Razne novice. * Fromovlrala sta za doktorja lilozolije dne 28. novembra na graškem vseučilišču gospoda Davoriu Gorjanec in Janko Bratina. * Duliovske vesti. Gospod Jožef Florjančič, kaplan pri Sv. Juriju pod Taborom, je dobil župnijo Sv. Martin na Pohorju. Gospod Janez \VoH, župnik v Kamnici, je dobil službo kn.-šk. rafiunskega revidenta. * Poročil se je dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni tajnik v Novem mestu, z gdfi. Josipino Lavtarjevo, ličerko c. kr. profesorja v Mariboru. * Nadškof dr. Stadler tajni svetnik. Cesar je imenoval voditelja odposlanstva bosanskih katolikov, nadškofa dr. Stadlerja tajnim svetnikom. * Avstrijski škoije pri cesarju. Dne 2G. nov. je sprejel cesar mnogoštevilno poklonstveno odjioslanstvo avstrijskih škofov. Kardinal Gruša je v krasnem govoru povdarjal izredno slovesnost, naglašal vla darjevo vero in neomahljivo zaupanje v božjo previinost tudi v najvefijih bridkostih > in se zalivalil z brezštevilna dela krščanskega usmiljenja. Ginjen je vladar odgovoril. Naglašal je nujno potrebo vcre kot edino oporo za obstoj in vlado države. Javno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal je, da je v premnogih nesrečah in bridkostih edino v veri zajemal tolažbe. Obljubil je, naj se cerkev vedno zanaša n^i pravno pomoč države. * Državnl poslanec dr. Benkovič pred cesarjem. Dne 30. listopada t. 1. je cesar sprejel predsedništvo poslanske zbornice z 12 člani biroja, med katerimi je poslanec dr. Benkovič; ta deputacija mu je prinesla čestitke državnega zbora; po končanih nagovorih si je cesar dal predstaviti člane deputacije. Poslanca dr. Benkovica je povprašal, kateri okraj zastopa, in se je poučil o njegovih osebnih zadevah. * Za novorojence dne 2. decembra. Družba za življensko in rentno zavarovanje ,,Anker" na Dunaju je sklenila povodom COletnega jubileja našega cesarja, razdeliti police v skupni vrednosti 100.000 K med sto onih otrok, ki so bili dne 2. decembra t. 1. v naši državni polovici rojeni. Za Stajersko odpade 7 t;' kih zavarovanj. Predlagati ima pravico štajerski deželni odbor. Natančnejša pojasnila daje mariborski mestni svet. * Za dijaško kuhinio v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: dr. Firbas 20 K; dr. Fr. Vovšek, c. kr. višji sodni nadsvetnik, 10 K; Leopold Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih, povodom svoje 601etnice 60 K; Kumrič—Kumrič za sodnijsko poravnavo 5 K; Fr. Horvat, župnik, namesto venca na grob f gospoda nadučitelja Sijanca 10 K; St. Rojnik, računski revident pri c. kr. namestništvu v Gradcu, 10 K; Janez Goričan, kaplan, 10 K; Jož. Lopič, posestnik, 10 K; od Sv. Ane tri vreče krompirja; Lorber, župan v Jarenini, enovrečo krorapirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! * Graško namestnlštvo je poklicalo državnega poslanca dr. Korošca v deželni odbor za mladinsko oskrb. Pri odborovi seji je bil dr. Korošec tud"i v pododbor za organizacijo izvoljen. * Denionstraci.e slovanskega dijaštva v Gradcu. V pondeljek dne 30. nov. je prikorakalo slovansko dijaštvo v vrstah pred vseučilišče, po številu okoli 200. Nemški burši so se slovanskemu dijaštvu postavili nasproti, hoteč mu zabraniti vhod. Deputacija (odposlanstvo) slovanskega dijaštva se poda nato k rektorju in zahteva odstranitev Slovane žaljivega ftlanka iz ,,N. F. P.", katerega je nabil na rektorski tabli. Ko je deputacija 6aka,iočim naznanila kolikortoliko zadovoljiv odgovor rektorjev, se je zdelo nemškim buršem že prevelika predrznost, da se je sploh slovenski govorilo. ZaCeli so torej upiti na vse grlo in tuliti običajno vahtarco. Seveda so Slovani primerno odgovorili in navdušeno zapeli ,,Hej Slovani." Med burnim kričanjem in žvižganjera nemških kulturonoscev so zapustili slovanski dijaki akademiftna tla in veCkrat zaklicali ,,Živela slovenska univerza!" Predno so se Slovani razšli, je prišlo do budih spopadov obeh strank, pri katerih je bilo precej Slovanov ranjenih. Tri burše sb morali radi prevolike ko- rajže aretirati. Dvakrat je posegla policija e golimi sabljami vmes, da je nesramne iiapadalce pomirila. Da bi še bolj pokazali burši svojo korajžo, so celo po noči pobili šipe dvema slovenskima društvoma iu ua univerzi pomazali in pokradli vse, kar je bilo slovanskega. Res, krasna je nemška omika. Na račun nem<ke omike je vse dovoljeno, napadi z bodali in podobnimi orožji, tatvina seveda tudi in kar je pač še podobnega. * Sodba Nemca o nemškutarjiJi. V državnem zboru je povedal letos koroški slovenski poslanec g. Grafenauer, da se je izrazil koroški deželni šolski nadzornik o nemškutarjih; na Koroškem: ,,Diese deutsch gewordenen Windischen sind alle miteinander nichts wert!" (Ti-le nemškutarski bindišarji niso vsi vkup nič vredni). Ni-li prav imel? * Neinške surovosti. Na Dunaju sta dne 27. novembra napadla dva neniška gimnazijca dva učenca tamošnje češke Komenskijeve šole in tako dolgo tolkla po učencema, da sta učenca nezavestna obiežala. '¦' S. K. S. Z. se je priljubila kakor ,,Domovini" tako tudi ljubezuivim gospodom krog ,,Narodnega Lista>.", ki je kaj ljubeznjivo poročal o nje občnem zbom predzadnjo nedeljo. V svoji veliki navduSenosti so videli ti gospodje med drugimi mnogoštevilnimi udeleženci 100 radovednežev in 100 šolarjev. Za to ljubeznjivo poročilo se mi tem gospodom lepo zahvalimo. Prosimo.samo, da pri številu radovednežev odpišejo obo ničli, potem dobijo število radovednežev, katero je tvoril dopisnik ,,Narodnega Lista" in ,,Doraovine." Pri številu šolarjev bi mi samo 300 dostavili, ker toliko nas je gotovo bilo šolarjev, ne sicer v tem pomenu besede, ampak ukaželjnih mladeničev, kateri se ho6emo še tudi nadalje šolati posebno v naših mladeniških zvezah. Ljubeznjivim poročevalcem ,,Narodnega Lista" se tudi za prihodnje priporočamo. Mi pa bomo šli pogumno naprej svojo pot, Cetudi še zarjo zakriva nam jata vran, koja rada bi orle prevarila, za solnce jih osleparila, toda zaman! * V škrlpcih. Plojevo strančico je zelo neprijetno dirnila odf nas priobčena notica, da je dr. Ploj imel v Zidanem mostu sestanek s kranjskimi liberal-  ci, da bi prestavil svoj list v Krško. V ,,Novern Slo venskem Štajercu" opravičujejo Ploja, češ, na Dunaju so se ,,združili" Jugoslovani in sedaj bo tudi dr. Korošec moral občevati z liberalci. Ali bo umoral" ali ne, je drugo vprašanje. Gotovo je, da je med občevanjem in občevanjem velika razlika. Kadar se bo dr. Korošec razgovarjal zaupno inprijateljski o skupnem in sporazumnem izdajanju z Roblekom ali Hribarjem, potem še le mu ,,N. S. S." zakliče z isto opravičenostjo kakor mi zadnjič prikrito liberalnemu hofratu Ploju: Povej mi, s kom občuješ, in povem Ti, kdo si! * Spet neresnice. ,,Novi Stajerc" hoče v zadnjem času prekositi svojega imenskega ptujskega bratca v različnih napadih na kmečko stranko in njene pristaše. Resnico zavija uprav nasilno! Tako piše, da je Kmečka zveza pooblastila dfr. Korošca, da sklepa o spravi in da je tako sedaj edino na njem, ali bomo imeli volilni mir ali volilni boj. Resnica pa je: pri nas sklepa cela stranka o spravi ali nespravi, tako je bilo tudi v tem slučaju, in dr. Korošec nima v strankinem zboru nič več pravic kakor vsak pristaš kmečke stranke. To zavijanje liberalnega ,,Stajerca" je samo priprava, da se lahko zopet enkrat udari po osebi dr. Korošca, kajti ,,Novi Stajerc" piše sicer lepo proti osebnemu boju, a goji ga prav. pridno. Tudi glede nasprotovanja dr. Ploja glede zbližanja klubov hoče ,,Novi Stajero" oprati svojfega krugnega ofieta. Mi vstrajamo pri svojih trditvah, ker vemo natančno, kdo je vsled znanih ,,Vaterlandovih" odkritij o Ploju plazil okoli uredništva in spraril v list resnici nasproten popravek. Tudi popravek ,,Novega Stajerca" je jalov, ker