NOVI TEDNIK ST. 12 - LETO 58 - CELJE, 20.3.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvirn Kosova 6, Celje, tel.: 548 36 KJE JE PRAVICA DO ZDRAVE HRANE? Stran 5 CELJSKA ŠTUDENTSKA MEGLA Stran 3 PADEL Z NOSIL IN UMRL Stran 26 SMRT NA TEKOČEM TRAKU Foto: GREGOR KATIC PRILOGA Tt-OKNO PO ZMAGI OSTALI BREZ VODSTVA Stran 23 VIKTORJI V ZNAMENJU CELJANOV Stran 40 POMLADNI VONJ PO JOŽEFOVEM Stran 20-21 ^ 2 DOGODKI UVODNIK IVANA STAMEJČIČ Odločitev za jutri Odločitev o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato, ki jo bomo volivci spre- jemali v nedeljo, korenini v koncu osemdesetih let. Takrat smo zahte- vali osamosvojitev Slovenije in de- cembra 1990 plebiscitarno podprli ob- likovanje lastne države. Na volišča je odšlo preko 93 odstotkov volivcev, za osamosvojitev od Jugoslavije in za lastno državo Slovenijo je glasovala velika večina, kar 88,5 odstotka vseh volivcev. Podobno visoko udeležbo javnom- nenjske raziskave napovedujejo tudi za to nedeljo, podpora vstopu Slovenije v obe organizaciji med ljudmi pa narašča.] Če je bila za EU konstantno visoka ves čas, je kot kaže, na; naklonjenost Slovencev obrambno-vamostni zvezi Nato od-^ ločilno vplivala varnostna podoba sveta v tem trenutku.'. Dogodki zadnjih dni; pa naj si bo to atentat na srbskega': premiera Zorana Djindjiča ali zaostrovanje iraške krize.] Pri slednji je za »neomadeževano« podobo Nata v javnosti^ odločilno to, da vojaškega posega ne načrtuje zavezništvo, pač gre za solo akcijo Bushevih ZDA z najtesnejšimi prija-] teljskimi državami. • Hitra anketa, ki smo jo za današnjo številko Novega ted-\ nika pripravili med predstavniki javnega življenja na Celj-, skem, kaže, da za članstvo Slovenije v obeh organizacijah] ni resnih zadržkov. Še več, večina si obeta tudi povsem opri- jemljive koristi, pa naj si bo v gospodarstvu, turizmu, šols-\ tvu, kulturi... Ne gre pozabljati, da se zgolj z odločitvijo za\ vstop v obe organizaciji, Slovencem sama po sebi ne bosta\ začela cediti med in mleko. Odprle se bodo nove možnosti, \ a brez znanja, idej, iznajdljivosti in prodornosti nas samihi ne bo nič, ostale bodo le neizkoriščene priložnosti... } Zato je za nedeljsko odločitev pomemben tudi spomin naj plebiscit. Takratni »za« nam je prinesel obvezo postaviti] državo na noge. Uspeh smo, čeprav je bilo velikokrat tudi^ zelo hudo. Morebitni tokratni »za« bo dal rezultate le, če^ bomo kot enakopravna članica obeh organizacij sposobni} to vlogo tudi odigrati. Če bomo znali in zmogli, bo to resi odločitev za jutri, sicer pa le potuha in iskanje zavetja pod. okriljem velikih inmočnih. . j Volišča za EU in Nato Na sedežih okrajnih vo- lilnih komisij, praviloma v prostorih vseh slovenskih upravnih enot, so v torek odprli volišča za predčasno glasovanje za nedeljska re- ferenduma o vstopu Slove- nije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Predčasno glasovanje je mogoče še danes, v četrtek, do 17. ure. Današnji četrtek pa je tudi zadnji dan, da vsi tisti, ki se zaradi bolezni ali drugih upravičenih razlogov v nedeljo ne morejo odpra- viti na volišča, sporočijo svo- jo željo po glasovanju na do- mu volilnim komisijam in v nedeljo jih bodo obiskali čla- ni t.i. letečih volilnih odbo- rov. Novost nedeljskih referen- dumov, rezultati obeh bodo zavezujoči za državo, je tudi glasovanje slovenskih volil- nih upravičencev s stalnim bi- vališčem v tujini (po pošti ali na voliščih v 35 diplomatsko- konzularnih predstavništvih Slovenije po svetu). Prvi re- zultati obeh referendumov bodo znani v nedeljo zvečer, po zaprtju volišč. IS, Foto: GK Z udeležbo predčasnega glasovanja so volilni odbori zadovoljni; nekaj več volivcev je svojo odločitev izrazilo že v teh dneh tudi na račun nedeljskega zaključka smučarsko-skakalne sezone v Planici. Pocajtov most obnavljajo Pocajtov most na Teharski cesti v Celju so pričeU obnav- ljati, kar pa še ne pomeni, so poudarili pri izvajalcu del, podjetju CM Celje, da je od- ločitev o obvozih po tej cesti med gradnjo 3. etape Mari- borske ceste, že sprejeta. Že več kot eno leto je bil čez Pocajtov most mogoč le eno- smeren promet, saj je dotra- jan in bi bil dvosmerni pro- met čezenj preveč tvegan. De- lavci CM Celje so z deli priče- li v torek, ko so pričeli sne- mati zgornji ustroj. Med deli, ki bodo trajala vsaj dva mese- ca in pol, bodo most temelji- to obnovili in ga, kot je pove- dal Franci Skok iz CM Celje, usposobili za dvosmerni pro- met za najmanj nadaljnjih 50 let. V času obnove je promet iz Celja po Teharski cesti mogoč le do mostu, obvoz za krajane Teharij in vse, ki nadaljujejo vožnjo proti Štoram, pa je po Mariborski in Kidričevi cesti. S tem je končana tudi več kot dve leti trajajoča zgodba o tem, ali bo Mestna občina gradila nov most, kar naj bi stalo med 70 in 120 milijoni tolarjev, ali pa se bo odločila za obnovo, za katero bi zado- stovalo 70 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor ko- munalne direkcije Silvo Ple- snik, so se odločili za obno- vo, med katero pa bodo most razširili, tako da bo po njem mogoč normalen dvosmerni promet. Čeprav pri CM Celje zani- kajo, da so ta dela že sestav- ni del priprave obvozov z čas gradnje tretje etape Ma riborske ceste, smo izved li, da je Mestna občina Cel slednjič dosegla dogovor vodstvom krajevne skupn sti Aljažev hrib. Tam so ki jani močno nasprotovali o vozom po Teharski cesti, k mor naj bi med gradnjo M riborske preusmerili zlas tovorni promet. Dokonči odločitve o tem pa še ni, s jo mora sprejeti glavni inv stitor obnove Mariborske Dars. Tam pravijo, da je : odločitev še skoraj dva m seca časa. Mariborsko naj namreč začeli obnavljati m ja, vendar ob pričetku del pr met po tej celjski promet žili še ne bo zaprt. 1 KRATKE-SLADKE m4 Rekorderka Najbolj slavna celjska gostin- ka Majda Žličar je vnovič po- tolkla (svoj) državni rekord. V dneh, ko še kar nekam sramež- ljivo trka na vrata pomlad, in ko sape in vetrovi še mrzlo re- žejo v kosti, je že odprla svoj sloviti vrt. mm Hvalabogu Celjski svetnik in tudi kan- didat za župana na zadnjih vo- litvah, Borut Alujevič, je ob obravnavi celjskega proračuna »zvalil« še eno svojih, že kar legendarnih izjav tedna. »Hva- labogu, da me je Šrot na voli- tvah premagal, ker, proračun je pa res hudič.« Kilogrami Gradivo za zadnjo sejo celj- skega mestnega sveta je teh- talo 2,2 kilograma. Samo predlog proračuna in načrt raz- vojnih programov občine do leta 2006 pa sta tehtala dober kilogram in pol. Ker je vse gra- divo natisnjeno z zelo drob- nimi črkami in številkami, so imeli svetniki res obilico te- žav, da so kilograme podat- kov uskladiščili v glavah za svoje plodne razprave. Zato ne čudi predlog, da bi v pri- hodnje občinske službe gra- divo pripravljale bolj racio- nalno - s povzetki in v elek- tronski obliki. Bodo zato za- deve racionalizirali in svetni- kom kupili prenosne računal- nike? NlflM Sejnine Povsem brez razprave so celjski mestni svetniki potr- dili predlog za dvig sejnin. Svetniki bodo poslej za vsa- ko udeležbo na seji mestnega sveta namesto 21 dobivali 35 tisoč tolarjev, člani odborov za vsako sejo 10 tisoč tolar- jev namesto 6 in predsedniki delovnih teles 15 namesto 9 tisoč tolarjev (precej več kot v prejšnjem mandatu, pa tu- di dosti manj od državnih svet- nikov, ki bodo na sejo preje- mali skoraj 86 tisoč tolarjev). Ker so v nadaljevanju seje ne- kateri svetniki godrnjali za- radi težke razumljivosti pro- računskih postavk, jim je žu- pan svetoval, naj iz povišanih sejnin financirajo nasvete pravnih in finančnih svetoval- cev, ki bi zlahka razkadili v proračunsko meglo zavite šte- vilke. Čestitamo Uredništvo kratkih-sladkih prisrčno čestita celjskemu žu- panu Bojanu Šrotu, ki ga bo- do jutri v matični krajevni or- ganizaciji Zveze združenj bor- cev Tone Grčar Pod gradom sprejeli v borčevsko organiza- cijo kot novega pridruženega člana. mi Svetniški minus Na spletni strani občine Ža- lec v sestavi občinskega sve- ta manjkata dva svetnika, oba izvoljena na listi SMS. Od- staviti ju še niso mogli, če- prav sta na zadnji seji nasto- pala, kot po županovem tol- mačenju ni zaželeno. Bolj ver- jetno je, da v pristojnih služ- bah menijo, da mladi itak ne znajo uporabljati spletnih strani. Saj samo strežemo Celjski gostinci so priprav- ljeni pričakali prve dni ve- ljavnosti novega »alkoholne- ga« zakona. To zgovorno do- kazuje tudi komentar iz ene od gostiln: »Zakon izrecno prepoveduje točenje alkohol- nih pijač do 10. ure zjutraj. Zato vso pijačo, ki jo naro- čajo gostje v času prepove- danih ur, natočimo že zve- čer in jo zjutraj le še streže- mo.« Št. 12 - 20. marec 2003 DOGODKI 3 Gosta študentska megla Ob letu osorej so celjski študenti še vedno brez kluba (in denarja) člani Kluba študentov (gljske regije (KŠCR) so mi- nuli četrtek ob obletnici ne- legalnih volitev pripravili jovdnarsko konferenco. Te- •0ve so bile v klubu že pred molitvami, povezane pa so bile predvsem s financira- njem kluba. Vodstvo klu- ba ostaja isto, študenti pa 50 vedno bolj nezadovolj- ni- Na lanskih spornih voli- iivah so kljub nesklepčnosti 'jbora izglasovali novi statut n izvolili novo vodstvo s predsednikom Markom Ro- maničem. Oboje, novi sta- tut in vodstvo, bi morala po zakonu o društvih potrditi Upravna enota (UE). Vendar sta člana kluba Simon Vučer in Damir Ivančič na UE vlo- žila pritožbo zaradi načina izpeljave volitev, saj tedanji (in sedanji) akterji KŠCR ne- laterim članom kluba vsto- pa na volitve sploh niso do- volili, med drugim tudi Ro- maničevemu protikandidatu Bojanu Stojanoviču. Tu pa se je pričel dolgo- irajen pravniški pingpong. Odločitev o legalnosti voli- tev je UE preložila na sodiš- 5e, to pa se je razglasilo za nepristojno za razsojanje o :ej zadevi in jo izročilo mi- listrstvu za notranje zadeve. 3d tam je seveda potovala na- aj na celjsko UE. Matevž Hajcen iz UE nam je pove- ial, da preiskava teče, trenut-1 no pa zaslišujejo priče. Po- stopek bo končan čez prib- ližno dva meseca. V KŠCR-ju se ves ta čas ni dogajalo nič. »Sedanjemu kvazi vodstvu očitamo pred- vsem nelegalen in nelegiti- men način poslovanja, nepo- sluh za študente in neuresni- čevanje študentskih potreb v Celju,« je probleme povzel Stojanovič. Vodstvo tudi ne dovoli vpogleda v listine klu- ba in v računalnik, tako da je študentom onemogočen ka- kršen koli nadzor. KŠCR se je zaprl vase in z nikomer ne komunicira. Zadnja številka Mezinca, ki naj bi bil meseč- nik, je na naslove študentov prišla decembra lani. Inter- netna stran ne deluje že od marca 2002. Uradne ure tret- jega najbogatejšega kluba v Sloveniji pa so vsega skupaj le pet ur na teden. KŠCR je tudi edini klub v regiji, ki se ne povezuje z drugimi klu- bi. Vsega imajo dovolj Klub torej ne opravlja svo- jih nalog. Edino, kar še de- luje, je finančno podjetje 1 A. »KŠCR tako več ne posoja mi- lijonov študentskega denar- ja neposredno, ampak pre- ko hčerinskega podjetja,« je dejal Stojanovič. Rezultati preiskave celjskih krimina- listov, ki so zasegli dokumen- tacijo KŠCR-ja in izvedli hi- šne preiskave, pa še vedno ni- so znane. Nelegalne volitve je sank- cionirala le Zveza Študent- skih klubov Slovenije (ŠKIS), ki je KŠCR-ju odvze- la status študentske organi- zacije lokalne skupnosti. Ta- ko se je zaustavil priliv de- narja, ki ga odvajajo študent- ski servisi. Ta denar, gre za približno pet milijonov me- sečno, se zbira na računu Štu- dentske organizacije univer- ze v Ljubljani. Medtem se je spremenila študentska usta- va. Po novem finančnem pra- vilniku bo celjska organiza- cija, ker ni kontinuitete, pre- jemala največ polovico sred- stev, do katerih je bila upra- vičena do sedaj. Izguba de- narja je najbolj prizadela Mladinski center Celje (MCC), katerega soustanovi- telj je, poleg Mestne občine Celje, KŠCR. KŠCR danes in jutri v času novinarske konfe- rence so se začele uradne ure. V prostorih kluba je sedela gospodična, ki svojega ime- na ni hotela povedati, bila pa je zelo zgovorna, ko je priš- lo do žaljivk. Novinarke je ozmerjala, da smo očitno prebutaste, da bi zapustile prostor, televizijskemu sne- malcu pa je zagrozila, da ga bo zbrcala ven. Vedela ni ab- solutno nič, delila je le karte za kino. Tisti dan je delala prvič in je nadomeščala se- stro, ki je prišla natanko ob 18. uri, ko so se uradne ure zaključile. O vseh dogajanjih smo ho- teli povprašati predsednika kluba Romaniča, ki pa izjav po telefonu ne daje, ker ne more identificirati sogovor- nika. Sprejema le vprašanja po pošti. Vendar nam tudi na pisna vprašanja ni odgo- voril. Kam je šel