obsegal parterne vaje, proste vaje in vaje na orodju, izvajali pa so ga pionirji, pionirke in mladinke. Akademija je prikazala zimsko dejavnost in je bila uvod v letošnje pionirske igre, hkrati s tem pa tudi priprava na občni zbor društva, ki bo 19. tega meseca. PRVO SREČANJE V OKVIRU PIONIRSKIH IGER V okviru Pionirskih iger, ki nosijo letos naslov »Leto telesne kulture mladih«, je koprsko Učiteljišče organiziralo prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležba je bila zadovoljiva, saj so vsi razredi postavili svoje ekipe. Največ uspehov Je imel ni.b razred, ki Je v finalu premagal II, letnik. Tretje mesto je zasedla ekipa rti.a. ^ Med posamezniki je bil najboljši Savron, odlikovali pa so se še Tomič, Mršnik in Batistič. zacijske sposobnosti vplivalo tudi igrišče, saj je žoga večkrat obtičala v blatu. Od Koprčanov moramo pohvaliti zlasti Pogačnika, odlikoval pa se je tudi Furlanič, ki je izjemoma enkrat takoj oddajal žoge. Igralci »Delamarisa« so tudi v nedeljo dokazali, da so v odlični formi. Premagali so namreč moštvo B Rijeke s 5:1. Sicer je v B moštvu Rijeke nastopilo tudi nekaj igralcev sindikalnih ekip, vendar to uspeha domačinov ne zmanjšuje, saj so prikazali tako kombinatorno igro, da bi se jim tudi močnejši nasprotnik težko upiral. Kolikor bi bilo igrišče bolj primerno za igro, bi bil lahko izid še precej višji v korist Izol-čanov. Dekanski Jadran je imel v go-steh NK Dinamo iz Umaga. Razigrani domačini so slavili visoko zmago 8:2 in z lepo, kombinatorno igro povsem zadovoljili svoje pristaše, Najboljša sta bila Uljč-nik in Kocjančič. Piransko Sidro je gostovalo v Ajdovščini. Domačini so zmagali z 2:1. Ob dosojeni enajstmetrovki v korist Primorja so se raz- vili nepotrebni prepiri. Če so sodnikove odločitve napačne, naj to ugotavljajo pristojni forumi, ne pa igralci! Na prvenstveno sezono se pripravljajo tudi goriški nogometaši. Prvak okraja Branik je imel v gosteh člana slovenske conske lige Ljubljano in tesno izgubil 2:4. Končno naj še omenimo, da je komisija za nogomet že določila začetek spomladanskega dela prvenstva koprske okrajne lige, Prvo kolo bo 8. aprila z naslednjim razporedom: Ilirska Bistrica—Sidro, Postojna—Tabor, Pivka—Delamaris in Tomos—Jadran. Moštvo Strelskega društva Hruševje s Petrom Skerjancem, občinskim prva-kom postojnske komune za Zlato puščico za leto 1962 STRELJANJE V nadaljevanju zimskega prvenstva občine Postojna v streljanju z zračno puško sta bili v preteklih dneh na sporedu dve koli. V vodstvu lige je še zmeraj moštvo SD Center Postojna, ki je po treh kolih še neporaženo, do-čim sta ostali brez točke moštvi Srednješolca in Prestranka.' Rezultati II. kola: Center — Gozdar 1672:1549, Planina — Udarnik 1578 :1502, Pivka — OBČINSKA KONFERENCA LJUDSKE TEHNIKE V PIRANU Na pobudo občinskega odbora .Socialistične zveze je bila v nedeljo v Piranu občinska konferenca Ljudsl«? tehnike, ki bi . jo lahko imenovali tudi ustanovno, kajti v Piranu je občinski odbor te organizacije že pred leti zamrl. Društva in klubi Ljudske tehnike so bili sicer aktivni, toda pri njihovem delu je bilo čutiti pomanjkanje povezave. Tako je zadnje čase delo Avto-moto društva hromilo slabo vzdušje med odborniki, tudi jadralni klub »Pirat« že dve leti životari, uspešnejši so bili le modelarji in delno radioamaterji. Na občinski konferenci Ljudske tehnike so o vseh teh problemih