glavni stavek v njem ni resničen,. ki se glasi: ,,Dr. Ploj je takoj brzojavil drugim Clanom parlamentarne komisije ,,Jugoslovanske Zveze."" Res je brzojavil, toda ali tudi vsem? Tudi poročila za Ljubljano proti dr. Susteršiču so zelo zanimiva. Mi smo natančno poučeni in za to ne pustimo čiste resnice popravljati s § 19 tiskornega zakona, magari 6e pride ž njim tudi hofrat Ploj. * Za obmejne Slovence: Neimenovan 6 K. Mariborski okra]. m Maribor. Zadnjo nedeljo dne 29. nov. je bil v .našem mestu shod vinifiarjev. Predaval je državni poslanec dr. Korošec o zavarovanju za bolezen, onemoglost in starost. Kmalu se bo vršil tudi sliod za industrielne delavce našega mesta in okolice. m Maribor. Slovensko trgovsko društvo v JVtariboru priredi dne 6. t. m. trgovski in obrtni shod za Maribor in okolico. ra Marlbor. Od službe je odpuščen vodja tukaj- šnjega telefonskega in brzojavnega urada, Avgust pl. Lehman, ker je marijkalo v uradni blapajni 1100 K.  m Deželnl poslanec Wastian odklonil kandida-  turo. Mariborski občinski svet je sklenil naprositi de-  želnega poslanca Wastiana, da bi prevzel znova kan-  didaturo za deželni zbor. Dne 27. novembra je Slo bd-  poslanstvo občinskega sveta pod vodstvom župana dr. Scbmidererja k poslanou Wastianu, da ga obvesti o tem sklepu. Wastian je kandidaturo odklonil. Je paft 1 zelje prekislo. _„.. .___ m Mesto Maribor je bilo v tbrek zvefier povodoin cesarjevega jubileja v najlepšem krasu. Skoraj lia vsaki liiši so bile razobešene zastave, na oknili pa je plapolalo nebroj lučic. Godba je svirala pred magistratom in pred okrajnim glavarstvom. Po ulicaii sg \q kar trlo ljudstva; vse je z navdušenjem poslušalo prekrasno cesarjevo hinino. Opomuiti pa moramo, tia bi Nemci vsaj ta večer lahko imeli nekaj več iakta,; da bi ne izzivali z neprestaniini ,,heil-klici" Sloveuoev. m 251etni jubilej kot poštni uradnik je slavil v Graduu dne 2. t. m. zajedno s 601etiiim jubilejein našega presvitlega cesarja c. kr. poštni nadoficijal g. Frano Ks. Lah v svojem rod'binskem krogu. Dne 2. decembra 1883 je bil nastavljen kot poštni ekspeditor. Od 1. 1897 do 1901 je služboval v Mariboru. Nadoficijal Lah je odločen Slovenec in pristaš krščanskosoeialne stranke. m Hudo se je ponesrečil v Mariboru dne 28. novembra zjutraj ob 7. uri na glavnem kolodvoru premikač Peter Cezarko, ko je ravno nastopil službo. Sel je črez tir in ni opazil, da se je peljalo proti njemu vefi vagonov. Prednji vagon ga je vrgel na tla. Cezarko je padel tako nesrečno, da je prišel z obema rokama na tir. Vagoni so šli črez roke in mu je popolnoma zmečkali. m V Jareniiii se nahaja Se vedno par samonemških napisov. Ali dela to čast našemu kraju? Mislimo, da ne. m Jarenina. Krasno se je obnesel poučen shod našega bralnega društva dne 29. novembra. Nad 80 vrlih poslušalcev, vočina mladeničev, je z napeto po zornostjo poslušalo iz srca prihajajoče besede vnetega govornika, č. g. Vračka. Posebno zanimanje so vzbudili novi šparovčki, ki bodejo dali našemu ljudstvu priliko, tudi v malem varčevati. Zeleti bi bilo, da bi se posebno inod našo mladino priljubila ta prekoristna naprava. — Za nedeljo, dne 13. grudna pa vabi odbor ,,Mlad. zveze" vse vrle jareninske mladeniče na mesečni sh(>d, ki bo zelo zanimiv. Mladeniči, na delo za vero sveto in domovino drago. m St. Ilj v Slov. goricah. Delovanje Siidmarke ima že očividne uspehe. Pokupila je že črez 400 oralov najlepše zemlje, naselila krog 20 protestantskih rodbin, že 150 pripadnikov lutriš vere imamo v okolici, vsi ti imajo svoj tempelj v ,,Siidmarkliofu", splbh to društvo dela vsporedno s Schulvereinom sistematično za popolno ponemčenje tukajšnjega kraja. Zaičeli so Svabi tudi naseljevati ,,svoje" obrtnike. Tako opazimo, da je ,,Siidmarka" si poskrbela za svojega kopitarja imenom Uitz, kolarja Kozawdowsky, kleparja Rebernischegg itd. Imena povejo dovolj! Slišimo tudi, da daje subvencije (podpore) nekaterim poprejšnjim tukajšnjim obrtnikom. Judeževi groši! — V Cirknici je odprla Siidmarka v poprej Repnik-Brusovi hiši novo gostilno. Tudi napis nam pove nekaj novega: Gasthaus Niederwald. Ime Niederwald so vzeli iz Prusije, kamor naše še vedno neodrešene nesrečneže tako silno močno vleče srce. Torej že mal napredek in za eno miljo bliže rajha! V tej gostilni je zborovala dne 29. novembra naša podružnica kmetijske družbe, delile so se štipendije pridnim poslom in viničarjem. Govorila sta med drugimi tudi mariborski Francelj Girstmayr, ki si za bodoče deželne volitve išče dobrih volilcev, in neizogibni ,,obmann" Repnikov Bertlč. S heil-klici so zborovalci reševali naš kmečki in delavski stan! Veste kmetje, sedaj pa smo zagvišno rešeni pogina! Res iini agrarci ste gospbdje! — Sila verni so postali naši ,,Nemci." Vložili so prošnjo na školijstvo za vsakonedeljsko nemško pridigo. Cudno, saj še po kvaternih nedeljah pride h kapucinu poslušat samo po deset možakarjev in par desetorio gluhih ženic. Res, prav imeniten napredek moremo zabeležiti Sentiljčani! m Sv. Lenart v Slov. gor. (Raznoterosti.) Novoustanovljena jubilejna šolarska kuhinja ima kljub ysem spletkam zagotovljen obstanek. Otroci se je vesele, »liinlarji" pa se jeze. — Pred kratkim nas ie osrečil s svojim obiskom pastor Mahnert. Luterš vere sta samo Sedminekov Rajmund in eden njegov komi. !Ali je prišel ti dve svoji verni ovčici tolažit ali za luteranstvo agitirat? V gostilno gospoda Arnuša se je že enkrat vtihotapil luteranski ,,Blagovestnik." Morebiti tudi kam drugam? Na ogenj ž njim! — Na Sed mineka, trgovca, stavimo javno vprašanje: Ali živimo mi od njega? Ali ne živi on od nas! Zakaj nas torej izziva z v izložbi izpostavljenim ,,Stajercem?" Ako vieni, da mu bo MStajerc" v izložbi in luterani v trgovini pridobili zaupanje poštenih. in vernih Slovencer, se silno moti. m S Svečine nam je poslano h geslu ,Anstria erit in orbe nlt mau ^Avstrija ed;na izredno oteta uničbe" v letoŠDJem lavantinskem cesarskojnbilejnem pastirskem lietn tole: Av-tr'je edinost ima obstanek uvek. Avstrija edina iraa očividno nvekovečenje. AvBtrja ed;na ima obrambo ntemeljeno. Avstrija ed na ima obilo neode. Avstrija edina ima obilo nspeSnosti. Avgtrija edma ima obilo nmena. Avstrija edina ima obilno umnožka. A^strija fdina ima obilo nsvojitev. Avsfrija fdina ima obilo upa. Avstnja ed;na ima obilo nperkov. Avtrija ¦'dina ima «»b lno nstiinov. A'8tri'a edina ima «>bilno iiHtrojeT. Avstriia edina ima obilno nd bnega. ' Arbtrija edina ima obilno ugodnosti. Avstrija edina ima obilo uglajenosti. Avstrija edma lma obilo ukažeijnih. Avstrija edma ima obilo umeče. Avstrija edina ima obilno užitka. Avstrija edina ima oi>ilo uaieteijnosti. Avstnja edina iaaa obiio usmiljenosti. Avstrija edina ima obiio utroškov — a ne boji se ne trn- da ne atroškov. Avstrija tdina lma obilo ustneže?! Avstnja edma lma obiio ustokov (nemškntarjev, madža- ronov in labonov)! In tako dalje! m Slov. Bistrica. Citalnica v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 0. grudna t. 1. ob 4. uri popoldne ,,Miklavžev večer" v veliki dvorani hotela Avstrije, kjer se bode mladina obdarovala z obleko in drugimi darovi. Stariši so vabljeni, da pripeljeio svbje otroke k tej slavnosti. m Soclalni tečaj v Slov. Bistrici. Kakor je že bilo naznanjeno, se vrši v veliki dvorani hotela Avstrija socialni tečaj za slovenjbistriški, konjiški in sosediie okraje. Začne se v sredo, dne 9. dec. t. 1. ob 9. uri zjutraj in traja dva dni. Vsak dan bo sedem ali osem predavanj v za vsakega kmečkega moža in mladeniča v sedanjih časih zelo važnih predmetih. V četrtek popoldne se ustanovi izobraževalno društvo za Slov. Bistrico. Po sklepu prijateljski zabavni večer z govori in petjem laporskega moškega zbora. Za brezplačno prenočišče je