denar, ki ga je klub dobival še do ok- tobra, kateri projekti so bi- li izpeljani v lanskem letu, zakaj še ni bilo razpisanih volitev, vse to ostaja zavito v meglo. Obstajata dve možnosti za rešitev krize. Ali se skličejo volitve ali pa se ustanovi nov klub. Pred dobrim mesecem je že začelo delovati Študent- sko društvo DUM, katerega predsednik je Stojanovič, ki vseeno upa, da se bo rešil KŠCR, saj že ima neko iden- titeto. Zgodba torej še ni konča- na, trenutno pa je vse odvi- sno od Upravne enote. Ta bo s svojo odločitvijo KŠCR, kot deluje sedaj, registrirala ali pa ne. V vsakem primeru bo verjetno prišlo do pritožbe. Študenti bodo torej še čaka- li. In se načakali. ŠPELA OSET Foto: AŠ Za sodobno medicinsko opremo Za posodabljanje medi- cinske opreme bodo v celj- ski bolnišnici letos name- nili vsaj sto milijonov to- larjev lastnih sredstev, upajo pa tudi na znaten prispevek različnih dona- torjev. Bolnišnica je že sredi po- stopkov za nakup treh ul- trazvočnih aparatov, med njimi tudi aparata za potre- be gastroenterološkega od- delka. Za potrebe tega od- delka, še posebej za nakup ultrazvočne sonde, so do- natorji prispevali največ. V posebno akcijo so se vklju- čili tudi številni likovniki. S prodajo njihovih del se je v skladu za nakup ultra- zvočne sonde nabralo 3,5 milijona tolarjev, različna^ podjetja in posamezniki pa;, so za potrebe gastroentero4 loškega oddelka zbrali še 8 milijonov 243 tisoč tolar-- jev (skupno 11 milijonov' 746 tisoč tolarjev). To je tudii največji zbrani znesek za po-? trebe posameznega oddel-: ka. I Sledi mu pediatrični od-, delek z nekaj več kot os-~5 mirni milijoni zbranih do-f natorskih sredstev, urološkt' s petimi milijoni, nevro-'- loški in ginekološki z veČ- kot po dvema milijonoma, dermatovenerološki z mi-; lijonom tolarjev, donacij^ za posodobitev opreme na' drugih bolnišničnih oddel- kih pa so bile skromnejše..- Konec preteklega leta so v bolnišnici zabeležili skup- no 39 milijonov 895 tisoč tolarjev donacijskih sred- stev. MBP Delavnice za diabetiice V celjskem društvu dia- betikov je preko tisoč čla- nov iz 22 občin. Društvo je lani pridobilo nove, primer- no opremljene prostore, no- vosti pa uveljavljajo tudi pri svojem delu. Od predavanj, ki jih orga- nizirajo že vrsto let, postop- no prehajajo k organizaciji učnih delavnic. Od aprila do konca leta jih načrtujejo pet, vsako dve uri tedensko v pe- tih tednih. Delavnice vodijo zdravniki specialisti za slad- korno bolezen in medicinske sestre. Skupaj z njimi iščejo tudi pravo obliko dela za vključitev mladih diabetikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1. Tako kot številne druge bolnike pa so tudi njih pri- zadela krčenja nekaterih pra- vic iz zdravstvenega zavaro- vanja. Prizadeti so, ker slad- kornim bolnikom, ki se zdra- vijo s tabletami, ne pripada- jo diabetični pripomočki, pri- tožujejo pa se tudi nad viso- kimi cenami za prehranske izdelke za sladkorne bolni- ke. MBP Tokrat je znorela Vena Na Celjskem spet BSE - Prva »nora krava« je bila odkrita novembra predlani v Tiroseku Preiskave v referenčnem laboratoriju v Bernu so po- trdile pojav tretjega prime- ra bolezni norih krav (BSE) v Sloveniji. Gre za tri in pol leta staro kravo z območja celjskega območnega vete- rinarskega urada, in sicer z manjše kmetije s skupno 13 živalmi. Povsem neuradna in nepotrjena informacija je, da naj bi, podobno kot v pr- vem primeru, šlo za kmeti- jo v Zgornji Savinjski doli- ni, menda v okolici Mozir- ja. V ministrstvu za kmetijs- tvo namreč nočejo izdati imena nesrečnega rejca niti podrobnejše lokacije, prav tako molčijo veterinarji, di- rektorji zadrug in odgovor- ni v drugih institucijah. Vse- kakor pa bo njegovo ime znano, ko mu bo izrečena odločba, s katero mu bo odrejena usmrtitev in neš- kodljivo uničenje teh živa- li. Nastalo škodo bodo ver- jetno povrnili iz posebne pro- računske postavke na vete- rinarski upravi. Rejec prve obolele krave, Brane Rihter iz Tiroseka, je za obnovo čre- de prejel 1,56 milijona to-_ larjev. »Nekako smo računali, da se bo bolezen spet kje poja- vila, zato nismo preseneče- ni,« je pojasnil predsednik veterinarske zbornice Vik- tor Štokojnik in dodal, da se bolezen ne širi, da je vsak preplah odveč in da ima re- jec vso pravico do zaščite. Kakor ugotavljajo odgovor- ni, je bila krava hranjena s travo, travno silažo, zmleto koruzo in otrobi. Mesno- kostne moke, ki se smatra kot vzrok za pojav bolezni BSE, veterinarji na kmetiji, kjer sicer imajo tudi kunce in prašiče, niso odkrili. Se pa v zvezi s tem spet pojav- ljajo ugibanja o možnostih, da naj bi mesno-kostna mo- ka »našla« pot do posamez- nih kmetov iz šoštanjske ter- moelektrarne, kjer jo seži- gajo. Veterinarska uprava je že ob ugotovljenem sumu na BSE uvedla vse predpisane preventivne ukrepe, po po- trditvi bolezni pa je rejcu iz- dala tudi odločbo za usmrti- tev osmih živali iz osnovne kohorte obolele krave. To so vse tiste živali. iy_§.Gž,.ol30le-. lo kravo živele 12 mesecev pred in po njenem rojstvu. Krava, ki je imela dva potom- ca, je bila rojena julija 1999, osnovno kohorto pa sestav- lja skupno osem živali. Vse bodo usmrtili, posestvo bo ostalo pod veterinarskim nadzorom, dovoljeni pa so samo premiki živali v klav- nico. U. SELIŠNIK V zvezi z mlečno afero, med katero so pri več sloven- skih kmetih v mleku odkrili kloramfenikol, so pristojni ugotovili, da je najverjetnejši vzrok za izbruh afere zdrav- ljenje obolelih živali z dermo sprejem. Tudi zato so se predstavniki ministrstva za kmetijstvo in veterinarji do- govorili, da bodo še bolj pozorni pri prodaji dermo spre- ja. Organizatorji odkupa mleka bodo vse kmete še en- krat pismeno seznanili, da je dermo sprej prepovedan in jim ponudili v podpis izjavo, da prepovedanega spreja ne uporabljajo pri živalih v prehrambeni verigi. Veteri- narska uprava bo poostrila tudi nadzor, povečala število vzorcev odvzetih za monitoring in izobraževala tako kme- te kot veterinarje in veterinarske inšpektorje. Med 22 kmeti so kloramfenikol odkrili tudi v Tiroseku pri Trat- nikovih. I Španske izkušnje za Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v sodelova- nju z Uradom za droge prejš- nji teden pripravil enodnev- no srečanje Lokalne akcij- ske skupine Celje za prepre- čevanje zasvojenosti s pred- stavniki iz Španije. Španski strokovnjaki sode- lujejo z Uradom za droge v okviru Pharovega Twining projekta na področju zmanj- šanja ponudbe in povpraše- vanja po drogah. Namen sre-. (^nja je bil predstaviti špan- ski model dela na področju preprečevanja zasvojenosti na lokalni ravni, pomoč LAS Celje pii pripravi lokalnih ak- cijskih načrtov in izmenja- la izkušenj. Na srečanju so Sodelovali predstavniki LAS ^'elenje ter Zavodov za zdravs- tveno varstvo Ravne na Ko- roškem in Koper. Strokovnjaka iz Španije sta ^delovala tudi na delovnem ^^staiiku Sveta za droge pri ^Upanu Mestne občine Celje, ^ ga sestavljajo predstavni- ^ občine, zdravstvenih, so- cialnih, izobraževalnih inšti- '^cij, nevladnih organizacij. Policije in sodstva ter LAS iz ^t'lja. Na svetu so predstavi- Ugotovitve srečanja z Lo- '^Ino akcijsko skupino in vlo- §0, ki jo ima pri preprečeva- '^iu problematike drog lokal- ^3 skupnost. MBP St. 12 - 20. marec 2003 4 DOGODKI Prvi med enakimi Odločitev za študij prava je bila za Andreja Pavlino, pred- sednika Okrožnega sodišča v Celju, samoumevna, skoraj edina možna poklicna pot. Iz- haja namreč iz znane pravniš- ke družine; predsednik celj- skega sodišča je bil tudi nje- gov oče. Ob začetku študija je dobil tedanjo republiško šti- pendijo in že takrat začel opravljati prakso na sodišču. V četrtem letniku se je odlo- čil za smer pravosodje in dan zatem, ko je diplomiral z de- lom s področja mednarodne- ga prava, v katerem je razi- skoval pravna razmerja v zvezi z naravnimi bogastvi (za di- plomsko nalogo je prejel Zch retovo nagrado), je na celj-,, skem sodišču začel delati kot pripravnik. Po opravljenem služenju vojaškega roka je z delom na sodišču nadaljeval kot stro- kovni sodelavec. Ko je izpol- nil vse potrebne pogoje za opravljanje dela sodnika, se je v tedanji velenjski enoti te- meljnega sodišča v Celju iz- praznilo sodniško mesto. Od- hod v Velenje je zanj pome- nil doslej edino poklicno lo- čenost od Celja. Leta 1991 se je vrnil v Celje ter postal vod- ja kazenskega oddelka in na- mestnik tedanje predsednice sodišča Sonje Moškon. Po njenem odhodu v pokoj leta 1994 je dve leti opravljal dela vršUca dolžnosti predsed- nika in v tem času opravil reor- ganizacijo celjskega sodišča, ki seje iz do- tedanjega te- melj nega v tistem času preobliko- valo v okrožno in okrajna so- dišča. Na le- ta 1996 ob- javljen raz- pis za mesto predsedni- ka okrožne- ga sodišča v Celju se naj- prej ni na- meraval pri- javiti. »Mi- slil sem, da ne bi zdržal brez dela v sodni dvorani in bal sem se, da bom izgubil na področju strokov- nosti.« Potem je ugotovil, da je kot vršilec dolžnosd opra- vil že kar nekaj dela, ki ga ni želel zanemariti. Tedanja mi- nistrica za pravosodje ga je za predsednika okrožnega sodiš- ča v Celju potrdila prvikrat leta 1996; sedanji minister Ivo Biz- jak mu je mandat lani podalj- šal še za šest let. ' Polovico vsega dela pred- sednika Okrožnega sodišča v Celju, ki je (za Ljubljano) dru- go največje v Sloveniji, obse- gajo upravni posli: skrb za pro- račun vseh sodišč na Celjskem, skrb za objekte, za to, da obravnave potekajo redno in s čim manj zaostanki, odnosi z javnostmi... In ker mora tu- di sam izpolnjevati normo, ki velja za sodnike, drugo polo- vico njegovega dela še vedno predstavlja delo sodnika. So- Andrej Pavlina di predvsem v procesih mla- doletnikom ter v izvenobrav- navnih senatih, izdaja pa tu- di vse odločbe v primerih, ko se ljudje na sodišče obračajo po brezplačno pravno pomoč. Čeprav je tudi soproga Darja po poklicu pravnica, se do- ma, pravi, ne pogovarjata o službenih rečeh; vseeno pa se ni mogoče izogniti temu, da ne bi teže poklicnih odločb' tev nosil s seboj domov »O pomembnih obravnavah, pro- cesih, odločitvah, toliko laž- je razmišljam doma, ko imam mir in čas, v samoti...« Redki trenutki, ko ne raz- mišlja o tem, kako odločiti v imenu pravice, ki mora biti enaka za vse, so tisti, ko z le- gendarno skupino The Young Ones nastopa na koncertih po vsej Sloveniji. Preden je v gim- naziji prvikrat v roke vzel ki- taro, se je v glasbeni šoli 12 let učil igrati klavir. »Potem pa sem spoznal, da klavir ni inštrument, ki bi ga lahko vzel s seboj na zabavo.« Kitaro lah- ko vzame s sabo povsod, in to s fanti iz The Young Ones že najmanj 15 let tudi počne. V trenutkih samote najraje prisluhne jazzu, čeprav je, kot pravi, z izjemo novih, elek- tronskih ritmov, navajen že čisto vsega. Andrej Pavlina je eden ti- stih ljudi, katerih poklicna pot lahko gre samo še navzgor. Na- tančneje - lahko bi šla, ven- dar po očetovih stopinjah ver- jetno ne bo šel do zadnjega koraka. Medtem ko je njegov oče upokojitev dočakal na Ministrstvu za pravosod- je v Ljubljani, je Andrej Pa- vlina preveč zaljubljen v Celje, da bi si ga želel kdaj zapustid. Ni- koli se ni po- čutil kot člo- vek, ki bi si za vsako ceno želel še višje. »Res je, da glede na opis del opravljam nekoliko drugačne naloge, v drugih pogledih pa se v od- nosu do sodelavcev, do dru- gih sodnikov ne počutim kot nadrejen, temveč kot prvi med enakimi.