obširno govorili, zlasti o Avto-moto društvu, katerega predstavniki so iskali krivdo za nedejavnost v premajhni pomoči Socialistične zveze. Diskusija pa je pokazala prav obratno, med drugim jim je občinski odbor SZDL preksrbel vozilo za šoferske tečaje. Iz diskusije je bilo tudi razvidno, da ima piransko Avto-moto društvo zelo dobre pogoje za delo, predvsem pa morajo člani tega društva napraviti red v svoji hiši, pri čemer jim bo lahko znatno pomagal novi občinski odbor Ljudske tehnike. Predmet kritike na konferenci je bilo tudi delo jadralnega kluba »Pirat«, ki pa se mu zdaj obetajo boljši časi. Piranska ladjedelnica je namreč prevzela nekak patronat nad njim in tako upravičeno lahko pričakujemo, da bo delo kluba zaživelo in da se bo tudi v našem najpomembnejšem turističnem središču ob morju razvilo jadralstvo, ki bo lahko dalo znaten prispevek v turistični sezoni. Končno so na konferenci govorili tudi o ustanovitvi društva, kmetijskih- strojnikov v Piranu, ki naj bi organiziralo tečaje in izvedlo razna tekmovanja. Padel je tudi predlog, da bi v Piranu vsako leto organizirali Dan ljudske tehnike, ki bi bil nekaka revija dejavnosti te organizacije za tehnično vzgojo. Pri vseh teh akcijah bo imel pomembno vlogo novi občinski odbor Ljudske tehnike, ki bo povezoval in usmerjal delo posameznih klubov in društev. Glavna naloga vseh organizacij — to so večkrat poudarili na konferenci — pa bo pritegnitev mladine v organizacijo Ljudske tehnike, kajti le na ta način bo organizacija izpolnila svoje velike naloge pri tehničnem izobraževanju in vzgoji novih kadrov. — B. T. Srednješolec 1571 :1434,' Gozdarski center — Prestranek 1545 :0 in Borac — Proleter 1548 :1306. Rezultati III. kola: Center — Srednješolec 1611 :1298, Pivka — Planina 1573 :1544, Gozdarski center — Borac 1567 :1513, Gozdar — Udarnik 1530 :1462 in Proleter — Prestranek 1434 : 0. Po tretjem kolu so moštva tako razvrščena na prvenstveni tabeli: SD Center Postonja in SD Pivka 6 točk, SD Planina, SD Borac in SD Gozdarski center 4 točke, SD Gozdar, SD Udarnik in SD Pro- . leter 2 točki ter SD Srednješolec in SD Prestranek brez točke, (ma) NA KRATKO V Goriškem okraju so sestavili zelo pester spored letošnjih lahkoatletskih prireditev. 2e konec marca se bodo začela občinska prvenstva v spomladanskem krosu, v začetku aprila pa se bodo najboljši pomerili na okrajnem prvenstvu v krosu, V aprilu in maju bodo občinska prvenstva v lahki atletiki, v drugi polovici maja pa spomladanski del okrajnega prvenstva. Večji nastoo pripravljajo v okviru festivala teles"ne kulture, 27. maja. v Novi Gorici, medtem ko bo v oktobru zaključni del okrajnega prven-stva.Razen tega bodo organizirali tudi tečaje za sodnike in vaditelje ter omogočili najboljšim atletom 10-dnev-ni trening pod strokovnim vodstvom. Sprožili so tudi predlog za srečanje' z enim izmed sosednih okrajev. Prav bi bilo, če bi koprska komisija stopila v stik z goriško in če bi prišlo do srečanja med obema okrajema. BESEDA O SPECIALIZACIJI POSLOVALNIC PRI TRGOVSKEM PODJETJU »SOČA« V KOPRU Trgovsko podjetje »Soča Koper« si že od ustanovitve nenehno prizadeva zadovoljevati svoje potrošnike. Z bogato izbiro blaga in solidno postrežbo si je v tem pogledu pridobilo že dokajšnjega priznanja. Iz leta v leto modernizira stare in odpira nove poslovalnice. Tako so lani odprli novo trgovino z