preskrbljeno. Daljni udeleženci že tudi v torek zvečer lahko pridejo in dobijo prenočišfie. Možje in mladeniči, pridite v velikem številu, posvetite 9. in 10. december t. 1. svoji izobrazbi, pouku! m Slov. Blstrica. V .Cetrtek, dne 10. grudna t. 1. ob 11. uri dopoldne se bode slovesno vzročila prometu novo zgrajena ieleznica Mesto Slov. Bistrica— Južnoželeznično postaje Slovenska Bistrica. Slovenci, ki se bodo udeležili te slavnosti, imajo skupen obed v hotelu Avstrija. m Slov. Bistrica. Miklavžev vefier priredijo prihodnjo nedeljo Slovenci v Narodnem domu ter bodo revni otroci obdarovani z obleko. Temu pa se protivijo bistriški Nemci. Notar AViesthaler kliče vse hudiče pekla na pomoč, ker nemštvo je v nevarnosti, če se par ubogih otrok obdari. Brzojavili so v Maribor in šolski nadzornik je takoj prišel preiskavat. Tem ljudem se pa mora vendar enkrat povedati, da še niso bogovi, ampak da so ljudje, ki živijo od naših grošev in so torej od nas odvisni. Ta notar Wiesthaler hoče starišem ukazovati, kam naj gredo s svojimi otroci, ta človek, ki ima vsega zadosti, hoče otrokom kratiti nedolžno veselje, ta c. kr. uradnik hoče zabraniti, da bi revni otrof.i bili v Na.rodnem domu obdarovani z obleko! Ali ta človek nima več človeškega srca v svojih prsih?! Kaj si pa vi, c. kr. notar, domišljujete, da imate z nami kaj zapovedovati ? Ali mislite, da bodete z nami delali tako, kakor s Stigerjem? Ce so vam Bistričani in Poljčančani slepo pokorni, da še kihniti ne upajo, , če vi ne dovolite, mar mislite, da vaša oseba nam imponira? Dosedaj smo trpeli, a zanaprej si bomo vas kot c. kr. uradnika pri električni luči ogledovali. Brigajte se za svoj urad, potem pa bo marsikaj izostalo. Mi slovenski stariši si od vas ne damo ukazovati! Vi ne skrbite za naše otroke, vi tudi ubogih ne obdarujete, torej gospod notar, tiho! Slovenski stariši, ali nam bo ta človek naš jerob ? Ne, pokažimo, da se ne bojimo in pripeljimo svoje otroke k nedolžni zabavi! Ve slovenske matere, pokažite, da ni notar oskrbnik vaš ter pridite s svojimi ljubljenčki v nedeljo gotovo vse! Vsi vaši otroci bodo obdarovani! Vas pa, gospod notar, zavračamo v meje dostojnosti! Le mi imamo razpolagati z našimi otroci in nikdar c. kr. notar! Mi odločno protestiramo, da bi okrajni šolski svet, kjer sedijo Wiesthaler, Baumann, Vrhovšek in Stiger, po učiteljih v šoli uplival na naše otroke, ali celo mogoče prepovedal udeležbo!- Ni ga človeka na svetu, pa tudi ne oblasti, ki bi nam starišem branila, da svojim otrokom privošfiimo nedolžno zabavo! Ali se je 6uditi, da ni veft miru, ko pa ljudje, ki ne vejo več, kje jim glava stoji, tako izzivajo?! In ravno v naš lep, krasen Naroden dom bomo vsi pripeljali svoje otroke na Miklavžev večer prihodnjo nedeljo — če se nekaterim tudi razlije žol5, in se od jeze raztrešftijo! Pridite tudi stariši iz okolice in iz sosednih župnij — zemlja je naša! Tujec pa molči na naših tteh in hvali Boga, da ješ naš kruh. Ne vdajmo se! m Slov. Bistrica. Dne 10. decembra popoldne, pri sklepu socijalnega tečaja se ustanovi Slovenjebistriško izobraževalno društvo. Pri ti priliki bode govor o potrebi društva in kako se ga mnra'o posebno Slovenci bistriške župnije oklepati. Možje in mladi ni6i, ženo in dekleta, vsi na zborovanje. ra Slov. Bistrica. V četrtek. dne 10. decembra se otvori pri nas železnica. Bistriški posili-Nemci pošiljajo vabila, naj bi kmetje in občinski zastopi prišli k otvoritvi železnice. Slovenski kmet se te železnice no more ¦veseliti; zgodile se bodo velike nesreče, ker so železnico napravili na okrajni cesti; kmet ne bo imel nobenega dobička, pač pa imajo edino korist le bistriški kramarji in lesni prekupci. Velika škoda je železnica pa za to, ker je nemSki okrajni zastop sklenil, da bo plačal v^ako leto 4000 K za železnico, ker železnica ne bo nesla. Torej bistriški Nemci, po^jčanski in poskavski nemškutorji so si železnioo napravili na stroško kmetnv, ki bodo morali plačati 4000 K j na leto! In to je v prvi vrsti zakrivil Stieger, prijatelj kmeta! In vi slovenski kmetje bi se šli tem lju- dem klanjat! Okraj so zadolžili po nepotrebnem za 200.000 kron, zravcn pa še naložili plačilo za železnico, in potem bi že šli ti gospodi delat štafažo! Ce imate še kmetje kaj slovenskega ponosa, nobedeu s« naj no udeleži otvorilve! Naj deželni glavar, ki pride k otvoritvi, izve, da vi kmetje niste zadovoljni z gospodarstvom bistriških Nemcevl Pa6 pa tisti dan priclite v naš Narodni ;dom v Slov. Bistrici, kjer se vrši podučni tečaj; tam se pomenimo, kako se ubranimo bistriških prijateljev, ki tako globoko segajo v naše žepe. V družbi Wiesthalerja, Stiegerja in poljcanskega Baumana ni prostora za katoliškega in slovenskega kmeta! Mi kmetje pa pričakujemo, da se tudi naši voditelji in naša inteligenca ne družijo z ljudrai, ki so zakleti sovražniki Slovencev! Mi kmetjo bomo pazili! Naše zaupanje le voditeljem, ki odlo6no nastopajo! m Slov. Bistrica. Predzadnjo nedeljo so nam pripravili naši mladonifii v hotelu ,,Avstrija" prav prijeten vefier. Dasi se je naša mladina Še-le pred kratkim začela organizirati, bil je njen prvi nastop jako dober. Predstavljali so dve igri, ,,Vedeževalka" in ,,Kmet Herod", v občo zadovoljnost. Vmes pa so domači pevci izborno popevali Ijubke narodne pesmi. Mladina, le tako naprej! Tvoja je prihodnjost! m Maribor. Persko in bralno društvo „ Maribor" priredi v nedeljo fc'. grudna v Mariboru nMi>davžev večet" s »ledežim vsporedom: rDr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", veseloigra t d^eh dejanjih, ;,Ure ni", etroška igra v enem dejanjn Nastop Miklavža z vsemi stojimi parklni ia belcebubi. Med odmori svira tamburaški zbor. m II. Izkaz darov za ,,Drnštveiil dom" v Št. Il]n v SIot. gor. Od 1. do 29. noTembra so darovali: Franc Vrabid, c. kr. pošt. sluga, Celje, nabral med rodoijubi 7 K 20 t; Eafael Tbaler, Škofja Loka, ^za naš i Vaš dom" 5 K; Posojilnica Št. Jakob v Rožu, po 6. g. župnikn Ražunu 26 K; Dr. Hjhnje«, profesor, Maribor 10 K; Dr. Korošec, drž. poslaoei-, Maribor 20 K; Alojz Drozg, ektnom, Jarenina 2 K; Alojs Kokelj, župnik, Vurberk pri Ptuju S K; rUprava Slovenca". Ljabljaaa 11 K; Ivan Veras, nabral v gostilni Nendlovi v Št. Jurju 5 K 20 v ; Fr. Krsnjc, nabral na občnem zboru S K. S. Z. t Celju 50 K 38 t; st. jur. Ciril^edej za S. D. Z Dunaj 10 K; Franc Zavec, Kra.OBpš, 1 K; Franc Cepič, Kazaze (Koroško), 1 K; Ks. Kobolžan, zaseb. Zelezniki 2 K SO; Ivaa Lubej, JezerBko (Koro&ko) 2 K; Fr. Šijanec, nadučitelj, St Anton v Slov. gor., 3 K; Karol Presker, župnik v Kapelah pri Brežicah 6 K; Anton Puenik, kaplan Celje, 22 K 20 v., ki Be je n&bralo na gostiji Jagodič-Kmerl v Celju; skupaj t tem izkazn 186 K 28 Tia., v I. izkazu 91 K 60 vin; Bkupaj 277 K t)8 yin. Vsem blagim darovaleem, imeuoa obmejnih bratov: Tisočero Bog plstil Zireli posnemovalci! Rešiino mejo! Št. Ilj t Slov. gor., 80. listopada 1908. Za Društveoi odbor: Fr. Ž^bot. m Laperje. Gostje na poroki g. Muškatelca in gdčne Mar. Jančič so darorali za izobraževnlno druatvo 7 K. Gostje na srobroi poroki NoTačanofi na Pretrežu bo nabrali za izobraž. drnstvo na Crešnjevca, ki se misli ustanoviti, 6 K, in za izobraž. društvo t Laporjn tudi 6 K. Prisrčna hvala vsem blagim darovalcem! Odbor. ~~~Pfiujškrokrair | f Kmet Karol Rober. | Dne 23. novembra ob 8. uri zvečer umrl je po kratki a silno mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, daleč na okoli znaui kmet Karol Rober, posestnik v Sesteržah. Bil je načelnik krajnega šolskega sveta, cerkveno-konkurenčnega odbora in bralnega društva v Majšpergu, dalje občinski odbornik in odborniški namestnik Slovenske kmečke zveze za Sp. Stajer. Bil je mnogo let ud družbe sv. Mohorja itd. V vsem svojem dejanju