« Delati kot sodnik in z ena- kim spoštovanjem uresniče- vati oba zakonika - pogosto spreminjajočega se pravnega in moralnega, tistega, ki naj bi ga imel vsakdo od nas glo- boko v sebi - je umetnost, za katero je potrebno znati zdru- ževati strokovno znanje z za- dostno mero strpnosti, človeč- nosti in predvsem z globokim uvidom v spoznanje, da mo- ra biti pravica enaka za vse ljudi - ne glede na to, na kate- ri strani tehtnice so se znašli. Andrej Pavlina je v tem smi- slu zagotovo umetnik. Vred- no si je ogledati njegov kon- cert. ALMA M. SEDLAR V okviru družbe IPC bodo letos v Gorenju zgradili tudi tovarno za izdelavo plastike. Gorenje kljub recesiji uspešno Pri letošnjih načrtih so v največjem slovenskem izvozniku previdni - V petih letih za naložbe preko 56 milijard tolarjev ^ v Gorenju so z lanskimi poslovnimi rezultati zado- voljni, saj so kljub recesi- ji, ki je zajela večino evrop- skih trgov, dosegli dobro rast prodaje. Kot je povedal član uprave Franjo Bobi- nac, so se razmere izrazito zaostrile v Nemčiji, ki je nji- hov najpomembnejši trg, in kjer upadanje potrošnje be- ležijo že od leta 1995. Slab- šo prodajo na evropskem tr- gu nadomeščajo z ZDA in Veliko Britanijo, vse večjo rast pa beležijo tudi v drža- vah vzhodne Evrope. Skupina Gorenje je po ne- revidiranih podatkih lani us- tvarila 181,5 milijarde tolar- jev prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot so načrto- vali. Prodaja gospodinjskih aparatov je imela 15-odstot- no rast, zato se je njen delež v strukturi celotne prodaje povečal na 85 odstotkov. Či- sti dobiček skupine znaša 4,1 milijarde tolarjev, kar je za skoraj četrtino več kot pred- lani. Po besedah članice upra- ve Marije Miheljak, ki v Go- renju skrbi za finance, so v zadnjih petih letih zabeleži- li skoraj stoodstotno rast pro- daje, oziroma 16 odstotkov na leto, kar kaže na stabilno in kakovostno napredovanje podjetja. Zaradi dobrih po- slovnih rezultatov so od leta 1998 namenili za naložbe več kot 56 milijard tolarjev in ob- novili skoraj vsa stalna sreds- tva, tako da v povprečju niso starejša od petih let. Letos bodo v Skupini Go- renje porabili za naložbe 17,6 milijarde tolarjev, od tega bo- do dobrih 10 milijard vloži- li v matično družbo. Največ denarja bodo porabili za gradnjo avtomatskega viso- koregalnega skladišča v Ve- lenju in za poslovno-razstav- ni in skladiščni center v Ljub- ljani. V okviru ostalih družb imajo v načrtu še gradnjo to- varne za stiroporno embala- žo, prenovili bodo opremo v pohištvenih programih, zgradili pa bi radi še poslov- no-skladiščni center v Beo- gradu ter odkupili franšizne prodajalne na Češkem. Kot je povedal predsednik upra- ve Jože Stanič, večino denarja za naložbe črpajo iz amorti- zacije in dobička. »Zadolže- vati se ne maramo. Denarja sicer ni težko dobiti, vendar ga je zelo težko vračari,« je poudaril. Za letos Stanič napovedu- je nekoliko bolj umirjeno rast. Recesija na evropskih tr- gih se je v prvih mesecih ši nekoliko zaostrila, pri nači tovanju pa so previdni tud zaradi iraške krize. Skupin, Gorenje naj bi ustvarila 19i milijard tolarjev prihodkom od prodaje, čisti dobiček p naj bi se povečal na 4,9 mili jarde tolarjev. JANJA INTIHA Foto: HINKO JERČK Gradiš prebrodil icrizo Celjski Gradiš po nekaj- letni sanaciji spet posluje z dobičkom. Lani je pod- jetje ustvarilo 6,5 milijar- de tolarjev prihodkov, kar je za dobro polovico več kot predlani, čisti dobiček pa znaša 8 milijonov tolarjev. Kot je povedala predsed- nica uprave Lidija Žagar, so bili še pred dvema leto- ma skorajda v brezizhod- nem položaju. Bili so brez poslov, imeli so presežke delavcev, povrhu vsega p3 bili še tarča sicer neuspe- šnega poskusa prevzema- Eden od upnikov je celo vlo- žil predlog za stečaj, ven- dar k sreči do tega ni priš- lo. Ob 4,4 milijarde tolar- jev skupnih prihodkov so v letu 2001 imeli 136 mili- jonov tolarjev izgube. Letos ima Gradiš žc za ' milijard tolarjev sklenjenil^ poslov in do konca leta za- sedene že skoraj vse zmog' Ijivosti. Dela bo dovolj 2^ vseh 300 zaposlenih in za pogodbene delavce, pravi Žagar jeva. Nadzorni svet Gradisa v začetku tedna poleg Zagaf' jeve v upravo imenoval Jožefa Malgaja, ki bo skf bel za tehnično področje. JI Pujsi pod nož spet sredi aprila Pred dnevi se je v Šentjur- ju prvič sestala Komisija za spremljanje in uresničeva- nje javnega interesa ob iz- gradnji in posodobitvi klav- nice, vključno z izgradnjo či- stilne naprave, ki jo je na po- budo krajanov in občinskih svetnikov imenoval župan Štefan Tisel, vodi pa jo po- džupan Drago Arzenšek. Člani so pregledali krono- logijo preureditve klavnice v specializiran obrat za zakol prašičev ter pozvali Mesars- tvo Šentjur, naj predloži še do- datno dokumentacijo, da se bolj podrobno seznanijo z na- meravano rekonstrukcijo. Poročilo o presoji vplivov na okolje, ki jih prinaša okoli 800 milijonov tolarjev vred- na naložba posodobitve klav- ne linije in predelave mesa. so v Mesarstvu Šentjur že predložili komisiji, česa dru- gega pa po besedah direktor- ja Emila Štuklja zaenkrat niti nimajo v rokah. Poročilo ka- že, da bodo vsi pokazatelji vplivov na okolje krepko pod mejnimi vrednostmi, tehno- loški projekt za klavno lini- jo in predelavo mesa pa je v celoti potrdila Veterinarska uprava RS. V klavnici te dni intenziv- no urejajo notranjščino in montirajo opremo speciali- zirane linije za zakol praši- čev, na kateri bodo z delom začeli 15. aprila. Tehnični pregled pričakujejo v Mesars- tvu Šentjur nekaj dni pred vnovičnem zagonom proi- zvodnje, takrat pa bodo pri- pravili tudi dan odprtih vrat za vse, ki bi si radi ogledali posodobljene klavniške pro- store na lastne oči. Na novi specializirani li- niji za zakol prašičev, na ka- tero je vezanih 100 zaposle- nih, so z delom nameravali spet začeti marca, a so zara- di prahu, ki se je v javnosti dvignil ob naložbi, zdaj v za- mudi. Do 40 zaposlenih se dnevno vozi na delo v Zalog pri Ljubljani, zato, da sku- paj z izrednimi dopusti pre- moščajo čas do vnovičnega zagona proizvodnje v Šent- jurju. »Ves čas dobivajo pla- če, ki so v povprečju za 30 do 40 odstotkov višje od plač- ne osnove, zagotovljene s ko- lektivno pogodbo,« pravi Štukelj in dodaja, da zato, ker zaposleni za zamudo ni- so prav nič krivi. I. STAMEJČIČ Št. 12 - 20. marec 2003 - TEMA TEDNA 5 Pravica do |zbire je še daleč Slovenski potrošniki v slabšem položaju kot potrošniki v EU - Gensko spremenjeni organizmi v hrani - upravičena zaskrbljenost? Svetovni dan varstva po- trošnikov je bil letos ponov- no v znamenju gensko spre- jienjenih organizmov. V razpravah so osrednjo po- kornost namenjali nadzo- ru korporacij nad prehran- slco verigo ter vlogi, ki jo ima pri tem genska tehno- Lgija. Seveda pa je v Slo- veniji ta problematika ak- tualna še z drugih vidikov, pomembnih za potrošnika. i»Ker v Sloveniji še nima- 10 vzpostavljenega sistema značevanja živil, ki vsebu- jejo gensko spremenjene or- janizme, je kršena pravica jotrošnikov do informirano- ;ti, saj ti sploh ne vedo, če la primer uživajo gensko spremenjeno sojo ali koru- zo. Dokler takega sistema ne bomo imeli, ne bomo mogli govoriti o možnostih izbire potrošnikov,« že lep čas opo- zarja Breda Kutin, predsed- nica Zveze potrošnikov Slo- venije. Kje in zakaj se zati- ka? So tudi ostali kmetijski pridelki in prehrambeni iz- delki, ki na koncu verige do- bijo svoje mesto na prodaj- nih policah trgovin, ustrez- no označeni, da je potrošni- ku takoj jasno, kaj bo dal v usta? V naravi se ne bi zgodilo... Genski inženiring je naj- močnejše orodje, ki ga je do- slej razvil človek za preobli- kovanje narave. Pri tem je tre- ba razmejiti uporabo genske- ga inženiringa v medicini in farmaciji, kjer je tveganje manjše, saj postopki poteka- jo v skrbno nadzorovanih za- prtih sistemih, in uporabo v kmetijstvu in prehrani, kjer se to dogaja v težko obvla- dljivih odprtih sistemih, kar je povezano z večjim tvega- njem za zdravje ljudi. »Živilska veriga postaja vse daljša in svetovne korpora- cije dominirajo na vseh po- dročjih, od patentiranja se- men dalje. Dodani člen v ži- vilski verigi, gensko spreme- njeni organizmi, tako resno ogroža pravice kmetov in po- trošnikov,« je minuli petek na novinarski konferenci ob letošnjem svetovnem dnevu potrošnikov poudarila Kuti- nova. V Sloveniji pa se ta čas še vedno soočamo tudi z dejs- tvom, da naš potrošnik nima pravice izbirati med prodaj- nimi izdelki, ki vsebujejo gensko spremenjene organiz- me in med tistimi, ki so v tem pogledu »čisti«. Tovrstna za- konodaja namreč močno ka- sni in zaostaja za zakonoda- jo Evropske unije. Za in proti Gensko spremenjena hra- na ima v prehranski verigi re- lativno kratko zgodovino. Po eni strani ni mogoče dati zdravstvenih zagotovil, da je takšna hrana dolgoročno var- na za človekovo zdravje, po drugi strani pa tudi ni zanes- ljivih napovedi o morebitnih škodljivih posledicah. Zagovorniki genskega in- ženiringa trdijo, da gre za po- snemanje tisočletnih priza- devanj človeka za vzgojo in zboljšanje domačih živah in kulturnih rastlin, le da sedaj potekajo hitreje in bolj na- črtno. Klasično križanje omogoča kombiniranje zna- čilnosti znotraj tesno sorod- nih vrst, genski inženiring pa je samo njegovo nadaljeva- nje in znanstvenikom omo- goča dostop do genov razno- vrstnih organizmov, tako da lahko ustvarjajo produktiv- nejše, odpornejše rastline in živali. Nasprotniki pa opozarja- jo, da znanstveniki uporab- ljajo različne tehnike, ki omogočajo prenašanje genov tudi med različnimi vrstami (na primer iz bakterij v rast- line in iz ljudi v živali) na način, kot se to v naravi ne dogaja. Ko pa znanstvenik s pomočjo genskega inženirin- ga vnese na primer gen bak- terije v dedni zapis lubeni- ce, doseže nekaj, kar se v na- ravi ne dogaja. Zakonodaja po polžje Krovni zakon, Zakon o rav- nanju z gensko spremenjeni- mi organizmi, je bil v držav- nem zboru sprejet julija la- ni; ureja področje uporabe GSO v zaprtih sistemih, nji- hovo sproščanje v okolje in dajanje GSO na trg. Zakon je usklajen z veljavnimi pred- pisi Evropske unije na tem področju. Ker pa je to krov- ni predpis, bo lahko v praksi zaživel šele s sprejetjem šte- vilnih podzakonskih aktov. To se še ni zgodilo, kljub na- povedim, da bosta vsaj dva takšna akta, pravilnik o da- janju gensko spremenjenih živil in živilskih sestavin na trg in pravilnik o ozna- čevanju gensko spremenje- nih organizmov sprejeta do konca minulega leta. Po za- gotovilih ministrstva za oko- lje, prostor in energijo, bo šel prvi paket podzakonskih predpisov v parlamentarno obravnavo na začetku tega le- ta. Tudi ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti, bo zako- nodajalec določil (verjetno) enoletno prehodno obdobje, torej čas, v katerem se bo mo- goče pripraviti na izvajanje zakona oziroma podzakon- skih predpisov, s tem pa tudi na izvajanje nadzora. A ne- kaj se vendarle dogaja in pre- mika. Dva ministrova pravilnika Novembra lani je minister za zdravje (v soglasju s kme- tijskim in okoljskim mini- strom) izdal dva pravilnika: o označevanju živil, izdela- nih iz gensko spremenjene so- je in gensko spremenjene ko- ruze in pravilnik o označe- vanju živil, ki vsebujejo adi- tive in arome, ki so gensko spremenjeni ali so izdelani iz gensko spremenjenih or- ganizmov. Pravilnika določata zahte- ve, ki jih morajo izpolnjeva- ti živila, namenjena končne- mu potrošniku in obratom javne prehrane. Pravici do ob- veščenosti potrošnika pa s tem še zdaleč ne bo zadošče- no, saj gre za označevanje le delčka tistega, kar potrošni- ki kupujemo za v usta in za v lonec. Živila, ki so predmet obeh pravilnikov, morajo biti ustrezno označena (npr. »gensko spremenjen«) do 31. decembra letos. Kakšna je praksa drugod po svetu? Označevanje gensko spre- menjenih organizmov je v številnih državah obvezno. Na Japonskem in Filipinih od leta 2001, nespoštovanje pa se kaznuje z visokimi zapor- nimi kaznimi. Evropska unija je obvezno označevanje uza- konila že aprila 2000, Ma- džarska, Litva, Norveška, Poljska, Švica, Češka januar- ja 2002, Avstrija in Nova Ze- landija julija 2001. V ZDA, Kanadi, Argentini, na Kitajskem na primer, pa označevanje še vedno ni ob- vezno. Zanimivo prakso pri označevanju je ubrala naša so- seda Avstrija. Na tamkajš- njem tržišču namreč ni proi- zvoda, ki bi bil gensko spre- menjen ali vseboval gensko spremenjene sestavine. Vse takšne proizvode so še pred sprejetjem zakonodaje umak- nili s prodajnih polic in tako je vse, kar pri sosedih kupiš, »gen frei«. Previdnost je pač mati modrosti in Sloveniji bi Avstrija lahko bila za zgled. MARJELA AGREŽ Krava opozarja in osvešča potrošnika: Ni ti treba požreti vsake neumnosti. Mnenjska raziskava Oktobra lani je bila v Sloveniji opravljena telefonska ra- ziskava o problematiki gensko spremenjenih organizmov, ki je vključila 513 poklicanih oseb, starejših od 15 let. Dve tretjini vprašanih je za GSO že slišalo in med njimi lih je 72 odstotkov znalo pravilno navesti, katere so gen- sko spremenjene rastline. Proti sproščanju gensko spre- menjenih rastlin v okolje se je izreklo 69,2 odstotka vpra- šanih, ki so že slišali za GSO, le desetina jih takšno gojenje podpira. Pri navajanju pozitivnih lastnosti uporabe GSO so anketiranci največkrat omenili večji pridelek, odpor- nost rastlin in lepši izgled. Pri nizanju mnenj o negativnih lastnostih so se odgovori najpogosteje nanašali na pojave bolezni, neraziskanost in nedokazanost GSO, rušenje na- ravnega ravnovesja ter manipulacijo s kupci in kmeti. Skoraj tri četrtine (73 odstotkov) anketiranih, ki so za GSO že slišali, ne bi kupilo živila, če bi vedeli, da vsebuje GSO. Le 15 odstotkov se jih na to ne bi oziralo, dobra dese- tina pa o tem ni imela mnenja. Kljub temu pa skoraj vsi (98,5 odstotka) vprašani menijo, da bi morali biti izdelki, l^i so ali vsebujejo GSO, označeni. 