elektro-materialom, trgovino konfekcije, kjer sproti izvršujejo tudi manjša popravila, dalje so odprli novo poslovalnico z usnjeno galanterijo, letos pa si prizadevajo s specializacijo poslovalnic za določene vrste blaga nuditi potrošnikom še bogatejšo izbiro ter jim pri nakupovanju prihraniti čas tekanja iz ene trgovine v drugo. Mnogi, zlasti zunanji potrošniki o tej specializaciji še ne vedo ničesar. Zato smo obiskali nekatere »Sočine« poslovalnice in zastavljali potrošnikom vprašanja: ali so z novimi specializiranimi trgovinami zadovoljni, kaj v njih pogrešajo in ali imajo v zvezi z izboljšanjem postrežbe še kakšne koristne predloge in pripombe. Zvedeli smo marsikaj zanimivega. Preberite o tem ta naš sestavek. Minulo soboto dopoldne v trgovinah ni bilo posebne gneče. Nemara tudi zaradi deževnega vremena. Sicet imajo koprski trgovci veliko dela. r, g&S w< f-»""*- .m. 1 pri več Prišla Je urglrat naročeni nadomestni del za uvoženi gospodinjski aparat. Pri »Soči« bi ji radi ustregli in s korespondenco dokazujejo, kolikokrat so že zahtevali rezervne dele od uvoznika - vendar do zdaj še zaman. Čeprav zvezni predpisi zagotavljajo in celo Pljujejo uvoz vseh strojev in naprav samo ob določenem uvozu rezervnih delov zanje, vendarle v tem pogledu še vedno nekje nekaj ; vo se ne boste čudili, če vam povem, da sem gojil upanje, lu je bilo skoraj nekakšna gotovost, da je na pcrgamenlu, ki sem ga v takih čudnih okoliščinah našel, zgubljeni opis mesta, kjer je zaklad zakopan.« »In kaj ste storili potem?« »Razpihal sem ogenj, da je bila vročina večja, pa se ni nič pokazalo. Potem sem pomislil, da je morebiti plast umazanije v kakršnikoli zvezi z neuspehom. Zato sem pergament previdno umil 'n nalil nanj vroče vode, nato pa sem ga položil v ponev, tako tla ie bila lobanja obrnjena navzdol, in ponev položil na zcrjavico s tlečim ogljem. Ko se jc v nekaj minutah ponev vsa razgrela, sem vzel pergament iz nje, in bil sem nepopisno vesel, ko sem opazil, da so se na mnogih krajih pokazale nekake lise, in zdelo se mi jc, da so te lise številke, napisane v nekaj vrstah. Dokument sem znova položil v ponev in ga še kako minuto pustil v njej. Ko sem ga spet vzel ven, je bilo vse tako, kakor vidite sedaj.« Lcgrand je pergament znova razgrel, potem pa mi ga je dal, naj si ga ogledam. Med mrtvaško glavo in kozličkom so bila z rde-čilom napisana čudna znamenja. »In vendar,« sem rekel, ko sem mu polo vrnil, »tavam v prav takšni temi kakor poprej. Ce bi mi obljubili vse zaklade sveta, sem trdno prepričan, da bi te uganke ne razrešil.« »Pa vendar,« jc rekel Legrand, »rešitev še zdaleč ni tako težka, kakor bi se vam utegnilo zdeti, ko ste si prvič ogledali ta znamenja, kakor lahko vsakdo prav lahko ugane, sestavljajo šifro, z drugimi besedami povedano — ta znamenja nekaj predstavljajo. Spričo vsega, kar mi je o Kiddu znanega, si nisem mogel misliti, da bi bil zmožen sestaviti kako bolj zapleteno skrivno pisavo. Zato sem sprejel misel, da je to pisava bolj preproste vrste, vendar taka, da bi se okornemu mornarjevemu duhu zdela povsem nerešljiva, če bi zanjo ne imel ključa.« »In ste jo zares rešili?