je bil zvest sin svojega naro» da in sv. katoliške cerkve. Zagovarjal ju je povsod, kjer je bilo treba, in ravno radi tega moral je prestati večkrat hude boje, a on je stal trdno in si svojega prepričanja ni dal omajati. Bil je vsakemu dober prijatelj in svetovalec. Ce si prišel v nedeljo v. Majšperg k rani službi božji, slišal si povsod vpraSati: ,,Ali veš, kje je Rober?" Kako ga je ljudstvo. spoštovalo, pokazalo se je že pri njegovi bolezni, ko ga je prišlo tolažit silno mnogo ljudstva. Ko je na odru v domači hiši ležal, hiteii so od blizu in daleč kar trumoma telo kropit. In pogreb, toliko ljudstva se vidi le pri pogrebu kakega duhovnika. S solznimi očh mi in tužnim srcem so preč. gospod župnik pri odprtem grobu naštevali njegove zasluge ter rekli med drugim, da bi gotovo ne hotel nazaj priti, ko bi mu bilo tudi na voljo dano; kajti on vživa lepši mir kakor ga je tukaj med nami na zemlji. Domače in sosedno učiteljstvo zapelo mu je žalostinki MNad zvezdami" in nBlagor mu." Vrli boritelj za vero, narod in kmečki stan naj v miru počiva! Slovenska kmečka zveza je izrekla soprogi iskreno sožalje. p Ptuj. Na lastno prošnjo je vpokojen proiesor. na tukajšnji gimnaziji, g, Jožef Pogatscher. p Ptuj. Stajerčev urednik Karol Linhart jo bil dne 30. novembra pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vsled znanih tukajšnjih dogodkov obsojen na 8 dni zapora. — Dober tek! p Ptu.. Zadnji ,,StajercB je prinesel v svoji zadnji številki članek, v katerem predbaciva kmetu lakomnost in skopost na zelo nesramen način. Konec članka je, da se kmeta stepeta. Pa še si upa ta list pisati, da je kmečki list. Kjerkoli gadobite, ven ž njiml, Vse, kar je kraečko in slovensko, sramoti ta bst, za to mora izginiti popolnoma iz naših hiš. p Uinavsko kakor navadno nastopa tudi zadnji ,,Novi Slovenski Stajerc." Na tretji strani solzavo govori o slogi, na peti pa že tolče, ne po pnstaših Narodne stranke, ampak po pristaših Kmečke zveze.l Nobeno čudo, kdor ve, da ga uredujejo in s podporarai vzdržujejo sami pristni liberalci! Zahrbtnost, nepoštenost in hinavstvo je najgrši xnak prvaške strnjo, kojo tako v obilni meri odlaga ravno v «Novem Slov. Stajercu." p Krfievlna pri Ptuju. V nedeljo dne 6. dec. se ivrši v Krčevini pri Ptuju poučno zborovanje izobraževalnega društva pri gospodu Vileniku na Spodnji .Grajeni. Začetek točno ob 545. uri popoldne. Vse mladeniče od blizu in daleč, pa tudi može in ženske prav prijazno vabimo, da se udeležijo v obilnein šteyilu tega shoda. p Hajdiii. Od 12. do 20. t. m. se bode tukaj obhajal sv. misijon v spomin trojnega jubileja. Voclili ga bodo Č6. oo. lazaristi gospodje Kitak, Zdravlič in Birk. p Sv. Vld pri Ptuju. Zborovanje, ki se je pn nas vršilo zactajo nedeljo, je bilo dobro obiskano. Lepo število pametnih in treznih raož, pa tudi precej ženic je napolnilo prostore gospocla Pernata. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen posestnik Arnuš, ki je oddal besecfo gospodu Pušenjaku. Gospod Pugenjak v lepih besedah oriše navzočim napredek kmetijstva v drugih deželali, o štajerski kmetijski družbi, ki v vsakem oziru skrbi za napredek kmeta. Kaj lepo je orisal potrebo raznih žitnih, vinskih iu sadnih zadrug, kmečkih posojilnic in njili korist. Končno je še y kratkih potezah orisal starostno zavarovauje. Govoril je še nato tajnik Mladeniške zveze Sut o potrebi bralnih in izobraževalnih društev ter mladeniških zvez. Zborovanje se je končalo v obče zadovoljstvo z 2eljo, da se v kratkem zopet kaj takega priredi. p Pri Sv. jtfarbari v Halozah se je dne 23. novembra zastrupilo 21 šolarjev. V vrč, iz katerega učenci v odmorih pijejo, je vrgel nek šolar košček galice. Učenci so pili iz tega vrča, vsled fiesar so se pokazali pri 21 otrooih znaki zastrupljenja, Poskilo se je takoj po zdravnika k Sv. Marjeti, gospoda Gregoreca, kateremu se je po težkem trudu posreftilo, da je rešil otroke nevarnosti. p Sv. Križ tk Slatme, Dne 9 in 10. dccestbra se vrši tukaj sccijaim t^čaj S. K. S. Z pri g. Ogrizekn. p Velika nedelja. Dnc 9 in lu. deeeuibra te vrši pri Veliki nedelji rocijalm teeaj S. K. S. Z. v prostorih g. Miklna. p Veličane. V nedeljo dne 22. novembra obhajali smo pri nas izredno slavnost; e. g. provizor svetinski blagoslovili so nam lep novi križ kot jubilejni spomin v proslavo najvišjili jubilantov. :Sv. razpelo in žalostno mater božjo je mojstrsko izdelal naš domači -umetnik gospod Colobič v Ljutomeru, in prvi dar za to podjetje daroval je bivši svetinski, župnik veleč. gospod cfekan šmarski, J. Bohanec, a tudi občani so obilno prispevali. Franc in Antonija Ozmec sta darovala les za sv. križ, Matija in Tereza Pušenjak pa krasen prostor in sta konečno bogato pogostila vse tiste, ki so požrtvovalno delali pri stavbi m kinčanju križa. p Veličane. Naši liberalci so zaeeli zadnji čas kaj ponosno povzdigovati svoje pulile glave. Z neverjetno drznostjo hodijo okoli župljanov in beračijo za podpise za protest zoper razširjanje župnišča in zasmehujejo naš jubilejni križ, ki smo si ga ravnokar postavili. Mi si to odločno propovemo. Pretežna večina naših obeanov je strogo katoliškega prepričanja in se ne bo dala od par ničvrednih ljudij zasmehovati. p Velika nedelja. Občinske volitve in še kaj! Občinske volitve so radi raznih nepravilnosti ovržene ter se bodo vršile v kratkem nove volitve. Ne pustimo pa zdaj v odbor takih mož, kakor so se nam zadnjič vsiljevali; do takih, ki so naročniki ,,Štajerca", BNarodnega Lista" ali ,,Novega Slovenskega Stajerca", nimamo ve5 nikakega zaupanja. — Ustanovljena je bila tukaj dne 22. novembra kmečka posojilnica. Natančneje drugokrat. — Pretečeno soboto zvečer se je peljal neki mož od Sv. Tomaža iz mlina ter je bržkone v pijanosti padel z voza in se ubil. Našli so še ua vozu precejšnjo množino žganja. -. Kaj pa naša Mladinska zveza? Ali ne bo ni6 več predavanj? Naprej mladeniči! Pričakujemo spet kake lepe igre. To bi bila sramota, 6e bi pustili društvo zaspati. — V trgovini G. Skorca se daje po nedeljali med sv. mašo čitati ,,Stajerc", da ljudje tam ostajajo ter žganje pijejo. Mu pač drugače ne gre kšeft, ker je tudi eden, izmed tistih, ki jim diši le slovenski groŠ. Dalo bi s<> c njero povedati še marsikaj, toda za prihodnjič mora tudi še nekaj ostati. p Sv. Leiiart pri Veliki nedelji. Velikansko navdušenje vlada pri nas in v celi okolici za socialen tečaj, katerega priredi S. K. S. Z. pri Veliki nedelji dne 9. in 10. decembra. Samo iz naše male župnije je obljubilo priti za gotovo prav veliko število fantov ln ravno tako veliko število gosp.odarjev; saj bo soc. tečaj za odrasle ravno tako važen, kakor za mladino. Ker je ta tečaj edini in prvi te vrste v ormoškem okraju, zato si obljubujemo in pričakujemo od njega velikanskih uspehov. Prosimo pa tudi fante in gospodarje iz sosednih župnij, naj poagitirajo za bogato udeležbo. Pokažimo drugim, da smo ravno tako, 6e že no bolje zmožni, napredovati v socialnem, gospodarskem in političnem delovanju, saj poznamo sami sebe in vemo dobro, da zmoremo to tudi mi, kar zamorejo drugi. S. K. S. Z. pa prosimo, naj upošteva naše razmere in naše zaliteve. mi obljubimo mnogoštevilno udeležbo, ona nam pa naj pošlje dobre in znane predavatelje, ker je drugače nevarnost, da mine navdušenost za zvezo, katero imamo za njo sedaj. Na svi« 'denje torej pri Veliki nedelji 9. in 10. decembra. — Fantje od Sv. Lenarta. P Sv. Križ tik Slatine. Ker sta ..Stajerc" in ^Domovina", se-ve lažnjivo, prinesla novico, da je Jcatehet Kr. učenca Pr. tako pretepel, da je na smrt zbolel, zato moram poročati, kako je sodnijska obraviiava dne 19. nov. izpadla: Katehet je bil popolnoma oproščen in oee Pr. kot tožnik primoran, vse stroške plačati in pri cerkvi dati to dvakrat preklicati, da mu je katehet odpustil kazen od 1—6 mesecev zapora radi obrekovanja. Kdo je do zdaj poštenega Pr. premotil? Menda tisti možiceljni, ki so vložili rekurs zoper občinsko volitev v okolici Slatina v sredi meseca maja tega leta. Toda zastonj, volitve so potrjene in v kratkera bode konštituiranje občinskega odbora. Zmaga Kmečke zveze je torej popolna! Mi gremo naprej! — Dne 9. in 10. dec. bode pri nas v čitalnici socialni tečaj. Vsaka občina rogaškega in šmarskega okraja naj pošlje vsaj dva zavedna fanta na ta tečaj. Naši fantje naj bodo enkrat taki raožje poštenjaki, kakor je bil pokojni M. Fiihrer, katerega smo v pondeljek slovesno pokopali. VeCni spomin vrlemu možu! Ljutomerskl okraj. i je v Cezanjevci. Krajni šolski svet v Cezanjevcik svoji seji dne 14. listopada t. 1. sklenil in se odločil enoglasno za stare počitnice ter opozarja tudi druge krajne šolske svete ljutomerskega okraja. da bi za to prosili. 