42,6 odstotka anketira- nih je na vprašanje, ali bi morali prepovedati uporabo GSO, odgovorilo pritrdilno, 29 odstotkov jih je proti prepovedi. Približno toliko pa jih o tem vprašanju nima mnenja. Mačehovsko do potrošnikov ^0 Celje izgubilo edino potrošniško pisarno? - Občina pravi, da varčuje, zato ne more prispevati nekaj milijonov tolarjev Prihodnji teden bo najbrž Nejasno, ali bodo Celjani ter prebivalci sosednjih občin 'Dobrna, Štore, Vojnik in '^ško ostali brez svoje edi- potrošniške pisarne. Nje- "0 nadaljnje delovanje je na- ''ireč odvisno od »dobre vo- celjske oblasti in mest- nih svetnikov, ki ji v letoš- "lem proračunu, vsaj za i^daj, niso namenil niti to- *fja. Brez denarja pa pisar- ''^ ne bo več mogla delati, ^Pozarja Janez Terček iz ^rstva potrošnikov Celje. Celjski občinski proračun '^di v preteklih letih ni na- "^^njal prav nič denarja za po- trošniško-svetovalno pisarno, ki so jo, kot poudarja Janez Terček ljudje že zdavnaj vze- li »za svojo«. O tem priča mno- žica potrošnikov, ki vsak dan potrebujejo pomoč strokov- njakov. »Videti je, da je za celj- sko občino varstvo potrošni- kov deveta skrb, pravzaprav nekakšen »nebodigatreba«,« je ogorčen Terček. Celje je doslej za delova- nje svetovalne pisarne name- nilo le 50 tisočakov izredne pomoči v preteklem letu. »Občinarji pravijo, da ni de- narja in da morajo skrajno varčevati. Takšno pesem po- slušamo vsako leto znova. In če denarja ne dajo Celjani, ga nočejo dati tudi v sosed- njih občinah. Zanimivo je, da občine podravske regije financirajo našo svetovalno pisarno v Mariboru, pa tudi skrajno varčujejo s proračun- skimi sredstvi,« pravi Terček in ugotavlja, da je razlog očit- no drugje, morda v miselno- sti ali celo prepričanju, da so si potrošniki pač sami krivi, če se v trgovini ne znajdejo, če jim servis ne prevzame v popravilo prenosnega telefo- na, če trgovci ne upoštevajo garancij ali reklamacij...Bo- do zdaj prepuščeni sami se- bi, oziroma odvetnikom, ki jim bodo težave reševali po precej zasoljenih cenah? Varstvo potrošnikov Ce- lje, ki kot neprofitna in ne- politična organizacija delu- je v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov je bi- lo ustanovljeno leta 1996. Potrošniške svetovalne pi- sarne ima v Celju, Maribo- ru in Velenju. Lani jih je za pomoč zaprosilo 22.176 po- trošnikov, od tega samo v Celju in sosednjih štirih ob- činah 3.748. Janez Terček še pojasnju- je, da dejavnosti na področ- ju varstva potrošnikov finan- cirata država in lokalne skupnosti, pri tem pa drža- va svoj delež pogojuje z us- treznim prispevkom občin. Če torej ne dajo občine, ne bo dala niti država. »Če mestni svetniki ne bodo pre- kinili z nerazumljivo prak- so iz prejšnjih let, nam v Ce- lju ne preostalo drugega, kot da prenehamo z vsemi de- javnostmi, povezanimi z zaščito potrošnikov. Žalost- no. V primerjavi z Evropo, po kateri se zgledujemo in ki namenja vedno več skr- bi potrošnikom in njihove- mu varstvu, pri nas poteka ravno nasproten proces. Za- kon o varstvu potrošnikov pa ostaja le mrtva črka na papirju.« Potrošniki Celja in oko- liških občin so imeli lani največ težav in problemov s trgovino in trgovskimi storitvami. Sledijo obrtne, različne servisne in komu- nalne storitve. In koliko denarja bi mo- rala za letos zagotoviti celj- ska občina? Janez Terček pra- vi, da okrog 3,5 milijona to- larjev. JANJA INTIHAR Št. 12 - 20. marec 2003 6 GOSPODARSTVO Gracer napoveduje zasebno tožbo Predsednik celjskih obrtnikov zavrača vse obtožbe Borisa Šuštra Miran Gracer trdi, da se na skupščini ni zgodilo prav nič nezakonitega. Vo- litve, ki so bile po njego- vem najbolj demokratične doslej, so potekala v skla- du s statutom in poslov- nikom, s štirimi predča- snimi glasovnicami, ki naj bi po Šuštarjevem mnenju »pomagale« h Gracer j evi izvolitvi, pa so bili pravo- časno seznanjeni tako v organizacijsko-kadrovski komisiji kot poslanci na skupščini. »Trditve Borisa Šuštra, da bi brez predčasnih glasov- nic zmagal on, so smešne. Komisija je namreč vse gla- sovnice pregledala hkrati,« pojasnjuje Gracer. Čeprav je upravni odbor zbornice o zakonitosti volitev že pri- dobil pravno mnenje odvet- nika Marka Meznariča, so za dodatno mnenje zapro- sili še strokovnjaka z mari- borske fakultete, ki ga pri- čakujejo v teh dneh. Gracer tudi zavrača očit- ke, da je prejšnji predsed- nik Zvonko Juteršek vodil zbornico zelo po domače. »Vse odločitve so bile spre- jete z večino glasov v uprav- nem odboru, katerega član je bil tudi Šuštar. Njegovi očitki, da so bili zaključni računi sprejeti mimo skupš- čine, ne vzdržijo, saj tega sploh ni v statutu. Da je nez- nano kam izginilo 9 milijo- nov tolarjev, pa je golo na- tolcevanje. V finančni služ- bi, ki nam dela bilance, so Miran Gracer: »Zaradi početja Bo- risa Šuštra sem zelo razočaran.« namreč nehote naredili na- pako pri knjiženju stroškov, ki pa so jo takoj popravili.« O očitkih, da je zbornica iz- gubila skoraj milijardo to- larjev, ker je sklad obrtniš- kih stanovanj preoblikova- la v ustanovo, namesto v d.o.o., pa Gracer pravi: »Ni- česar nismo izgubili. Imamo 90 odstotkov ustanovitelj- skih in upravljavskih pravic, če pa bi prišlo do kakšnih sprememb zakonodaje, se lahko takoj odločimo za preoblikovanje ustanove.« Miran Gracer je prepričan, da se je Boris Šuštar za raz- krivanje »nečednosti« odlo- čil okoli 10. marca pred- vsem zato, ker bi se do tega dne moral njemu, Juteršku in še dvema članoma ožje- ga vodstva zbornice opravi- čiti zaradi obrekovanja in žalitev. Ker tega ni storil, so proti njemu že vložili za- sebno tožbo, za tožbo za- radi blatenje dobrega ime- na pa se je odločil tudi Gra- cer. Ne zaradi sebe, pravi, ampak zaradi vseh 25 lju- di, ki delajo v njegovem podjetju. JANJA INTIHAR V Laškem molčijo Direktor Urada za varstvo konkuren- ce Andrej Plahutnik je prejšnji teden Pi- vovarni Laško poslal stališča do dodat- nih pogojev oziroma obveznosti, ki so jih Laščani pripravljeni sprejeti, če bi jim urad dovolil prevzem pivovarne Union. Kakšno je to stališče, ki naj bi že razkrilo zaključek pivovarske voj- ne, ne želijo povedati ne v uradu ne v pivovarni. V Laškem stališča Urada za varstvo kon- kurence sploh ne želijo komentirati, v ko- munikacijski skupini Spem, ki je njihov predstavnik za stike z javnostmi, pa so povedali le to, da mora pivovarna zadevo najprej proučiti in da lahko njeno uradno mnenje pričakujemo šele v prihodnjih dneh. Pivovarna Laško je tri skupine pogoja na osnovi katerih naj bi ji urad dovolil [j, končni prevzem ljubljanske pivovarne,.pr^ stavila že sredi februarja. Urad naj bi tal« nadziral cene vseh vrst piva, Laščani bi < odpovedali sklepanju ekskluzivnih pogod in s tem na trgu ne bi uveljavljali svoje^ monopolnega položaja, odpovedali pa i se tudi pravici do maloprodaje preko svo distribucijske mreže. Ker v Laškem o stališčih urada do ponuj nih pogojev ne želijo ničesar povedati, se javnosti slišijo številna ugibanje o tem, k jim je Andrej Plahutnik naložil. Nekateri m nijo, da je pivovarni naložil nekaj še bc ostrih pogojev, ki naj bi bili za Laščane tež uresničljivi kot Usti trije, ki so jih ponudi sami. Marjan Lorger, general- ni direktor Cometa: »Glede vstopa v EU ne more biti dvo- ma, saj smo tako v Cometu kot velik del slovenskega gos- podarstva z velikim delom svojih aktivnosti v ta prostor že močno vpeti. Globalni procesi pa silijo tudi >staro damo< Evropo, da išče še bolj povezane odgovore na nove globalne izzive. Torej je na- še mesto v njej tudi v držav- nem okviru. Za vstop v Nato pa bi se odločil predvsem zaradi dejs- tva, da sistem kolektivne varnosti, kar Nato zagotovo je, omogoča določeno specializacijo, kar je še posebej primer- no za majhne države, kot je Slovenija. Pa tudi sicer, ali sploh imamo kakšno pravo alternativo?« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Vstop v EU je za Slovenijo edina spre- jemljiva možnost. Za naše podjetje bo to pomenilo še bolj ostro borbo za preživet- je kot doslej. Na evropskem trgu se nam bodo sicer odpr- le nove priložnosti, vendar nas na njem čaka tudi huda konkurenca. Zato se unije ve- seUmo in hkrati tudi bojimo. Vključevanje v Nato z eko- nomskega vidika podpiram, z moralnega pa ne. Sloven- skemu gospodarstvu se bo- do vsekakor odprie priložnosti za vključevanje v posle vo- jaške zveze, po drugi strani pa je vprašanje, ali Nato res pomeni tudi večjo varnost. Kakorkoli, v Celjskih mesninah upamo, da bomo dobivali naročila za govedino z letalono- silk, ki bodo prišle v naše morje. Se pa bojimo, da bQmo izgubili kupce v državah, ki niso članice Nata.« Stanko Stepišnik, direk- tor Emo-Orodjarne: »Če- prav je naše podjetje že se- daj pretežni izvoznik na evropski trg, nam bo EU pri- nesla veliko novih prilož- nosti. Tu mislim predvsem na nove tehnološke in raz- vojne izzive. Evropa je trg, ki buri možgane, saj nudi veliko priložnosti tudi za strokovno usposabljanje lju- di. Za Slovenijo je zato EU edina rešitev, če želimo sto- piti na pot tehnološkega razvoja, če želimo imeti izobražene ljudi ter delati izdelke, ki jih bomo lahko uspešno tržili. Vstop v Nato pa ima tako pozitivno kot negativno plat, vendar bilanca na koncu pokaže, da je to dolgoročno dobra odločitev. Tudi z Natom se bodo za Slovenijo odprle nove poslovne priložnosti, enako pa velja tudi za naše podjetje, saj nudi vojaška industrija zelo veliko razvojnega in razi- skovalnega dela.« Atomske spet poskušajo v Tuhelju v Atomskih toplicah so se ponovno prijavili na raz- pis za nakup hrvaških Tli- heljskih toplic, ki so že ne- kaj let v stečaju. Ponudbo so, tako kot že prejšnjič, od- dali tik pred iztekom roka, direktor Zdravko Počival- šek pa odgovor stečajnega upravitelja pričakuje še ta teden. Kot je dejal Zdravko Po- čivalšek, so tokrat izpolnili vse razpisne pogoje in zah- tevano varščino v višini 120 milijonov tolarjev pravoča- sno poravnali. Pri prejšnjem razpisu je bilo namreč prav neplačilo varščine razlog, da je stečajni senat trgovskega sodišča v Zagrebu njihovo po- nudbo zavrnil. Ali se je po- leg njih prijavil še kdo, Po- čivalšek ne ve. Če bodo na razpisu izbra- ni, se bodo v Atomskih to- plicah zaradi nakupa zagor- skega turističnega centra mo- rali dokapitalizirati. Poleg Kapitalske družbe, ki ima pe- tino delnic zdravilišča, naj bi se v dokapitalizacijo vklju- čila tudi njihova nova solast- nica, Krekova družba. V Podčetrtku se za nakup na Hrvaškem zanimajo pred- vsem zaradi razvojnih mož- nosti, ki jih nudijo Tuhelj- ske toplice. Zdravilišče, ki obsega 7,5 hektara zemljišč s hotelom, bazeni in dvor- cem, je od Zagreba oddalje- no le 40 kilometrov, zato ra- čunajo predvsem na goste iz hrvaške prestolnice in oko- lice. V prenovo in posodo- bitev toplic so do leta 2006 pripravljeni vložiti 7 mili- jonov evrov. Že letos bi po- večali vodne površine, do- polnili gostinsko ponudbo in uredili okolico. Prihodnje le- to bi zgradili vvellnes in zdravstveni center, na kon- cu pa bi posodobili tudi ho- tel in zgradili konferenčni center. •„. JANJA INTIHAR Mestna občina Celje Lokalni podjetniški center d.o.o. Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje tel.: 03/426 51 80 fax.: 03/426 51 87 e-mail: lpc@celje.si Spodbujanje inovativnosti Inovacijska politika EU V EU obstajajo široke politike za pospeševanje inoviranja, saj je po dokumentih iz leta 1995 pospešitev globalizacije povzročila zaostanek EU za ZDA in Japonsko. Torej je inoviranje pomembnejše kot kdajkoli poprej. EU prispeva k izgradnji okolja za razvijanje znanja, saj je svoje sodelovanje na področjih raziskav začela z okvirnimi programi že leta 1984. CBlavni namen je bil povečati konkurenčnosi gospodarstva v evropskih državah in povečati znanstveno odličnost. 