« »Prav lahko. Razrešil sem tudi druge, ki so bile tisočkrat bolj zapletene. Okoliščine in nagnjenje mojega duha, to oboje mi je vzbudilo zanimanje za take uganke. V resnici lahko dvomimo, ali človeška bistroumnost more sestaviti tako uganko, da bi je človeška bistroumnost ne bi mogla rešiti, če jo prav uporabimo. Ko sem ugotovil, da so to znamenja, ki so med seboj v zvezi in ki jih je mogoče brati, v resnici sploh nisem več pomislil, da bo težko izluščiti njihov pomen. V našem primeru, kakor tudi v vseh drugih primerih skrite pisave, je prvo vprašanje, v kakšnem jeziku je šifra sestavljena, zakaj načela za reševanje, posebej tedaj, če gre za preprostejše šifre, so odvisne od duha jezika in se glede na to tudi spreminjajo. Na splošno pri tem ni druge izbire, kakor da reševalec poskuša (vodi pa ga verjetnost) z vsemi jeziki, ki jih pozua, dokler ne najde pravega. Pri šifrah, ki jih imava pred seboj, me jc podpis rešil vseh težav. Besedna uganka z besedo Kidd ni mogoča v nobenem drugem jeziku, razen v angleškem. Ce bi tega ne bilo, bi pričel svoje poskuse s španščino ali francoščino, ker sta tista dva jezika, ki bi v njima morski razbojnik iz španskih voda nejverjetneje napisal skrivnost take vrste. Tako pa sem si rekel, da je skrivnostno pismo napisano v angleščini. Kakor vidite med besedami ni presledkov. Ko bi bili, bi bila naloga razmeroma lažja. Tedaj bi pričel zbirati in razčlenjevati krajše besede, in če bi naletel na besedo z eno samo črko (na primer a ali s), bi vedel, da se mi je rešitev že posrečila. Ker pa ni bilo presledkov, je bila moja prva naloga, ugotoviti najpogostnejše črke, potlej pa (iste, ki sem jih srečal najredkeje. Ko sem vse pre-štel, sem sestavil takole tabelo; Znamenje 8 je uporabljeno 33-krat znamenje ; je uporabljeno 26-krat znamenje 4 je uporabljeno 19-krat znamenje " je uporabljeno 16-krat znamenje * je uporabljeno 13-krat znamenje 5 je uporabljeno 12-krat znamenje 6 je uporabljeno 11-krat znamenje + 1 je uporabljeno 8-krat znamenje 0 je uporabljeno G-krat znamenje 92 jc uporabljeno 5-krat znamenje : 3 jc uporabljeno 4-krat znamenje ? je uporabljeno 3-krat znamenje |[ je uporabljeno 2-krat znamenje —. je uporabljeno I-krat Vidite, v angleščini je najpogostejša črka e. Za njo pa pridejo po vrsti: a, o, i, d, h, n, r, s, t, u, c, f, g, 1, m, b, k, p, q, x, z. E tako močno prevladuje, da redkokdaj naletimo na stavek, v katerem ne bi srečali črke e, pa najsi je stavek še tako kratek. Tu imamo torej že takoj v začetku podlago za nekaj, kar je več kot ugibanje. Zdaj je že razvidno, kako je to tabelo mogoče uporabljati. Toda pri naši šifri bomo le deloma potrebovali njeno pomoč. Ker je naše najpogostejše znamenje 8, bomo pričeli tako, da ga bomo imeli za črko c v pravi abecedi. Da bomo preverili to podmeno, bomo najprej pogledali, ali srečamo znamenje 8 večkrat v dvojici, zakaj v angleščini je dvojni e zelo pogosto v rabi, na primer v takih besedah kakor so: meet, seen, fleet, spced, been, agrce in tako naprej. In res srečamo dvojni e nič manj kakor petkrat, čeprav je skrivilo pismo kratko. Recimo torej, da 8 pomeni e, V angleščini pa je med vsemi besedami določni člen »the« najpogostejši. Poglejmo torej, ali se ne ponavljajo tri znamenja v istem redu, od katerih je zadnje 8. Ce odkrijemo, da se črke v takem redu ponavljajo, bodo verjetno pomenile besedo »the«. Ko tako preiskujemo, ne odkrijemo nič manj kakor sedem takih skupin, njihova znamenja pa so »; 48«. Torej lahko sklepamo, da ; predstavlja t, -4 predstavlja h, 8 pa predstavlja e — in to zadnje je zdaj že petrjeno. Tako smo naredili velik korak naprej.