1 Stara In Nova vas. Vendar enkrat, skoraj za vsemi drugirai, si je tudi uaša občina ustanovila novo gasilno društvo. Pravila in prošnje nam je brezplačno priskrbel gospod učitelj Janko Karba, in pri ustanovitvi društva dne 28. listopada t. 1. nam je z jedrnato in vspodbudljivo besedo opisal potrebo in pomen gasilnih društev. V odbor so izvoljeni: načelnik Jožg Rožman, njegov namestnik Jakob Stuhec, brizgalničar Mihael Novak, namestnik Alojz Senčar, vodja plezalcev Alojz Stuhec, namestnik Jože Rajb, vodja varuhov Franc Novak, namestnik Matija Filipič, blagajnik Franc Lah, nadzornik orodja Matija Jelen. Novo gasilno društvo pristopi k okrajni zvezi gasilnih društev za ljutomerski politični okraj. 1 Frsnc JožefOTa š^la v Ljntomern prir,»di v nedeljo dne 6. (iecembra v proskvo OOletnega slav. vlad.nja presv. cesarja šolarsko preistaTO. ProlzTaja se Adamičova spsvoigra v 3 delih: nSla?a cesarju Fraacu Jožefu I." Na koncu alegorija ali živa slika Vstopnina: I. aedeži 1 K; II. fedeži 60 vin; III. sedeži 40 vin; stojišča 20 viu. Začetek ob pol 3. nri popoldme. K obilni udeležbi vabi uljudno nč.teljstvo in nPodporno drnštvo". Čisti dobiček je namenjen ^Podpornemu društvu Franc Jožefove šole". SlovenJ^raškl okraj. s Št. Janž pri Velenju. V naši oboini hudo razsaja davica, radi katere je pomrlo že veliko ljudi, posebno otrok. — Pri nas se namerava ustanoviti kmetijsko društvo. Bili bi ga res jako potrebni. s Št. Ilj pri Velenju. Gospod Ivan Kranjc, veleposestnik itd., je padel na lovu ter se zelo ranil na prsih in tudi na glavi. Iz srca želimo, da ozdravi! , c Sv. Ema. Mladeniški sestanek, kateri se je vršil dne 29. nov., se je prav lepo izvršil. Fantje in tudi možje so se sestanka v obilnem številu udeležili. Predsednik Ogrizek je prisreno pozdravil vse pričnjoče in dal besedo gospodu župniku Gomilšeku od Sv. Pefra. S krasnimi besodami nam je razlagal gospod govornik potrebo in korist branja krščanskih časnikov in dobrih knjig. Povdarjal je, kako silno potrebno je za današaje čase, da se ljudje izurijo tudi v pravopisju in v obrtih vsake vrste. Nadalje je govori] fant Strgar iz Vonarja o idealih mladeniških zvez, priporočal slogo med udi ter povdarjal, da bodejo naše zveze dosegle gotovo lepe uspehe. Deklamiral je pesem ,,Kmetski hiši", iz katere pride najvec slovenskih rodoljubov. Nadalje je govoril mladenič od Sv. Vida pri Sv. Emi in opominjal k pridnemu čitanju dobrih knjig, da se bomo ložje obranili nasprotnikov. Doklamiral je pesem ,,Naš narodni dom", katera je navdušila vse poslušalce. Nek drug mladenič nd Sv. Vida je govoril o raznih strankah na Spodniera Stajerskem. H konou je še opozoril lajnik MladeniSke zvezo navzoče, da bi se po besedah, ki so jih danes slišali, tndi ravnali, in prefiital pozdrave, ki jih i'  poslal iz Gradca akademik gospod Ogrizek, želeč shodu najlepšega uspeha. Konjiški okraj. k Konjice. Pravijo, da se bližajo občinske volitve za trško-konjiško občino. Prav svetovati bi bilo, da bi slovenski volilci in pa tisti nemško-fiuteči in misleCi, ki imajo še kaj soli v glavi, nekoliko zmešali ta krasni uzor-zastop konjiške trške občine. Casi bi že bil, da bi prišli tudi taki možje v odbor, ki bi za občino in nje prebivalce tudi še kaj bolj pametnega storili, kakor se pa po ,,Grazer Tagblattu" (n. pr. štev. 102 in 111, meseca aprila t. 1.) hvalili, koliko imenitnega in slovitega so zlasti za nemštvo in nemškutarstvo že storili in kako se bodo znali varovati proti slovensko-,,klerikalnim" (!) samostanom, ki jih v svoji razgreti domišljiji vidijo vse polno v Konjicah in pa okoli Konjic. Tega pa, kar je najpotrebnejše, pa ne vidijo, četudi vsak dan sem in tja hodijo. Tako blatnih ulic namreč menda ni kmalu v kakem trgu kakor v Konjicah, pa saj že leta in lcta niso bile posipane s peskom, četiuifi ga je v obilici v Konjiški gori. Mostiček pri Pannovi liiši, kjer je najvefiji promet proti kolodvoru, je ,,lebensge!ahrlich", po kon.jiško povedano. Gospod purgerraajsler pa imajo lep betonski most za Wallantovo hišo. Da so obžinske ceste še Jepše" v Zgornji Pristavi, na Blatu in Prevratu skoraj nL potrebno omeniti, saj tam prebivajo ponižni Slovenci, ki pri volitvah zato pravim tržanom tlako delajo. Knj ne, denarja ni — za celjske razgrajače ga pa je! Pa še drugokrat kaj! k Kon.iška okolica. Naša kmečka hraniluica in posojiluica vrlo napreduje. V prvem polletju svojega poslovanja ima že 226.216 K 80 v prometa, ter je 147 strank uložilo 68.972 K 50 v ter si izposodilo 37.909 K 13 v. Boljšega kreditnega zavoda, ki bi z manjšimi stroški in večjo varnostjo delovai, si ktnetje pafi ne morejo želeti. Zato pa le pristopajte k tej za bodočnost velepomenljivi zadrugi in vlagajte svoj clenar, ki je tu bolj varno naložen, kakor pa pri zadolženih nemških tržanih. Z novim letom se bode, kakor so mnogi kmetje obljubili, naš denarni promet še bolj povišal. Le tako naprej! V slogi je moe! — Slama iu seno se že deli mecl živiaorejce. Sena je bilo pravzaprav v našem okraju dosti, ker trgovec Kupnik, ki je prevzel delitev sena, takorekoč le domače seno kmetora razdeljuje. Glejte, kako potrebna bi bila kmetijska zadruga, ki bi to, kar zdaj Kupnik opravlja, sama opravila. Knietje, pomislite nekoliko in sodite! Ali je treba, da Nemec vam streže? Pričakujemo torej, da se nam v konjiškem okraju kmalu ustanovi kmetijska nakupovalna in prodajalna zadruga. — Neki kmet nam poroča, kako sladki so nemški trgovc/ konjiški proti njim, zlasti kadar kaj deuarja pri njih čutijo. Pred kratkim je neki trgovec nagovarjal poštenega kraeta, ki je vole prodal na sejmu, naj v nemško ,,Weehselkasso" nese svoj denar shranit. Seveda zaveden slovenski kmet tega ni storil, pa tudi nikoli ne bo. Saj si še celo gospod nadueitelj slovenske okoliške šole dovoljujejo, da svetujejo denar v nemško šparkaso riositi. No, iivala Bogu, d'a tega gospoda nihče ne posluša; kmetje ga še celo ne maramo! — Vžigalice ,,V prid obmejnim Slovencem" bo dobil, kakor pravijo, gospod' trgovec Hrepevnik. Kmetje, vprašajmo ga, če je res in kedaj jih dobi, potem pa le pri njem kupovat! Gospod Ogorevc so pa tudi en fajn gospod, samo vžigalic ,,V prid obmejnim Slovencem" nimajo. k Sv. Jernej pri Koujicah. Dne 24. nov. je tukaj umrla Neža Kolar, mati č. g. župnika v St. Ilju pri Velenju, Antonija Kolar. Blaga žena, znana marsikateremu bivšemu dijaku in bogoslovcu, se priporoča v pobožni spbmin. Celjskl okra). c Gostilna ,,Pri belem volu" je že precej zimna po svoji dobri kuhinji. Saj je bil njen gostilničar že v Ljubljani znan, da ima jako dobro kuhinjo in vedno sveže pivo. Da se ustreže raznim vinskim pivcem, si je gostilničar naročil najrazlične.jša domača in tuja vina, tako iz St Petra v Savinjski dolini — Savinjčanom na ljubo, iz St. Petra pri Mariboru, iz Crešnjic pri