6. okvirni program, ki poteka od 2003 do 2006 je že osnovan in izvaja novo skupno raziskovalno politiko, katere značilnosti so: • izvajanje velikih raziskovalnih projektov • usmerjenost raziskav na izbrana prioritetna področja • spodbujanje sodelovanje majhnih in srednjih podjetij • spodbujanje mobilnosti in raziskovalcev • integriranje raziskovalne infrastrukture • tesnejše mednarodno sodelovanje v nacionalnem] regionalnem, evropskem in svetovnem prostoru. Po tematiki je razdeljen na 7 prioritetnih področij, ki so ozkd usmerjena na izbrane raziskave, medtem ko bo mogoče i programih Raziskav in inovacij. Človeških virov in mobilnostij Raziskovalne infrastrukture ter Znanosti in dmžbe izbrati poljubne teme. Instrumenti, ki se uporabljajo v 6. okvirnem programu pž so naslednji: mreže odličnosti, intregrirani projekti, posebni ciljn raziskovalni in inovacijski projekti, sodelovanje pri skupni! nacionalnih programih več držav članic EU, posebni raziskovalni programi za majhna in srednja podjetja, aktivnosti za razvoj človeških virov in mobilnost, koordinacijske aktivnosti, posebne podporne aktivnosti in posebne spodbude za promocijo raziskovalne strukture. Inovacija je zapisana na vrhu v The National Innovation Systems approach v naslednjih pomenih: • inovacija je različna od raziskav in razvoja ter transferja tehnologij • podjetja rte inovirajo v izolaciji • pomembnost netv^/orkov in grozdov kot močnih novih organizacijskih modelov • ključno vlogo imajo institucije in druge organizacije v inovacijskih procesih podjetij • iskanje ravnotežja med kreacijo znanja, difuzijo in absorpcijo kapacitet v nacionalnem inovacijskem sistemu Izredno je pomemben interaktivni pogled na inovacijo in vloga vlad, ne v popravljanju tržnih neuspehov, ampak v popravljanju sistemskih neuspehov, pospeševanju pretoka znanja ^ nacionalnih inovacijskih sistemih in zagotavljanje infrastrukture za bodoče delo.Več poudarka bo potrebno nameniti absorpcijskim kapacitetam podjetij, njihovim učnim sposobnostim, torej njihovim ne - tehnološkim faktorjem, ki so kritični za uspešno inovacijo - človeškim virom. Inovacijska politika v državah kandidatkah kaže, da se inovacijslVse rezultate, ki si jih bo- ne zadali s projekti, bo tre- ba tudi doseči. V nasprotnem ie nam lahko zgodi tako kot Italijanom, ki bodo morali iTniti milijardo evrov, ker je evropska komisija ugotovi- la, da denarja niso ustrezno porabili.« Slovenija je iz struktur- nih skladov dobila manj de- narja, kot je pričakovala, 'e to dobro ali slabo? Naša pričakovanja so bila 'sekakor večja in zato nismo lajbolj zadovoljni. Ko pa vi- Jim, kakšni miselni in sistem- ski preobrati so potrebni za osvojitev evropske struktur- ne politike, se mi zdi manj denarja celo dobro. Zdaj bo- mo imeli na voljo tri leta, da se naučimo, kako učinkovi- to porabiti ta sredstva. Da se torej do naslednjega pro- gramskega obdobja, ki se za- čenja leta 2007 in bo trajalo šest let, naučimo dobro pla- vati. Takrat pa seveda priča- kujem, da bodo Slovenija kot celota ali pa njeni posamez- ni deli upravičeni do več po- moči. Zakaj ste razvojne pred- nostne naloge skrčili iz pe- tih na tri? Najprej predvsem zato, ker bo denarja manj, kot smo predvideli. In če želiš s tako majhnimi sredstvi kaj dose- či, potem jih je treba osre- dotočiti na manj ciljev, ne pa razdrobiti v več manjših vzpodbud, od katerih ni no- benega učinka. Vzpodbujali bomo konkurenčnost in pod- jetništvo, razvoj človeških vi- rov in zaposlovanje ter raz- voj ekonomske infrastruktu- re. Komunalo in razvoj po- deželja bomo vključili v pod- programe. Savinjska regija je bila doslej zelo kritična do dr- žave, ker ji za razvojne pro- grame namenja premalo de- narja. So kritike upraviče- ne? Regije imajo takšne in dru- gačne predstavnike, vi pač imate zelo inovativnega in glasnega direktorja razvojne agencije, ki se rad prepira z državo. Vendar je treba priz- nati, da na takšen način stva- ri premika naprej. Je pa res, da včasih uporablja podatke, ki niso povsem točni. Če smo iskreni, natančnih podatkov o razvojnem denarju doslej niti nismo imeli. Zato zdaj pripravljamo poglobljeno analizo in prve številke, ko- Ministrica Zdenka Kovač (v ozadju Slavko Gaber) je minuli petek prvič »uradovala« v celjski ministrski pisarni. liko dobi posamezna regija, oziroma posamezni upravi- čenci znotraj regije, že ima- mo. Samo lani je bilo v Sa- vinjski regiji nekaj več kot milijardo tolarjev neposred- nih vzpodbud, posrednih je bilo 8,7 milijarde, in če k te- mu prištejemo še posojila raz- ličnih skladov, pridemo do skupne vsote okrog 12 mili- jard tolarjev. Denarja ni malo. Za kaj pa je bil sploh porabljen? Prav to je to. Kam je šel denar, se natančno sploh ne vidi. To bo treba spremeni- ti, da bodo vsi vedeli, kdo je ta sredstva dobil in kaj je z njimi naredil. Predvsem pa bo treba razvojni denar bolj skoncentrirati. Seveda bodo zaradi tega nekateri žalostni in razočarani. Doslej je na- mreč vsak pristavil svoj lon- ček in vanj tudi kaj dobil, zdaj pa bodo imeli prednost veli- ki projekti. Postaviti se bo pač treba na realna tla, kar po- meni, da bomo črtali projek- te, ki so le seznam želja, in načrtovati takšne, ki bodo vplivali na gospodarski pro- boj regije. Tako je v Evropi in drugod po svetu in tako bo moralo biti tudi pri nas. Kako ocenjujete razvoj- ni program Savinjske regi- je? Če ga pogledam na splo- šno, ima dobre temelje. Je ■ pa vprašanje, ali bo program v tako kratkem času mogoče uresničiti. Sicer pa ambicioz- ni cilji nišo nič slabega, saj drugače tudi tistih majhnih ne dosežeš. Dobro je, da je v programu tudi s fizičnimi ka- zalci nakazano, kaj želi re- gija doseči in da se to pro- movira kot nekakšna filozo- fija. Ocenjujem, da je Savinj- ska regija, vsaj pri določanju prednostnih projektov, kar precej pred drugimi regija- mi, ki so se doslej usmerjale v razvojno manj naravnane stvari. Prva predstavitev enotne- ga programskega dokumen- ta je bila v Laškem. Kako bo usklajevanje potekalo naprej? Pri evropski komisiji zelo pazijo na to, da se v pripravo programa vključi najširša jav- nost. V vseh dvanajstih stati- stičnih regijah bomo pred- stavnikom občin in podjetij ter potencialnim nosilcem razvoja predstavili najpo- membnejše razvojne naloge države, ključne ukrepe in predvideno porabo sredstev. Stališča regij bomo upošte- vali pri pripravi dokončne- ga dokumenta, ki ga mora- mo Evropski komisiji predati do sredine aprila. Nato se bo- do začela pogajanja, ki jih že- limo zaključiti do konca le- ta, da bi evropska struktur- na sredstva lahko začeli ko- ristiti že 1. januarja leta 2004. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN V Rflontu ustavili proizvodnjo Stroji v Konfekciji Mont iz Kozjega že dobra dva ted- ia mirujejo. Direktorica Dušanka Pavčnik pravi, da se •le dogaja nič zaskrbljujočega in da gre le za kratek premor, v katerem bo okrog 80 proizvodnih delavk po- habilo presežke ur in ostanke lanskih dopustov. Z de- lom naj bi spet pričeli v začetku aprila. Dušanka Pavčnik, ki sicer ne vidi rada, da se o njihovih težavah govori v javnosti, saj je to zelo slaba »reklama« za podjetje, poudarja, da zaustavitev proizvodnje ne pomeni ■^•č zaskrbljujočega. Res je sicer, da trenutno nimajo dela, Vendar so naročila že dobili, v kratkem pa naj bi v Kozje prispel še potrebni material. V Montu, kjer so lani izgubili pomembnega poslovnega Partnerja iz Nemčije, imajo že nekaj časa krepko zmanj- ^^n obseg proizvodnje. Po predlanski prisilni poravnavi, ■^0 je delo izgubilo 70 ljudi, so pred kratkim morali odpu- stiti še petnajst delavcev, to pa naj bi bilo, pravi Pavčniko- ^3. za letos vse. Dokončno odločitev o zmanjševanju šte- vila zaposlenih bodo sprejeli v jeseni, ko bo znano, koliko "^^ročil za prihodnje leto jim bo uspelo pridobiti. JI Irak v središču pozornosti Od preteklega tedna se stanje na Ljubljanski borzi ni bistveno spremenilo. Potem ko je prejšnjo sredo in- deks SBI20 še dodatno padel, je dva dni kasneje za- vladalo bolj optimistično vzdušje tudi na naši borzi, ki je posledično pomenilo dvig indeksa na petkovih 3.177 točk. Rečemo lahko, da je bilo v bistvu pozitiv- no vzdušje preneseno iz optimizma tujih vlagateljev. Pomembnejši svetovni borzni indeksi so namreč več pridobili kot SBI20, saj so v preteklih dneh v primerja- vi z domačim indeksom tudi mnogo bolj upadli. In- tenzivna rast je od srede do petka povečala ameriški Dow Jones za 4,1 odstotka, nemški Dax pa za 9,1 od- stotka. Tik pred vikendom je izgledalo, da je vojna v Iraku neko- liko bolj oddaljena. Negativne sobotne in nedeljske novice v zvezi s tem pa so imele vpliv na padanje tečajev že takoj v ponedeljek. Tako tuji kot tudi slovenski borzni indeks so pričeli trgovanje kot rdeči (nižji tečaji delnic glede na pred- hodni dan). Rdečkasta barva se je držala vse tja do popol- danskih ur, tako da je SBI20 končal (trgovanje se v Sloveniji zaključi ob 13. uri) na nižji ravni od petkovega tečaja. Iz- jemno presenečenje pa se je zgodilo okrog 15. ure, ko se v trgovanje vključi še Amerika. Njihovega optimizma kar ni bilo konec in tako so se tečaji tujih delnic postopoma iz rdečkastih spreminjali v zelenkaste (višje tečaje), Dow Jo- nes pa je ponovno končal na višji ravni v primerjavi s pet- kom (-H3,5 odstotka). Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 12. 3. do 18. 3. 2003 Torkovo dogajanje na kapitalskih trgih je posledica ame- riške ugotovitve, da diplomatske rešitve iraške krize ni več. Ta informacija je pomenila le še potrditev vojne, hkrati pa tudi signal investitorjem na stari celini, da je obdobja v povezavi z negotovostjo glede vojne konec. Z zmanjša- njem te negotovosti so tečaji delnic do 15. ure le še dodat- no pridobivali na vrednostih. Pozitivnejše vzdušje se je čutilo tudi pri tečaju nekaterih slovenskih blue chipov, ki so pridobivali na vrednosti. Med temi so najbolj pridobile Terme 3000 (5,13 odstotka), Kolinska (1,66 odstotka) ter Petrol (1,22 odstotka). SBI20 je končal za malenkost višje (0,07 odstotka) in bil v primerjavi z njegovo najvišjo vred- nostjo 3.548 točk iz dne 8.11.2002 nižji že za 12,5 odstot- ka. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 12. 3. do 18. 3. 2003 Kratkoročno ocenjujem, da bo dogajanje na domačem kapitalskem trgii povezano z dogajanjem v tujini, ob na- povedani iraški vojni pa dodaten upad indeksa še ni iz- ključen. VALTER GRILANC, analitik Št. 12 - 20. marec 2003 8 INTERVJU Naše kmetijstvo zamuja na startu Banane in pomaranče niso za krave - »Do subvencij so upravičene tudi polkmetije,« je prepričan Peter Vrisk So kmetje zadovoljni s podporo ! države in kakšna je sploh priprav- ; Ijenost našega kmetijstva za vstop i v Evropsko unijo, sta bili glavni ] vprašanji za predsednika Kmetij- j sko gozdarske zbornice Slovenije i (KGZS) in Zadružne zveze Slove- i nije (ZZS) Petra Vriska. Za razli- i ko od prenekaterega kmetijskega < funkcionarja pri nas se zaveda, da i kmetom nikoli ni bilo z rožicami; postlano, a njihovega dela ne me- ri zgolj s 3-odstotnim deležem us-; tvarjenega BDP. »Kmetje so zaslužni, da ohranja-.j mo poseljenost podeželja in na to i ne smemo pozabiti,« pravi in nada-' ljuje, da je Slovenija glede nove za- i konodaje že precej postorila in so i zakoni v večini prilagojeni standar-: dom EU. »Dejansko stanje pa je za- \ skrbljujoče. Imamo malo, le petino] profesionalnih z EU primerljivih ■ kmetij, ki zagotavljajo vsaj eno de- i lovno mesto, preostalih 80 odstot-^ kov je polkrhetij, kjer je treba iskati ^ dodatni dohodek. Zato v zbornici za- ^ govarjamo trend, da ne smemo za- ^ nemariti polkmetij oziroma majh-^ nih kmetij, če želimo zadržati pose- Ijenost podeželja. Če bodo gospo-; darji opustili majhne kmetije, te ne bodo neposredno postale del veli-i kih, ampak bo zemlja, ki je razde- - Ijena na po površini zelo majhne par-' cele, ostala neobdelana.