Vojniku, črnino iz Prihove; namesto sladkega Zavrčana, ki je kmalu pošel, je naročen drugi Haložan, enako dfobre kakovosti, stari Zavrčau se Se toči. Naznanjamo to širjemu občinstvu, ker je še veliko Slovencev, ki se še niso navadili lioditi v gostilno ,,pri belem volu", meneč, da jc še vse po starem,. kakor pri prejšnjem nemškem gostilnifiarju. c Celje. Cudne po.jme ima tukajšnji listič ,,Deutsche Wacht" o nas Slovencih. V sobotni številki se namreč škandalizira (spodtika) nad tem, da se poslužujejo Slovenci na tukajšnji giranaziji svojega materinega jezika in pravi, da so. Nemci mnogo predobri, da bi proti takemu početju odlofino nastopili. Kdo se ne smeje? c Griže. Ko so pri zadnji občinski volitvi prišli žalski liberalci zoper naše krščansko misleče može agitirat, se jim je pridružil tudi podloški gostilničar Sedminek. S tem je mož pokazal, da je tudi on neizprosen nasprotnik cerkvi naklonjenih mož, katere hočejo liberalci po naročilu mladih koncipijentov povsod iz javnih zastopstev izločiti. To pribijemo, da bodo šentpeterski sosedi liberalnost načelnika liberalne posojilnice še bolj poznali. c Dramlje. Prepoved kaplanove bernje je namestnija razveljavila. c Sladka gora. Da pri nas ne spimo, pričajo naša društva. Katoliško izobraževalno društvo, Mladeniška in Dekliška zveza in obe Marijini družbi, ki vse krasno napredujejo, čeravno nas od vseli strani naši nasprotniki štajerčijanci in pa par novopečcnih liberalcev zasmehujejo. S štajerSijanci, našimi starimi nasprotniki, se ne bomo v javnosti prepirali; te že itak doaro poznamo. Pač pa spregovorimo na teiu mestu nekaj o naših liberalcih, ki so nam tem bolj nevarni, ker znajo na več krajev svoj obraz obračati. Kadar se gre za kako volitev, n. pr. občinsko, postanejo nam silno prijazni in tako rekoč pobožni na videz. Ko pa te miuejo, takrat nam še le pokažejo pravo lice. Tak je med drugimi nek tukajšnji posestnik. Nekdaj je bil pristaš S. K. Z., a kmalu je spremenil, svoj značaj in pristopil k Narodni stranki. Postal je goreč liberalec in si je v svoji liberalni gorečnosti omislil takozvano Sudmarkove vžigalice. In tak človek se še sili pri naši občini vedno v ospredje. Res čudno politiko igra ta mož v naši občini. Tudi njegovemu nadebudnemu sinfiku svetujemo, da nas pusti pri miru, sicer se bodemo kje na pristojnem mestu o tem pogovorili. Vas pristaše Kmečke zveze pa pozivarno, da pri prihodnjih obfiinskib. volitvab nastopite resno, da bodo izvoljeni sami značajni možje. Sloven- ska kmeftka zveza v naši občini naj živi! — Skrivni opazovalec. c Savinjska dolina. Srčno se zahvalinio vsem zavednim Sloveno3m, kateri so izpolnili svojo dolžnost dne 30. noverabra v Celju, ko nas je zopet spravila policija za larno cerkev, kakor due 21. oktobra. Ker so pisali ivsi slovenski časniki o tej zadevi, zato so naši slovenski odjernalci obrnili hrbet nemškim čevIjarjem in prišli k nam. Sploh pa se opaža pri vseh trgovcih in obrtnikih naše narodno gibanje. Naše slovensko ljudstvo obiskuje svoje trgovce in obrtnike, dočira pušča nemško na cedilu. Slovenske občine pa pozivljamo, da tudi one storijo svojo narodno dolžuost. Proč z nomškimi kramarji: Xu sv.donje, Slovenci, na dan sv. Lucije v 2alcu. — Cevljar. c Savlnjska dollna. Kaj pa gospod Roblek ? Kje pa ste vendar in kaj delate? Kje pa imate od vaših agitatorjev obljubljenih 5 kron- za 1 kilogram hmelja? Zakaj pa ga plačujete samo po 40 do 50 vinarjev? Zganite se vendar ter nam pomagajte; pomoči siuo zelo potrebr.i! — Vaš volilec. c Savinjska dolina. Veliko hmelja Se irnamo na prodaj, pa kupcev ni. Tisti pa, ki ga še kvipujejo, plačujejo kg 35 do 50 v. Mnogi, ki so veliko na limelj zaupali, so varani, nekateri naravnost uničeni. V nekem trgu je že par velikih hmeljskih mešetarjev in barantavcev konkurz napovedalo, drugi njibovi tovariši ga še pa bocfo. Hmelja niso mogli prodati po pet kron, čeravno so lani Roblekovi agitatorji volilcem tako ceno prerokovali. Naprednjaki so pa6 začeli previsoko letati; a sedaj, ko nizko padajo, pa točijo solze poroki, ki so bahačem menjice podpisovali. Naprednjaki so se tudi preveč vozarili po voliinili shodih, na gospodarstvo so pa pozabili, zato gredo zdaj naprej na — Vestfalsko. Trezni kmetje! Ne podpisujte zadolženim naprednjaškim agitatorjem meniit-, ee vam še tako sladko govorijo. Naj le grejo brez vas — naprej! c Št. Peter v Sav. dolini. Bližajo se zopet viharni volilni boji. Prišel je zopet čas občinskih volitev, katere bodo, kakor vse kaže, zelo lmde. Liberalci so že na delu. Zato kličem vsem prijateljem ,,K. Z.": vstanite, na dclo! Sramota bi bila za občino, ako bi prišli liberalci na krmilo. — Občan. c Št. Pavel v Sav. dol. Smrtno ponesrečil se je pri nas dne 24. novembra posestnik Val. Hribar pri Sv. Mariji Magdaleni. Med vožnjo s prazniin vozom so se mu splašili voli, hotel jih je zadržati, a je padel pod voz, ki ga je vlekel okoli 50 korakov daleč naprej in mu povzročil take bolečine, da je revež v štirih dneh umrl. Bil je vobče spoštovan in priljubIjen, kar je pokazala tudi velikanska udeležba pri pogrebu. Bil je tudi vnet častilec Marijin in je kot tak veliko romarjev vozil k slavni božjepotni cerkvi Mariji Pomočnici na Brezje. Blag mu spomin! o Mozirje. 1 nkajšnje kat. izobraževalno društvo je priredilo v nodeljo, dne 15. nov. t. 1. šaloigro i,,Mlinar in njegova hči". Igra je, čeravno je dolga in težavna, vendar precej dobro izpadla. Igralci so nastopali s korajžo in reševali svoje .vloge jako spretno. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu velika. Pred igro in po igri je tamburaški zbor udarjal imenitno komade na s\ojc lepo ubrane strune, pod vodstvon) mladeniča Franca Es. Ker je igra ljudem silno ngajala, se je zalilevalo, da se uaj ponovi, kar se jo ono 29. novembra tudi zgodilo. Vsa 6ast in hvala gro igralcem in osebam, ki so se trudile, da se je igra tako tiobro obnesla. c Dol pri Hrastniku. Delo pri cerkvi je za letos končano, stavba je pod streho in dodelan je že tudi zvonik, le pokriti ga je še treba. Da je delo tako lepo in uspešno nadaljevalo, gre v prvi vrsti pohvala č. gospodu župniku, ki so vso zadevo tako lepo in pa spretno vodili, potem pa pridnim iaranom, ki so na prošnje in želje gospoda župnika tako pridno dovažali potrebno gradivo, da ni delo zaostajalo. Seveda ne smemo tudi pozabiti pridnih delavcev, ki so kljub slabemu in mrzlemu vremenu delo nadaljevali in ga toliko dbvršili, da je cerkev sposobna za službo božjo. Nesreče se dosedaj še nobene ni zgodilo. Dne 26. novembra nam je novo cerkev in začasni oltar, blagoslovil tukajšnji rojak in domačin č. gospod Franc Hrastel, nadžupnik in dekan konjiški, ter opravil prvo slovesno opravilo v novi cerkvi s pomenljivim govorom, v katerem je kot domačin spodbujal svoje rojake, da pričeto delo še tudi za naprej tako požrtvovalno in radovoljno nadaljujejo do najlepšega dne, kakoršnega še ni videla dolska župnija, namreč posvetitve nove cerkve, ko bodo milostljivi knezoškol sami posvetili dodelano krasno dolsko larno cerkev. Slovesnost se je končala z zahvalno pesmijo ,,Te Deum" in papeževim blagoslovom, katerega je podelil domači 6. gospod župnik Anton Veternik. Zdi se nam, da nastopajo za Dolane novi časi versko-narodnega življenja. c Loka pri Zidanem mostu. Za župana naše velike občine je bil dne 30. novembra izvoljen Peter Blatnik, pristaš Kmeftke zveze. Za svetovalce so izvoljeni: Železnik Alojz, Jurgl Andrej, Kajtna Anton, Novak Franc, Jakša Ivan, dr. Friedrich, Juvančif; Alojz, Ignac Moser. — Grajščino loško je kupil Tvan JakŠa za 200.000 K. Skupilo za njive, r! so bile že pred nekaj tedni na drobno p^odane, pripacle njernu. — Bolezen škrlatica že pol leta razsaja po teh krajih; otrok je že veliko pomrlo