« i Je torej dilema čiste kmetije ali ] polkmetije odveč? Doslej je bilo ogromno denarja izl nekmetijskih dejavnosti prelito v^ kmetijstvo, na polkmetijah, kjer je; vsaj eden iz družine hodil v službo, 'i je šel del plače tudi za obnavljanje' kmetije. Zanimivo bi bilo izračuna- ti, koliko denarja je bilo tako po- rabljeno. Tudi zato v zbornici me- nimo, da je neumestno postavljati ločnico med kmetije. > Gre seveda za kmetijske subven-' cije, ki so zadnje dni močno buri- ] le slovensko javnost. Kmetje ne moremo biti v celoti! zadovoljni z dogovorom med kme-' tijskim in finančnim ministrom, ne-1 nazadnje bo pri že dogovorjenem ob-; segu denarja za kmetijske subvenci- je namesto 2,5 milijarde tolarjev iz-, pada zdaj 920 milijonov tolarjev' (končni znesek neposrednih izpla-' čil slovenskim kmetom še ni povsem ] znan, dobili pa naj bi preko 20 mili- j jard tolarjev). Zadovoljni pa smo s^ tem, da je ohranjen 75-odstotni de-j lež subvencij, kot jih imajo kmetje- v EU, saj nam to zagotavlja, da bo- i mo leta 2007 v enakem položaju kot i evropski kmet. Do zmanjšanja je žal^ prišlo pri nekaj kulturah, ki so z eko-^ nomskega vidika že tako problema- j tične. Gre za hmeljarstvo, pridela-; vo pšenice, čeprav je slednja pomem- \ bna za kolobar v pridelavi poljščin, i ter oljne ogrščice, ki izboljšuje ka- kovost zemlje in je treba v kolobarju za njo dodajati zelo malo gnojil. So subvencije način, s katerim naša kmetijska politika preusmer- ja kmetijstvo v takšno, da bo spo- sobno preživeti v EU? Subvencije same po sebi niso to. So zato, da ostaja pokrajina obde- lana in poseljena, vselej tudi ne sle- dijo ekonomski logiki. Če bi kme- tijstvo v celoti prepustili trgu, bi fi- nančno manj zanimive kulture v ne- kaj letih izginile. Globalizacija sve- ta prinaša na naš trg ogromno pri- delkov, ki so pod ugodnejšimi po- goji drugod pridelani ceneje. Zato toliko protestov evropskih kmetov; lani smo v Strassbourgu tudi sloven- ski kmetje protestirali zaradi napo- vedi uvoza zelo poceni pšenice iz Ukrajine. Tisto, kar slovenski kmet ta hip najbolj potrebuje, je vzpod- bujanje naložb v preusmeritev kme- tij. Ocenjujem, da bi morali dati prednost pridelavi vrtnin, za kar so celo naše, v povprečju zelo majhne kmetije, dovolj velike. Vrtnine, ki so na trgu, so v glavnem pridelane masovno, z veliko gnojil in zaščit- nih sredstev, katerih kakovost je sporna. V Sloveniji so naravnost ideal- ni pogoji za pridelavo zdravih vrtnin. A potrebne so naložbe v rastlinjake in specializirano mehanizacijo, za kar pa ni denarja. S subvencijami, v pov- prečju med 150 in 200 tisoč tolarji na kmetijo, to ni mogoče. Je podpora naložbam zajeta v ukrepih kmetijske politike, ki jih je vlada za letos sprejela pretekli teden? Denarja za naložbe ni. Ob spreje- manju proračuna smo jih zahtevali, a nismo uspeli. Prednost so imele subvencije, za ostalo je zmanjkalo denarja. Kaj pa drugi razvojni programi za podeželje, kjer je poudarek na dopolnilnih dejavnostih za kme- tije? Tako se lahko zagotovi kar nekaj novih delovnih mest. Prav je, da tu- di tako ohranjamo dediščino, v Evro- pi so to nenazadnje znali narediti. A tudi to zahteva veliko denarja, veli- ko znanja in posluha. Prepričan sem, da nam zadnjega ne manjka, saj je tradicija naših kmetij, da so imele vsaj eno, morda še več vzporednih dejavnosti. Po izkušnjah Evrope lah- ko tako ohranimo le 10 do 15 od- stotkov kmetij, večina bo morala vsee- no preživeti s kmetijstvom. Vzdrži ocena, da bomo glede na pripravljenost našega kmetijstva ob vstopu v EU že na startu krep- ko zadaj? To zanesljivo drži, zato je še toli- ko bolj sporno, da hkrati sprejema- mo nekatere normative, ki so strož- ji kot za območje EU. Tako je v vete- rini, pa tudi pri subvencijah se do- mača politika ne drži povsem evrop- ske usmeritve. Za nas je EU dejstvo, zahtevamo pa, da se upošteva zate- čeno stanje, na katerega nimamo vpliva, ter naše izkušnje. Pa znate svoje izkušnje dovolj prodorno predstaviti? V obeh reprezentativnih kmetijskih organizacijah se trudimo. Državi predstavljamo naše izkušnje in pred- loge, a se nas premalo upošteva. Zlasti glede nujnosti zemljiških reform in vzpodbujanja naložb. Zavedamo se, da kmetje nismo edini, na katere je treba misliti ob vstopu v EU, priza- dete so tudi druge dejavnosti. Po drugi strani pa gre v EU kar polovica pro- računa za kmetijstvo in Evropa je ob trendih urbanizacije pozorna do po- seljenosti podeželja. Prednost našega kmetijstva, ki jo priznavajo tudi iz tujine, je mož- nost pridelave zdrave hrane. Je to premalo izkoriščena tržna niša? Večina tudi industrijsko pridelane hrane pri nas je dejansko zdrava, pri- delava hrane na povsem naraven na- čin pa je bistveno dražja. Že sam pre- hod na naravno kmetovanje terja svoj čas in specifično obdelovalno meha- nizacijo. In vprašanje je, če smo na to potrošniki pripravljeni. Če bomo odšteli toliko, da bo kmet kril stroš- ke bistveno zmanjšane pridelave. Po- treben je premik v glavah, tudi pri trgovcih, sicer bodo z diktiranjem (pre) nizkih cen slovenskemu kme- tu ponujali le tujo naravno pridela- no hrano. Velja, da je hrana, ki prihaja z zemlje, bolj zdrava kot tisto iz slo- venskih hlevov? Mislim na kloram- fenikol v mleku, na tretji primer BSE, ki ga imamo prav na Celj- skem? Žal mi je, da VURS in ministrstvo glede kloarmfenikola nista bolj od- ločno in resno ugotavljala dejanskih vzrokov za njegovo vsebnost v mle- ku. V zbornici smo naredili vrsto ana- Uz, a nimamo odgovorov. Antibio- tik se je pojavljal tudi v Evropi, na Nizozemskem je bila kriva določe- na vrsta hrane, še en potrjen vzrok je zdravilo, ki v deklaraciji ni imelo vpi- sane vsebnosti kloramfenikola. Pre- pričan sem, da antibiotik ni bil na- merno dodan, da ga ni kmeta, ki bi s tem postavil na kocko nenazadnje tudi lastno prihodnosti. V preteklosti se je v želji pridelati in prirediti čim več v čim krajšem času, z najnižjimi možnimi stroški, naredilo veliko grehov. Spomnimo se le trendov proizvodnje živalske hra- ne, v katero so reciklirali praktično vse organske odpadke, vključno z olupki banan in pomaranč... Če si v to podvomil, si veljal za nazadnjaš- kega. Kostna moka kot dodatek pre- hrani je bila vsakdanja, priporočali so jo kmetijski svetovalci. Danes ima- mo v Sloveniji glede nadzora nad BSE strožje predpise kot EU, saj vzorči- mo že goveda nad 24 meseci in ne nad 30 meseci starosti. Zato verja- mem, da imamo res zdravo hrano. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČi »Povprečna starost gos- podarja na naši kmetiji je 58 let, izobrazbena ra- ven pa zelo nizka. Mož- nosti za prezaposlovanje v druge dejavnosti ni, ob dejstvu, da denarja za vzpodbujanje naložb praktično ni, pa je tudi težko prepričati kmeta v preusmeritev pridelave na kmetiji. Če ne bo več po- sluha, bodo polkmetije zdajšnji gospodarji še vzdrževali, naslednikov pa ne bo.« v KGZS je vključenih 175 tisoč kmetov in tisoč pravnih oseb, v ZZS je včlanjenih okoli 100 kmetijskih zadrug z okoli 22 tisoč kmetov. Prav za- druge so najpomembnejši parter kmetu, na drugi strani pa tudi pomemben lastnik živilsko-predelo- valnih podjetij. »Z vstopom v EU se bo stanje pri mleku in gove- jem mesu malce izboljša- lo, nekaj poslabšalo pa pri perutninarstvu, jajcih in reji prašičev. Kaj bi res zagotavljalo preživetje, pa je težko napovedati. Že zato, ker v EU ne vstopa le Slovenija. Če bi bilo ta- ko, bi EU ostala nespre- menjena, z vstopom vseh desetih kandidatk in ob dejstvu, da unija veliko več denarja kot zdaj za kmetijstvo ni pripravlje- na odšteti, pa sem prepri- čan, da EU čez nekaj let ne bo tisto, kar je danes.« »v Sloveniji je veliko ze- lo majhnih parcel, prag za zložbe zemljišč pa je 80-odstotno soglasje last- nikov, kar je izjemno tež- ko doseči, v Franciji in Nemčiji so bili bolj odloč- ni in so za prag vzeli 50 odstotkov. Kot je zdaj ra- zumeti, do subvencije ni upravičen lastnik parcel manjših od 20 arov, pa če- prav ima 10 ali 20 tak- šnih parcel.« »Povprečje v EU je 29 govedi na kmetijo, v Slo- veniji le 9. Ob včlanitvi v EU bo naš kmet v podre- jenem položaju, pogoji za gospodarjenje pa bodo enaki, zato ne bo dolgo vzdržal. Ali bo dokupil še 20 krav ali pa bo moral najti drug vir preživetja.« Št. 12 - 20. marec 2003 MNENJA 9 POZOR, HUD PES Savinjski Romeo MOHOR HUDEJ Oni dan sem si ogledal raz- ,yvo »Revolucija in ljubezen«, ii je postavljena v Muzeju no- vejše zgodovine. Gre za pisma jlavka Šlandra, ki jih je pisal jvoji izbranki pred in med svo- jozaporniško kariero. Vse sku- paj me nekako spominja na [,]OJa pisma iz vojske. Kako iiilado, kako strastno, kako slepo, kako pristno v nezmož- nosti, da se razum obvladu- je! Kako ganljivo! Ob prebiranju teh pisem in ined zavestjo o tem, da gre za pisma »revolucionarja«, ki je prilezel tam do leta 1943, če se ne motim, ko so ga ustreli- li kot psa, me je prešinila aso- ciacija na neko Borgesovo zgodbo. Ta je nekakšna pris- podoba življenja, vrta s pot- mi, ki se cepijo. Dva, ki se v njej sredi vrta srečata, se po- govarjata družno o tem vrtu. Pogovarjata se kot prijatelja, na koncu pa se razideta z be- sedami enega izmed njiju, ki pravi: Na neki drugi poti vrta s potmi, ki se cepijo, se lah- ko srečava kot sovražnika in morda kdo koga ubije. Neke Nietzschejeve bese- de so, da je potrebno umreti ob pravem času. Slavko Šlan- der je imel v tem kontekstu to srečo, da je umrl ob pra- vem času. Če bi vojno preži- vel, bi si ga marsikdo verjet- no ne želel srečati na eni iz- med neprijetnih poti v vrtu s potmi, ki se cepijo. Bil bi ne- vreden razstave, ki je danes pslavljena, vsaj v kontekstu, p je bil zanjo izbran. Kot je rsem znano, so poimenova- 'nje II. Osnovne šole po Slan- im pred leti izbrisali, ker je pač padel v koš s preostalo komunistično kliko. Kot da bi kdo bral Borgesa, mar ne? Če bi preživel, bi ga srečali na neprijetni poti Vrta. Toda, morda pa ne? Morda njegov kip, ki še zmeraj stoji pred to nesrečno šolo, skupaj z vpo- gledom v njegova razčustvo- vana pisma, še zmeraj pred- stavlja nek univerzalen sim- bol. Recimo: simbol ljubez- ni, hrepenenja po neki spre- membi, pravičnosti, enako- pravnosti... Se njegova ljube- zen kaj razlikuje od ljubezni Romea, starejšega za nekaj stoletij? Ne verjamem. Tra- gika, ki jo gosta gmota dogod- kov prinaša s seboj, pač po- meta z našimi usodami, to nas uči Borgesova zgodba. Pri Šlandru so se njegove pleme- nite, nesebične ideje naenkrat znašle v precepu materialnih interesov njegovega časa, in če mi odpustite malček roman- tike, lahko rečem, da njego- va senzibilna duša ni bila spo- sobna dojeti bistva lastnine. O tem je lahko premišljeval v preiskovalnem zaporu, od koder hrepeni po svoji dragi in jo sprašuje, če so v Savinj- ski dolini že pričeli z obira- njem hmelja. Kaj mu je dra- ga tisti čas odgovorila, mi je neznano, prav jasno pa bi mi bilo, da bi danes napisala ne- kako takole: »Dragi Slavko! Minili so časi hmelja, danes ga uvažajo s Kitajske. Polja samevajo, dela ni, skladišča so prazna, ljudje izgubljeni, čeprav Slavko, pijejo ga še zmeraj. Slavko, zmeraj več in več! Sicer je minister Keber pripravil zakon, da se s tem neha, a dvomim, da mu bo uspelo. Pravijo tudi, da sena- tor Kato ves čas v senatu navi- ja za hmeljarsko-pivovarniš- ki muzej, da bi dobili nova delovna mesta, pa se mu sa- mo smejijo. Pravijo, da je nor. Slavko, lahko, da je res, am- pak veš, pogrešamo te in tvo- je ideje, da bi se končno ne- kaj spremenilo v glavah teh, ki samovšečno ležijo na ku- pih denarja (razen, če ga za- pravijo za kakšen nobel av- to), ki so jih, kot si mi več- krat pravil, zaslužili na rovaš hlapcev, kakršen je bil Jernej. Slavko, rada te imam!« PREJELI ^ SMO Kakovost poročanja na visoki ravni Kot več desetletni bralec No- vega tednika v zadnjem času ugotavljam korenite spremem- be časopisa, tako po obhki kot po vsebini, kar je za nas bral- ce, ki redno spremljamo raz- no problematiko (v politiki, kulturi, športu, kriminalu, pa odzivi v pismih bralcev), še po- sebej pomembno. Opazil sem namreč, da se je v zadnjem obdobju kako- vost prispevkov novinarjev NT dvignila na visoko raven gle- de strokovnosti, korektnosti in objektivnega poročanja o raznih problematikah, ki se dogajajo v naši regiji in tudi širše. S svojim skromnim mnenjem želim izraziti vso podporo ustvarjalcem Nove- ga tednika, z željo, da osta- nejo takšni, kot so in da po- stanejo še boljši, kar bo ned- vomno pozitivno vplivalo na nas zveste bralce, obenem pa bo še bolj dvignilo moralo in strokovnost novinarjev, ki brez dvoma opravljajo odgo- vorno in zahtevno delo. S tem prispevajo k dobremu in kva- litetnemu informiranju javno- sti, kajti le tako se marsikate- ri dogodki ne bodo pomedli pod preprogo. S tem tudi do- kazujejo, da živimo v pravni in demokratični državi, ka- tere Ustava nam zagotavlja svobodo govora, tiska itd. KARL HANŽIČ, Rimske Toplice Pismo odgovorni urednici Nisem reden, ampak ob- časen bralec Novega tedni- ka. V zadnjem času pa vse bolj pogosto poslušam pogovore o zanimivih temah, ki jih ob- delujete v vašem časopisu, bodisi od sosedov, v kavarni ali v službi. Ti pogovori so me spodbudili, da sem vzel v roke zadnji dve številki. Moram Vam kar čestitati, gos- pa odgovorna urednica, ka- ko pogumni ste Vi in avtorji teh zanimivih prispevkov. To pa je pravo neodvisno novi- narstvo in o takih stvareh je treba obveščati bralce. Raz- bijati je treba mit o »nedota- kljivih«, saj za njihove grehe vsi plačujemo. V upanju, da vas bodo po- snemali še drugi časopisi. Vam spoštovana urednica že- lim še veliko uspehov pri delu in pri odkrivanju »grehov« v naši družbi. MARJAN SPOLENAK, Ljubečna Gimnazija v Celju in njeno ime v Novem tedniku št. 8 (20. februar 2003) je bil objav- ljen prispevek, ki govori o imenu I. Gimnazije v Celju. Pisec prispevka se obrača na ministra za šolstvo, ki da naj zastavi svoj vpliv, da bi I. Gim- nazija v Celju dobila nazaj Kajuhovo ime, ki da ji je bi- lo odvzeto. Kdaj naj bi se bi- lo to zgodilo, pisec ne pove. Resnici na ljubo naj povem sledeče: podpisani prof. Da- nici Hriberšek sem v Celju poučeval zgodovino polnih 35 let (od 1960 do 1995). Z vso odgovornostjo trdim, da se ta šola ni nikoli imenova- la po K.D. Kajuhu. Smo pa imeli v Celju Kajuhov dijaš- ki dom. Takoj po končani vojni le- ta 1945 smo imeli Gimnazi- jo Celje, do leta 1948, ko je Celje dobilo II. Gimnazijo s sedežem v Vodnikovi ulici. Tako je naša gimnazija do- bila ime I. Gimnazija v Ce- lju. Na naših spričevalih je žig s tem imenom. To je trajalo do jeseni 1958, ko je bila s šolsko reformo uki- njena 8-razredna gimnazija in je bila nižja gimnazija vklju- čena v osnovno šolo (osemlet- ka). Takrat so se višji razredi II. Gimnazije preselili na I. Gimnazijo, ki se je preimeno- vala v Gimnazijo Celje. Tako je bilo do začetka usmerjene- ga izobraževanja leta 1981, ko je celjska gimnazija dobila no- vo ime: Srednja družboslov- na šola. Do spremembe tega imena je prišlo februarja leta 1991, ko je začelo veljati ime I. Gimnazija v Celju, ki velja še danes. Vse to je možno pre- veriti v letnih poročilih ome- njene šole. Seveda je res, da je K.D. Kajuh obiskoval celjsko gim- nazijo in je kot partizan pa- del 22. februarja leta 1944 pri Belih vodah (bil je član kulturniške skupine v XIV. di- viziji). Za konec pa še tole: vsak- do, ki hoče pisati o naši pol- pretekli zgodovini, mora pi- sati resnico in samo resnico - zgodovina kot znanost ne more sprejemati laži in iz- mišljotin. DANIEL HRIBERŠEK, prof. v pok. Obvoz po Teiiarski Za dela na Mariborski ce- sti (od vojašnice do bivše uprave Kovinotehne) sta na izbiro dve možnosti obvoza. Tehnično in gospodarsko najboljšo rešitev predstavlja obvoz ob samem gradbišču, ki bi potekal preko podrte Per- danove hiše in bi se pri bivši upravi Kovinotehne ponovno vključil v Aškerčevo ulico. Dolžina bi bila enaka zaprte- mu delu cestišča Mariborske. Iz nerazumljivih razlogov tej naravni in najugodnejši rešitvi nasprotuje nekaj ob- činskih uradnikov, ki pod ge- slom »da mora pri tem nekaj ostati tudi Celju« trmasto na- vijajo za obvoz po Kidričevi na Teharje in tam po Tehar- ski cesti in Cesti na grad na polulski most. Ta obvoz bo dolg približno 2,5 kilometra. Pa si poglejmo, kaj bo pri tem »ostalo Celju«. Štetje vo- zil (sedaj uporabljajo Mari- borsko cesto na omenjenem odseku) je pokazalo, da jo ob delavnikih prevozi dnevno približno 25.000 vozil. Da se ognemo očitku o pretiravanju, bomo to število znižali za 20.000. Upoštevali bomo sa- mo 250 delavnikov letno (če- prav tudi ob sobotah promet dosega skoraj enak obseg). Pri stroških vožnje in porabi go- riva bomo uporabili podatke za osebna vozila, čeprav je ena tretjina tovornjakov, kjer so te postavke mnogo višje. Pa računajmo. Dnevno bo 20.000 vozil opravilo skupaj vsaj 50.000 kilometrov ne- potrebne vožnje. Če upošte- vamo le državno priznano ki- lometrino (cca 60 sit/km) za osebna vozila nanese strošek, ki ga dnevno naprtimo upo- rabnikom obvoza 3,000.000 sit. V enem letu oziroma 250 delavnikih znaša ta strošek 750.000.000 tolarjev (beri sedemstopetdeset milijonov tolarjev). Pri tem ni vračunan čas, ki ga bodo vozniki izgubili na obvozu in zlasti ob zastojih, ki bodo zanesljivo nastali. Po- mislimo samo na križišče z dvotirno železniško progo pri Tlakarju (50 parov vlakov dnevno). Ljudje se med de- lavnikom ne vozijo na spre- hod ali iz dolgega časa. Zelo pomemben je tudi ekološki vidik. Zgoraj nave- deni podatki namreč pokaže- jo, da bo v enem letu na ob- vozu preko Teharij dodatno porabljeno 1,250.000 litrov bencina ali nafte. Ustrezna ko- ličina vseh tistih škodljivih snovi, ki nastajajo v motor- jih z notranjim izgorevanjem, bo seveda »ostala Celjanom«. Zelo me zanima, kje vidi- jo zagovorniki obvoza pre- ko Teharij kakšne koristi, ki bi vsaj približno pokrile neiz- podbitno škodo, ki bo po tem zelo konzervativnem izračunu dokazano znašala tri četrt milijarde tolarjev. Se- veda, če zagovorniki tehar- ske različice morda ne mi- slijo, da škoda, ki jo utrpijo državljani in gospodarske or- ganizacije, ne zmanjšuje na- rodnega dohodka. IVO JAKOP, Celje ^ KOMENTAR Cele - zakon Sedem je pravljično število. A pravljice je konec, če zapišem, ^je zadnjo razpravo o vključitvi Sbvenije v Nato (z uglednimi ^sti jo je v Celju pripravil vladni urad za informiranje) sprem- te) pravljično število poslušalcev. Sedem. Od mladih, ki so najbolj goreči nasprotniki vključitve v Nato, ^ bih nikogar Očitno so preveč zaposleni s pogrevanjem leto ^ stare marmelade, ki so si jo zakuhali s spornim občnim ^Tvm Kluba študentov celjske regije. Veliko tistih, kijih nid to ^zanimab, je v petek ob sedmih zvečer, ko se je razprava ^'^Ma, na pol ali čisto pijanih tavalo iz parka. Od celjskih svetnikov smo na razpravi našteli enega. L Velika večina Celjanov je petkov večer, kot običajno, preživlja- '^^ibana v sanje o čudovitem vikendu, kijih je čakal, udobno j^hijena doma ali pa po gostilnah, kjer so množično proslau- ^ nedeljski pričetek veljave novega »alkoholnega zakona«. . *>Ce/e je zakon«, pogosto slišimo. Res je. Celje je zakon, a zelo Vnovič je dokazalo, kako zelo je samo sebi zadosti in ^ ga ne zanima prav nič, kar se dogaja izven občinskih ^a. Dovolj mu je lastne knežje veličine, samopoveličevanja in Robnih občinskih zdrah, ki pestrijo vsakdan. Neskončna sa- ^ziiverovanost tretjega največjega slovenskega mesta se, ne- l^uinje, kaže tudi v tem, da celotno mesto »premore« en sam Mbiaiovski grafit, pa še tega je (v rimi, da raje jem blato, ko da ' ^l v Nato) dobilo šele minulo soboto. BRANKO STAMEIČIČ Št. 12 - 20. marec 2003 12 CELJE Proračun prihodnji teden Takrat bo tudi jasno, ali bo Celje gradilo novo športno dvorano Zadnja seja celjskega mestnega sveta je bila osre- dotočena na proračunsko razpravo, zaradi katere so vsi pričakovali velik spo- pad, saj je šlo za sprejema- nje dveletnega proračuna, olj tem pa tudi za določitev naložbenih prioritet vse do konca leta 2006. V ozadju vsega dogajanja je bilo napeto pričakovanje odločitve, ali bo Celje gradi- lo novo športno dvorano. Žu- pan je napovedoval, da bo- do o gradnji odločali svetni- ki sami. Štefan Jug je vložil ustrezen amandma k predlo- gu proračuna in v njem po- jasnil finančno konstrukcijo za novo športno dvorano. Za- njo je dokumentacija že pri- pravljena, za prvo fazo pa je pridobljeno tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Dvo- rana naj bi po novem izraču- nu stala milijardo in 450 mi- lijonoV. Temeljenje dvorane bi stalo 145 milijonov, grad- nja objekta in ureditev oko- lice milijardo in 95 milijo- nov, oprema 150 milijonov, priprava vse dokumentacije pa 60 milijonov tolarjev. Fun- dacija za šport je letos in pri- hodnje leto pripravljena pris- pevati 100 milijonov, mini- strstvo za šolstvo je obljubi- lo 340 milijonov, zavod za upravljanje s parkirišči in ob- jekti v občinski lasti bi kot nosilec investicije dodal 210 milijonov, mestna občina pa bi morala prispevati 800 mi- lijonov tolarjev. Denar naj bi občina pridobila s povečano prodajo poslovnih prostorov, je predlagal Jug. Nihče ni hotel biti odloč- no proti in le redki so bili odločno za. Po številnih raz- pravah, v katerih so svetniki terjali več denarja za izgrad- njo prizidka k IV. Osnovni šo- li, obljubljeni denar za iz- gradnjo dnevnega centra za varstvo starejših občanov, vsaj enako količino denarja za krajevne skupnosti in mestne četrti in tudi izgrad- njo prizidka k Narodnemu domu - tja naj bi se preselila upravna enota - je sledilo sko- raj enourno usklajevanje vo- dij poslanskih skupin. Župan Bojan Šrot, ki so ga razjezili očitki v razpravi, da občina razprodaja svoje pre- moženje, ni uspel izpeljati načrta, da bi svetniki prora- čun sprejeli že kar v prvi obravnavi. Tako so sklenili, da strokovne službe po mož- nostih vključijo v proračun za drugo obravnavo namesto predlaganih 50 do 100 mili- jonov tolarjev za obnovo IV. Osnovne šole, da izpolnijo obljubo glede sofinanciranja dnevnega centra za varstvo starejših - 50 milijonov v dveh letih - in da nadaljujejo s pripravami na gradnjo šport- ne dvorane. Te zajemajo iz- biro izvajalca, nadaljevanje del pri temeljenju dvorane in nujna pripravljalna dela. Do- končno odločitev pa so pre- pustili drugemu branju pro- računa, ko bo tudi v pisni ob- liki pred svetniki finančna konstrukcija te naložbe. Proračun bo mestni svet v drugem branju predvidoma sprejemal prihodnji teden. BRANKO STAMEJČIČ Bo Božičnik zidal? Mestni svet potrdil spremembo zazidalnega načrta za predvideno Božičnikovo novogradnjo Navidez obrobna točka dnevnega reda celjskega mestnega sveta, šlo je za obravnavo sprememb in do- polnitev odloka o zazidal- nem načrtu »Rekreacijski center na Golovcu«, se je sprevrgla v ostro bitko med županom in svetniki. Gre namreč za načrtovano novogradnjo celjskega grad- benika Stanka Božičnika, dolgoletnega županovega pri- jatelja. Božičnik bi rad po projektu arhitekta Nandeta Korpnika na jugovzhodnem delu Golovca v križišču Ope- karniške in Dečkove ceste zgradil stanovanjsko-poslov- ni objekt. Ta deloma sega v pas zaščitenega gozda, sodi pa tudi v širše vplivno območ- je pokopališča na Golovcu. V prvi obravnavi, opravil jo je mestni svet v prejšnji sestavi, so investitorju in pro- jektantu naročili, naj upošte- vata stališča, ki jih je v zvezi s projektom izrazil Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje (ZVKD). Ta je naspro- toval posegu v varovani ze- leni pas in izdal le delno so- glasje. Medtem se je spreme- nila zakonodaja, ki v fazi sprejemanja sprememb zazi- dalnih načrtov od ZVKD-ja ne zahteva več soglasja, tem- več le mnenje, ki pa ni več obvezujoče. To mnenje je napotek projektantom, da prilagodijo načrte. Čeprav je projektant od ZVKD-ja in tu- di od ministrstva za kulturo zahteval mnenje, ga v zakon- skem roku enega meseca ni dobil, zaradi česar se po za- konu šteje, da zadržkov ni. Potem ko je Nande Korp- nik to kar trikrat pojasnil svet- nikom, so izpuhteli tudi nji- hovi zadržki do projekta, zato so potrdili spremembe odlo- ka. Župan pa je v razpravi z jezo zatrdil, da se predlaga- ni odlok »valja« po skupščin- skih klopeh vsaj pol leta dlje kot drugi podobni samo za- to, ker gre za načrt njegove- ga prijatelja. Ostaja dejstvo, da ZVKD svojih stališč ni spremenil kot tudi v zakonitem roku ni iz- delal novega mnenja, zato je zakonsko vse »čisto«. Vse na- daljnje postopke za pridobi- tev gradbenega dovoljenja bo moral Božičnik speljati pri upravni enoti, kjer pa ima ZVKD vnovič možnost, da postavi pogoje. BRST Nova pošta na Lavi Minuli petek je Pošta Slovenije v večnamenskem objektu v Pucovi 9c v Celju odprla nove poslovne prostore Pošte 3105 Celje. Pošta je imela na Lavi že od leta 1982 prostore, a so zaradi hitro rastočega okoliša postali premajhni. Zdaj so pridobili in uredili 168 kvadratnih metrov velikih, sodobno urejenih prostorov. V njih sta dve poštni okenci, uporabnikom pa je na voljo tudi 50 poštnih preda- lov. Celotna vrednost naložbe je presegla 80 milijonov tolarjev. Na pošti bodo zaposleni trije delavci ter pet pismonoš. Pošta bo odprta med tednom od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. V zadnjih letih je celjska enota Pošte Slovenije prenovila ali na novo pridobila pet pošt, v prihodnjih dveh mesecih pa bodo odprli še novi pošti na Frankolovem in v Rogatcu. BS, Foto: GK KOMENTAR Županova jeza Celjski župan Bojan Šrot je zadnje čase večkrat slabe volje. Vidno nejevoljen je bil po celjskem pustnem karne- valu, ko se meščani niso od- zvali vabilu na ulično zaba- vo, čeprav je mesto ob samem sprevodu kar pokalo po šivih. Takrat je glasno razmišljal o tem, ah ima sploh smisel vlagati toliko dela in ener- gije v pripravo prireditev, ki meščanov, očitno, ne zani- majo. Še bolj hud je bil, kar dva- krat, na zadnji seji mestne- ga sveta. Najprej ga je moč- no razjezil očitek, da obči- na razprodaja premoženje in na ta način krpa prora- čun. Svetnikom je povedal, da ni njegova krivda, če se pred njegovim prvim in dru- gim mandatom v občini ni kaj dosti dogajalo, zaradi ce- sarje investicijski razvoj me- sta zastal. Zato se občina zdaj sooča s številnimi teža- vami in potrebami. Hkrati je zatrdil, da je občina v zad- njih letih za nakupe nove- ga premoženja namenjala več sredstev kot jih je prido- bila iz prodaje. Ob kruto majhnih denarjih, ki jih ob- čina dobiva od države za ta- ko imenovano primerno po- rabo, je razvoj mogoče zago- tavljati le