vsled te bolezni, odrasli okrevajo. c Gorniip^ad. Liberalci so za svojo narodno čitalnico naročili zastor za gledališki oder — čujte, Sloveuoi — iz nemškega rajha, iz Prusije, namreč iz Neu-Ruppiua. Ali odgovarja to poCetje geslu: »bvoji k svojim", ali je to bojkot proti Nemcem, ali zasluži taka čitalnica še ime uarodna, in stranka, ali se še sme imeuovati Narodna strankai* SramotaL Toliko sloveiiskih slikarjev strada, za maiijši ueuar bi lepše napravili, ali naši Narodiii strankarji rajši podpirajo rajnovce. Se enkrat, sram vas bodi! c Goruiigrad. Prav. pouižuo vprašamo liberalno posojilnico, kedaj bo nabila v svoji uradni sobi računski zaključek za leto 1907? Do sedaj še zmiraj visi na steni zaključek za leto 1906. c Novastiita pri Gornjemgradu. Dne 11. nov. t. 1. nas je tukaj v Novištifti obiskal nek tuj uzmovič, ki je v župnijski cerkvi v Łasu, ko je bila pri podružmm sv. maša, iz ivianjaiega Kipa \Kradei o prstauov, darovanili od raznib. romarjev. Ko bi bil več dobil, bi bil pač vee yzel. Pa k sreči se je kratko poprej druge prstane in yerižico shrauilo v cerkveni blagajni. Uva prstana, ki jih. je uzmovič zastavil y Mozirju, so že izsledili, oa sam se pa še menda po svetu sprehaja. Pa je upati, da se ga bo kmalu izsiedilo. o Novaštifta. Ce se ne motim, bo že celo leto od takrat, ko sem zadnji.č. pisal v ,,Gospodarja". Cetudi se mi podtika, da sein sestavljal, ali vsa] povzročil dopise, ki jih je to leto prinašal ,,Slovenski Gospodar" iz Noveštilte, posebno še, kar se tiče našega poštnega nabiraluika iii njegovega oskrbovalca, moram izjaviti, da za dotične dopise nisem nič vedel, dokler jiii nisem bral v ,,Gospodarju". Predvsem povem, da nikakor nimam želje g. uadučitelja Ivana Kelc, ob« euenj oskrbnika poštnega nabiralnika, stopiti v žlici vode, teinveč mu želim prav dolgo in mirno življenje. Rad pa pripoznam, da mi ni vse všeč, kar ta gospod ukrene, da pa tudi svojega mnenja nikdar ne skrivam. Predvsem povdarjam, da se je res tukaj videlo nekaterekrati samonemški poštni pečat z napisom ,,Neustift". Za to so pri6e na razpolago. Ta pečat gotovo ni iz nebes padel. Morebiti bi se pa dalo dognati, če je od kake druge ,,Neustift", ne od naše. Ni mi všeč sedanja nupi-ava glede poštnega dostavljanja. Navadno največ poštnih pošiljatev pride v pondeljek, a naš nabirainik ima tedaj praznik. Za torek navadno ni nobene pošte, tedaj pa dela. Dokler je deželni pismonoša v naši občini dostavljal poštne pošiljatve, dobili smo do 10 kg težke zavoje na dom postavljene proti plačilu 10 v, sedaj je pa kar pretežko, če je le 1 gram Čroz 2 kg, in takoj je treba 5 km daleč poslati posebnoga sela, da pošiljatev spravi na dom. Govorilo se je ob času, ko se je šlo za upeljavo poštnega nabiralnika, da se bode vse tako dostavljalo kakor poprej, sedaj pa s tem ni nič. Poprej je pismonoša za oddaljene^še pu^čal poštne pošil^jatve tam, kjer je vsak želel jih v nedeljo dobiti, sedaj pa nekaj tednov, tožijo stranke, to ne velja več, in se zahteva, da pridejo stranke v šolo po svoje časnike, četudi jim je to odrok. Morebiti bo znala poštna direkcija kaj povedati o tem, ali se je g. Ivan Kelc res zavezal, vsem strankam v fari poštne pošiljatve dostaviti na dom, kakor so je tedaj govorilo, ko se je nabiralnik snoval ? Straake ee pritožujejo, 8e pridejo svoje reči iskat na kraj, kjer je poštni nabiralnik, ter vprašajo oskrbnika nabiralnika za svojo pošto, se jim refie: ,,Idi k Milanu!" Milana pa takrat ni nikjer imjti, in stranke zopet lahko čakajo celi teden na Sl. Gospodarja. Price so na razpolago. Nadalje mi ni po volji to, da se šolski otroci porabljajo za dostavljauje poštnih pošiljatevr starišem in tudi drugim. Celo v župnišče so že poštni otroci prinašali pošto, ko mora to vendar oskrbovaiec nabiralnika storiti po svojih domaCih odrastlih ljudeh. So tudi priče na razpolago. Toliko za danes. Kodar ne bode treba ničesar grajati, se ne bode niS grajalo. Novaštilta, dne 29. novembra 1908. Gothard F» rme, župnik. c Št. Jarij ob ]UŽ. žel. Na godovanju Zlatrškega Andrejčka je on daroval ra željo tambu^ašev: za kat. braluo društvo 6 K; z» društven dom v Št. Ilju 2 K; za okoliSko požarno brambo 2 K Tamboraši bo nabrali v gostilni Simtnčič 3 K za kat. hral. društvn, za družtven dom t Št. Ilju 1 K in za okcliško požarno brambo 6 K 37 v. Vsem daroTalcem Bpg povrnil c Čebelaraka podrožnfca za Celje in okolico priredi v nedoljo dne 18. t m. ob 2. uri pojioldan svoj redni občni zbor v gostilni gosp. Franjo Sameca na Ložnii-i pri Celju. Po običajnem sporedu vršilo se bode tudi predavanje o fiebelarstvu. Ker se med diugimi cbičajnimi točkami vrši tudi volite» novo<a odbora, od ktterega je odvisen uadaljni razvoj podrDžnice, bi bilo želeti, da se ndi udcležijo občnega zbora koliko mogoče p< lnoftovilno. Kosi, predsednik. c Kozirje Kat. slov. izobraževaliio društro y Mnsirju vabi svoje nde na I. redni občni zbnr, ki se vrši ˇ nedeljo 13. decembra 1908 ob 3. uri popoldne v društveoih proslorib. Dnevni red: Pozdrav načelnisa, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, raznoternosti. Na občnem zboru 86 bo pobirala članarina in 8e bojo sprejemali novi ndje. Odbor. Brcilškl okra). b Javnl shod S. K. Z. v Brežicah se vrši v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. ,v veliki dvorani Narodnega Doma. Prireditev shoda je pravomofino dovoljena od okrajnega gla^arstva, ki je dovolilo tudi plakatiranje. To se oraeni, da so naši somišljeniki prosti vseh dvomov radi dogodkov pred shodom dne 11. oktobra 1.1. Prosimo soniišljenike, da skrMjo za čim veCjo udeležbo. Na shodu bo poročal državni poslanec dr. Ivan Bonkovič, najbrže tudi deželni poslanec g. dr. Fran Jankovič. b Interpelaclia dr. Benkoviča. Pnslnnec Bonkovič je interpelir.il ministra notranjih zadev radi slabega gospodars.va mestne hranilnice v Brežicah z ljudskim denarjein, zlasti radi posojila 57.000 kron, danega ,,Neniškemu Doinu" skoraj brez vsake varnosti. To obširno iitemeljeiio interpelacijo bodemo v izylečku priobčili. b Kadl zapleiube letaka »Svoji k svojim" s kratko zgodovino septemberskiii dogodkov je poslauec dr. Benkovič interpeliral pravosodnega ministra. b Bizeljsko. Že veckrat je slovensko casopisje občinstvo svarilo pred tujimi tvrdkami, katere vsiljivo razpošiljajo svojo kavo po pošti v zavojili do 5 kg, naj se taka kava nikdar ne sprejme; prvi6, ker je glede slabe kvalitete dosti predraga, drugic pa, ker je že marsikdo po prevzemu take pošiljatve zabredel v tožbe in druge neprijetnosti. Brez ozira na taka svarila in kljub temu, da na Bizeljskem ni nič manj nego pet narodnih trgovin, se naš občinski tajnik zelo zavzema za neko tako tujo iirmo; pridobiva za njo stranke, ter jim od uje prav pridno kavo naroftuje. Gbspod Gorišek! Svetuje se vam, držite se rajši svojega poklica v tem, da ostanete le kot obeinski tajnik, na pa kavin agent! b Kozje. Jubilejna veselica v proslavo našega svitlega oesarja-jubilarja, ki jo je priraliio Gospodarsko bralno društvo dne 22. listopada, se je prav. krasno izvršila. Dokaj veliki prostori gostilne Fr. Gušek so bili polno nabiti raznih gostov. Predsednik društva, gospod Marko Toraažič, nam ,je v kratkih pa jedrnatih besedah naertal jubilej in 601etno vladanje našega svitlega cesarja. Govornik je zaključil svoj govor s trikratnimi živio-klici našemu cesarjujubilantu. Nato se je igrala igra ,,Pri gospodi." Deklice so svoje uloge tako spretno rešile, da smo je morali občudovati. Po igri je deklamiral nek fant S. Gregorčičevo ,,Hajdukovo oporoko." Nato se je igrala še druga smešna igra ,,Kmet in iotograf", ki so jo igrali fantje skoraj brez napake, Koneo je tvorila šaljiva pošta in prosta zabava. Naša iskrena želja je, da nas društvo po božiču zopeti razveseli s kako smešno predpustno igro. b Sv. Peter pocl Sv. Gorami. Generalni štab Narodne stranke za kozjanski okraj je nanovo izvoIjen. Najvišji šarži sta zopet v Št. Petru. Predsednik je Narat, po domače Fabianek, kakor se razume, mož kristalno čistega rodoljubja hi nad vse velikega ugleda v celem okraju. Njegov Sebastianek jft podpredsednik Jože Cernelč ralajši, ki bo gotovo po močeh pripomogel k ,,razmnožitvi" Narodne stranke. Z veseljem moramo tudi povdarjati, da imajo pri nas liberalni ucitelji s svojimi kandidaturami večjo srečo ko na Kranjskem, kjer liberalni naprednjaki nikakor nočejo tako plesati, kaknr jim liberalni učitelji muzicirajo: pri nas pa v odboru Narodne stranke ni nič manj k< 7 uciteljev. To je torej bojna 6eta: naprej na čileir konjiču Fabianek, poleg njega Jožek Cernelč z narodno-deviško zastavo, za njima 7 učiteljev. Bratje, to bo vojska! Ranocetnik g. Kunej, ki so bolj stopill med nadomestilno rozervo, pa bodo obvezovali in lečili rane. Iz drujih slovanskih deieL !- Aemščina, — uradni jezik južn.e železuice na Spodnjem Stajerskem. ,,Mir" poroča: Stranka pripelje sod vina iz Haloz, da ga s postaje Ptuj pošlje na postajo Vrba na Koroškem. Obe postaji ležita na slovenskem ozemlju. Stranka ne ve, kako se zove Vrba pri Nemcili, uradnik išče in išče ter izjavi: Statioa Vrba existiert niclit — postaje Vrba ni, torej se pošlje v Celovec. Tudi tam ne najdejo pošte Vrba in vprašajb, kam z vinom, ker adresata ne najdejo radi pomanjkljivega naslova (urednik ,,Mira" sicer raztolmači Vrbo v Velden, pa vse zastonj), avizo gre y, Ptuj in se zahteva ,,nemška" odredba, ker v Celovcu uradnik ne razume slovenskega pisanja. Koliko škode in zamude radi trmoglavosti uradnikov, črtečih slovenščino! Dolžnost slovenskih poslancev bo, da proti takemu postopanju nemških uradnikov med Slo.venci enkrat za vselej narede konec! t V Celovcu so ustanovili koroški slovenski rodoljubi slovensko šolsko društvo, ki se bo bavilo s šolskim vprašanjem in raztezalo svoje delovanje po vsem Koroškem. f Lastne telovadne odseke snujejo sedaj tudi ,,slovenski" socialni demokratje na Kranjskera. ¦}¦ Dva vojaka se ustrelila. V Gorici se je ustrelil v srce vojak Jakob Napotnik, doma iz Slovenjgradca na Stajerskera. — V prsi se je ustrelil vojak 47. pešpolka Emil Ferš iz Maribora. Umirajočega so prenesli v bolnišnico. t Podržavljenje pollclje v Pulju. S 1. decernbrom je prevzela v Pulju država policijsko službo. f Hamborn ob Reni. Grozna nesreča se je zgodila na Vestfalskem, ki je zadela tudi preoej Slovencev. V premogovniku ,,Radbod" blizu mesta Hamm v, središču provincije Vestfalije, se je 12. novembra ob štirih po no6i naenkrat vžgal treskavni plin. Nastal je hipoina tak strašen razpok po vsej jami, da se je ogredje v obeh rovih, čeravno je bilo železno, razdrlo, predori so se razrušili, ob enem je po ve6 mestih nastal ogenj. Takoj je prihitelo veliko rešiteljstva od bližnjih premogovnikov, pa s preveliko nevarnostjo so mogli na rian spraviti le 35 budo poškodovanih in 36 mrtvih delavcev. Poteni ni bilo več mc goče v jamo vdreti, ker vse je bilo polno plamenov in strupenega soparja, in nepremagljiva vrofiina je vladala. Le 40 do 60 metrov so mogli ve6 vdreti v navpični rov. Doli na prvem nadstropju, v globočini 720 metrov, ni bilo delavcev, ker po njem se samo sveži zrak vpelja in razdeluje v vso jamo; pa na drugem nadstropju, v globočini 770 metrov, ni bilo mogoče, nobenega rešiti, ker vhodni predor je bil takoj pri navpičnem rovu popolnoma razpadel in zasut; ; tisti, ki so bili spravljeni na dan, so delali na tretjem nadstropju v globočini 850 metrov; okoli 10 se jih je hitro moglo nepoškodovanih rešiti. Zaostalo je v jami zad"ušenih in požganih delavcev okoli 300. Ker druge pomoči ni bilo, da bi mrliče spravili na svetlo, so popoldne ob petih jamo popolnoma zagradili, da bi ogenj tam doli zadušili. Ker se pa to ni posrečilo, so druge dni ves premogovnik z vodo napolnjevali; to bo trajalo precej časa, in še le tedaj, ko se je jama z vodo vsa napolnila in zopet izpraznila, jbo mogoče, onih 300 mrličev spraviti na dan. PoRedeljek dne 16. novembra so rešene mrliče pokopali; minstrski škol sam je v farni cerkvi Hovel opravljal slovesno črno mašo in pridigo in se potem tudi pogreba udeležil. Od vseh strani se pošiljajo darovi za zapuščence. Prvi je škof poslal 2000 mark; premogovniški odbor je dovolil 60.000 mark, nemški cesar 25.000 mark. Seveda dobivajo zapuščenci tudi svoje rente od rudarske zavarovalnice, pa vendar imajo veliko izgubo. Žalovanje in sožalje je splošno. Veliko jih je med ponesrečenimi, ki so bili do zadnjega časa v hambornski občini. Radbod je bil nov premogovnik in ravno iz hambornske občine, vzlasti iz Najmila, se je precej tujih delavcev, tudi slovenskih, preselilo v Bockum in Hovel blizu Hamm, kjer leži jaraa Radbod. Naše društvo sv. Barbare obžaluje smrt večletnega zvestega uda Jerneja Strmljam iz Zgor. Tuhinja na Gorenjskem. Najnovejše novice. Odlikovanja povodom 601etnega vladarskega jubileja uašega cesarja. S cesarjevim ukazom z dne 30. novembra je bilo odlikovanih mnogo oseb. Navajamo one odlikovance, katerih imena so med nami najbolj znana. Tajna svetnika sta postala goriški knezonadškof dr. Franc Sedej in dunajski župan dr. Karol Lueger. Plemič je postal kranjski deželni glavar Franc Suklje. Komturni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo so dobili državni poslanec dr. Ivan Susteršič, državni poslanec dr. Ivčevič in veleposestnik v Soštanju grof Kamilo Razumovsky. Vitežki križec Leopoldovega reda je dobil državni poslaneo dr. Ploj. Komturni križec Franc Jožefovega reda je podeljen kanoniku Janezu Flisu v Ljubljani, stolnemu proštu Karolu Hribovšeku v Mariboru, deželnega glavarja namestniku dr. Jurteli v Ptuju, državnemu in deželnemu poslancu Jožefu Pogačniku. Castniški križec Franc Jožefovega reda sta dobila opat v Rajhenburgu Janez Baptist Epalle in ptujski župan Ornig. Red železne krone tretjega razreda je podeljen deželnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani Francu Hubadu, državnemu poslancu dr. Laginji, predsedniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani Jožefu Lenarčiču, inluliranemu opatu in dekanu Fr. Ogradiju v Celju, deželnemu odborniku Francu Robiču, mariborskemu županu dr. Schmidererju in predsedniku okrožnega sodišča Ludoviku Perkotu v Mariboru. Vitežki križec Franc Jožefovega reda je dobil ravnatelj učiteljišča v Ljubljani Anton Crnivec, dekan in župnik v Sinohorju Ivan Držanič, dekan M. Jurkovič v Ljutomeru, notar Lovrenc Ba& v Celju, notar dr. Mravlag v Laškem, odvetnik dr. Sernec v Mariboru. Zlati zaslužni križec s krono je dobil dr. Demeter vitez Bleivveis v Ljubljani in nadučitelj Avgust Vodušek v Trbovljah. Zlati zaslužni križec je podeljen občinskemu predstojniku v Framu Iv. Gertu in deželnemu potovalnemu učitelju v Gradcu Martinu Jelovšeku. Srebrni zaslužni križec s krono so dobili občinski predstojnik v Pleterjah Martin Pajdaš, občinski predstojnik pri Sv. Antonu na Pohorju Franc Mravljak, kmet Franc Stuhec v Logarovcih. Crez en milijon kron prometa je imela Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru tekom svojega osemmesečnega poslovanja. Ta velikanski promet kaže, da ima naše ljudstvo zaupanje do svojega zavoda. Po celem okraju se je že raznesel glas o ljudomilem postopanju te posojilnice, ki dela prošnjikom za posojila kolikor mogoče majhne stroške. Pristašem Kmečke zveze priporočamo, naj pridno agitirajo za to posojilnico! Rnše. V spomin 601etnice vlacfanja njih VeliČanstva cesarja Franca Josipa I. se je dne 2. dec. ustanovil pripravljalni odbor za slov. kat. izobraževalno društvo. Prekl sod je proglašen Crez Prago in okolico.