z nakupi in pro- dajo premoženja, s čimer pridobivajo denar, ki ga us- merjajo v naložbe. Drugič je bil župan vidr prizadet ob obravnavi spr memb odloka o zazidalne, načrtu rekreacijskega cent\ na Golovcu. Gre za proje, gradnje nove stavbe celjsk ga gradbenika Stanka Boži nika, za katerega je načrt i delal Nande Korpnik. Pra log se valja po skupščinski klopeh že dobrih 8 mesecei domala pol leta dlje kot dn gi podobni predlogi. Župa je prepričan, da le zato, k je Božičnik njegov osebni pi jatelj. Čeprav so svetniki o( lok, po županovem izbruh in pojasnilih o postopkil slednjič le sprejeli, je vse sk\ paj izzvenelo kot nepotre no nagajanje županu in k prepir za oslovo senco. Celjski župan je očitko zlasti zaradi medijske gonj ki v vsaki njegovi potezi vi vračilo predvolilnih dolge ah boj za osebne in korii prijateljev, pošteno sit. Tac pri tem se zastavlja zelo p membno vprašanje - namn - ali njegova jeza in očiti naveličanost z opravljanje, za Celje najpomembneje funkcije še sploh koristi ra voju mesta. Bolj ali manj ji sno je, da se župan za vn vično kandidaturo na va tvah, kjer je gladko zmaga le ni odločal čisto sam in d bi v življenju dosti raje oprl Ijal še kakšno drugo de/o. j BRANKO STAMEJČi Z MESTNEGA SVETA Letošnji nagrajenci Mestni svet je potrdil predlog občinskega kviaza za dobit nike letošnjih celjskih občinskih grbov. Zlati grb bo preje Zdravstveni dom. Srebrne grbe so namenili glasbeniku Vi kiju Ašiču, Kulturnoumetniškemu društvu Zarja Trnovlje fotografu Viktorju Berku in restavratorju Viktorju Povšetu Bronaste grbe bodo prejele članice Prostovoljnega gasilske; ga društva Škofja vas, pisateljica in ilustratorka Liljana Praj protnik Zupančič, podjetnik Vili Šumer in lastnik galerijf mladih na Starem gradu, Mihajlo Lišanin. Kristalna grba namenjena odličnim celjskim študentom, bosta prejeli Jef neja Krajnc in Darja Mlakar. Grbe Mestne občine Celje bodo podelili na osrednji slo vesnosti ob občinskem prazniku, ki ga Celje praznuje H aprila. (BS) Nova direictorica Celjski mestni svet je potrdil imenovanje nove direkten ce Zavoda za turizem Celeia Celje. Med šestimi prijavljeni mi kandidati so se svetniki odločili za Janjo Repar iz KO' šnice, 30-letno diplomirano sociologinjo kulture in dipl"; mirano profesorico filozofije. Njeno imenovanje je pre" časom potrdil tudi občinski svet v Vojniku, potrebna pa le še potrditev štorskih svetnikov, kjer pa za marec seje planirajo. (BS) Prostori za Socio Lani ustanovljeni zavod Socio bo v kratkem dobil pr^ store za delo. Zavod, ki ga kot v.d. direktorice vodi Su^ Kvas in ki bo pod eno streho združil dejavnosti materin' skega doma, varne hiše, zavetišča za brezdomce in deja^ nost pisarne Celje, zdravo mesto, bo imel sedež v StanetO' vi 4, nad Železninarjem. Pridobitev prostorov bo omog"' čila začetek stvarnega delovanja tega novega celjskega ja^' nega zavoda. Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili premembe odi" ka o ustanovitvi zavoda Socio, ki usklajujejo dejavnost^ veljavno zakonodajo. V predlogu proračuna je za delovanji zavoda letos predvidenih 20 milijonov tolarjev. (BS) Št. 12 - 20. marec 2003 CEUE J 13 V Baski po starem f^ov počitniški dom visoke kategorije bo mogoče zidati šele, ko bodo oblasti v Baski spremenile obstoječ zazidalni načrt Celjski mestni svetniki so ji za razpravo o počitniš- Itein domu v Baski vzeli kar precej časa. Kot je znano, želi Celje star počitniški dom podreti in na njegovem mestu sezidati novega. Ta naj bi bil počitniški ob- jekt z vsaj štirimi zvezdica- mi, imel naj bi 240 ležišč, urejena parkirišča in tudi 25- metrski bazen. Družba Cele- ia je želela dom graditi že v tej sezoni, nosilec investici- je je lokalni podjetniški cen- ter, vendar so ugotovili, da veljavni prostorski akti v Bas- ki gradnje takšnega objekta ne dovoljujejo. V dogovorih /vodstvom občine Baska so pričeli postopek spremembe zazidalnega načrta, saj bi po obstoječem lahko na tem pro- storu zidah le večje gostišče brez nastanitvenih zmoglji- vosti. Tako je že jasno, da bo letošnja in verjetno tudi pri- hodnja sezona v Baski orga- nizirana po starem in v sta- rem objektu. I I Novi direktor družbe Celeia, ki upravlja z domom v Baski, je Bo- jan Sedlar. Če bo v Baski mogoče gra- diti mladinski hotel, naj bi bil ta odprt celo leto. Poleti bi imeli prednost bivanja otroci, zlasti socialno in zdravstveno ogroženi, jesen bi bila namenjena letovanjem starejših občanov z vnuki, zi- ma pa bi bila namenjena predvsem zdravstveno, zdra- viliško, rekreacijsko in reha- bilitacijsko obarvanim vse- binam. Ob razpravi so celjski mest- ni svetniki veliko časa name- nili zagotovilom, da bo tudi po morebitni prenovi to le- tovišče v prvi vrsti namenje- no otrokom iz socialno šib- kih družin in zdravstveno ogroženim. Dosedanja direk- torica družbe Danica Dobr- šek je ob tem povedala, da je takšno obveznost za družbo Celeia mestni svet že sprejel in da se je dosledno držijo. Lani je v Baski letovalo 111 otrok iz socialno ogroženih družin, za katere je stroške pokrila Mestna občina Celje. Po znižanih stroških, del po- trebnega denarja je prispeva- la zdravstvena zavarovalnica, pa je v preteklih letih v Baski letno bivalo od 240 do 270 ohok iz občin Celje in Radeče. Vsi ostali otroci so v Baski letova- li po komercialnih cenah, ko- liko pa jih je bilo, zaenkrat še ni mogoče izvedeti, zaradi po- manjkljive evidence prejšnjega upravitelja Centra interesnih dejavnosti v likvidaciji. Letos bodo v Baski opra- vili le manjša vzdrževalna dela. Pripravljeni pa so tu- di že termini letovanja. Teh bo letos devet, po deset dni, prvi otroci pa naj bi v Bas- ki letovali od 1. junija. Svetniki so slednjič potr- dih predlagane spremembe in dopolnitve izjave o usta- novitvi družbe Celeia, in po- trdili že drugo različico idej- ne zasnove počitniškega do- ma po projektu arhitekta An- dreja Kalamarja, kar obo- je omogoča nadaljevanje pri- zadevanj za spremembe pro- storskih aktov v Baski, ki bi omogočile zidavo novega do- ma. Na njeno željo je mest- ni svet razrešil v.d. direkto- rico družbe Celeia Danico Dobršek in za direktorja za eno leto imenoval Bojana Sedlarja, zaposlenega na ko- munalni direkciji mestne občine. BRANKO STAMEJČIČ Praznik francoskega jezika v Celju se nadaljuje le- lošnji teden frankofonije, ki prav danes, s prireditvijo v Slovenskem ljudskem gle- dališču, doživlja svoj vrhu- nec. Že petega frankofonskega dne se z gledališkimi pred- stavami, recitali, šansoni in plesi udeležujejo dijaki 16 slovenskih gimnazij, študen- ti francoskega jezika in di- jaki gimnazije iz mesta St. Malo v Franciji. Francoski inštitut in TV 5 bosta tudi letos trem dijakom in ene- mu študentu kot nagrado po- darila enotedensko bivanje na gledališkem festivalu v Avignonu. Sicer pa se je teden fran- kofonije začel v ponedeljek s predstavo francoskega fil- ma v kinu Metropol in s ted- nom francoske kuhinje v ho- telu Štorman. Včeraj je bil v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pogovor z idej- nim in organizacijskim po- budnikom slovenskega dne- va frankofonije, prof. Slav- kom Deržkom, s katerim se je o pomenu negovanja fran- coskega jezika in kulture pri nas pogovarjal Marijan Pu- šavec. Jutri bo ministrica za kul- turo Andreja Rihter v oddel- ku knjižnice na Gledališkem trgu odprla razstavo sodobnih francoskih knjig in kulturnih revij, ob 18. uri pa bo v hotelu Štorman predstavitev franco- skega šolskega sistema s pou- darkom na športni vzgoji od vrtca do srednje šole. Preda- vala bosta Laurent Capus, ata- še za sodelovanje med Slove- nijo in Francijo, ter Bernard Micaud, direktor Francoske- ga inštituta v Ljubljani. Teden frankofonije se bo zaključil s sobotnim franco- skim večerom v hotelu Evro- pa v Celju, med katerim bo- do ob francoskih pogrinjkih nastopili nekdanji in sedanji dijaki I. Gimnazije Celje in plesalke Plesnega foruma Ce- lje. BS iVajvečja razstava Društvo otroci otrokom pripravlja v soboto ob 9..^0 v središču Celja likovno delavnico, K sodelovanju vabijo \>o celjske otroke, ki naj na pri- reditev prinesejo že izdela- ne risbice. Z njimi bodo oi- ganizatorji okrasili izložbe- na okna in tako poskusili ustvariti največjo razstavo v državi. BSl V ospredju grad I Zavod za turizem Celje se 'ahko pohvali z uspešnim 'anskim delovanjem. Sode- lovali so na šestih pomem- ''nih turističnih sejmih in treh borzah, letošnje delo, 1^' temelji na promociji Ce- Vojnika in Štor ter nji- Wih znamenitosti, pa pri- '^enjajo danes na sejmu Al- Pe Adria. Najbolj so zadovoljni z '^nskim obiskom turistov, ki ''h je v knežjem mestu vse ['^č. v celjskih hotelih so jih '^ni našteli kar 12 tisoč ah ^3,5 odstotka več. Predvsem je, za skoraj 7 odstotkov, Povečal obisk tujih gostov, ^ed katerimi prednjačijo tu- ^'sti iz sosednjih držav. Načrti za letos so poveza- J' predvsem s Starim gra- jam, kjer so lani našteli več ot osem tisoč obiskovalcev. Letos bodo zanje enkrat me- sečno pripravili tečaje sred- njeveških plesov in mečeva- nja, razmišljajo tudi o tem, da bi enkrat mesečno na gra- du sprejemal Herman Celj- ski, ki bi prisluhnil težavam »podložnikov«. Več bo tudi grajskih porok, za katere je zanimanje izredno. Lani jih je bilo 14, že pred uradnim pričetkom sezone na gradu (1. maj) pa imajo za letos že prav toliko rezervacij. Letos imajo v predlogu pro- računa na razpolago manj de- narja kot lani, le slabih 17 milijonov tolarjev. Ker pa so se že v minulih letih navadi- li, da morajo večino denarja s prodajo turističnih storitev ustvariti sami, so prepriča- ni, da tudi leto 2003 ne bo slabše od minulega. Sami sta- vijo predvsem na dva nova turistična produkta. Največ pričakujejo od razvoja kole- sarstva, skozi bodočo regio- nalno mrežo povezanih ko- lesarskih poti. Z majem naj bi se turistič- no informacijski center na Starem gradu preselil v Pe- likanov stolp, kjer bodo v dveh nadstropjih pripravi- li tudi razstavi o celjskih knezih in o vseh obnovitve- nih posegih na Starem gra- du. V povojih, a silno zanimiv pa je projekt Celje, zibelka evropskega plemstva, v ka- terem raziskujejo družinske povezave Celjskih z evropski- mi plemiškimi in kraljevski- mi rodbinami. BRST VSTOPITI Alojz Razpet, ravnatelj Višje strokovne šole Šolske- ga centra Celje: »V Šolskem centru Celje smo korake približevanja EU že storili s spoznavanjem izo- braževalnih sistemov in pro- gramov v evropskih državah. Ta znanja so nam koristila pri pripravi novih izobraževal- nih programov v sodelovanju s partnerskimi šolami. Z iz- menjavami dijakov in študen- tov smo potrjevali kakovost našega izobraževalnega siste- ma, kljub prepogostim raz- mišljanjem, da je dobro samo tisto, kar prihaja iz držav EU. Res pa je tudi, da smo - če govorim o novih višješolskih programih - prej dosegli potrditev našega dela v tujini kot pa doma. Visoka šola iz Nizozemske že pet let omogoča našim diplomantom nadaljevanje visokošolskega študija pod bistveno ugodnejšimi prehodnimi pogoji, kakor pa naše do- mače fakultete. Pa še tuj jezik ni ovira. Ovira so slovenski »vrtičkarski« plotovi, za katere upam, da bodo z vstopom v EU izgubili pomen in vehčino.« Tanja Pintar Korent, ob- močna služba Zavoda RS za zaposlovanje, Celje: »Zavod se pripravlja na vstop v EU v okviru vseh pro- jektov, ki jih vodi ministrs- tvo za delo, in projektov, ki jih na bilateralni in multila- teralni ravni izvajajo člani- ce EU za potencialne bodo- če člane EU, s ciljem razvoja trga dela. Eden izmed takšnih programov - Phare 2000 - te- če v tem trenutku tudi v Sa- vinjski regiji. S tem programom usposab- ljamo in izobražujemo prebivalstvo, da bi dvignili njihove konkurenčne sposobnosti in čim prej vstopili v zaposlitev na ožjem ali širšem trgu delovne sile. S pomočjo tega pro- grama bo v Savinjski regiji ustvarjenih 150 novih delovnih mest, razvitih nekaj novih izobraževalnih programov, veli- ko brezposelnih bo dobilo nova, dodatna funkcionalna zna- nja... Zelo pomembno pa je, da bomo lahko v različne pro- grame motiviranja, informiranja, usposabljanja in izobra- ževanja v Savinjski regiji letos vključili blizu 1.200 brezpo- selnih oseb.« Duška Drev, glavna se- stra Splošne bolnišnice Ce- lje: »Ob vstopu države v EU ne bomo imeli evropskih medi- cinskih sester in babic, saj naša zakonodaja na tem po- dročju še ni usklajena s prav- nim redom EU. Direktive za medicinske sestre in babice postavljajo zahtevo po uskla- jenosti strokovnega usposab- ljanja v vseh državah člani- cah in skrbijo za vzajemno priznavanje diplom, spriče- val in drugih dokazil o stro- kovni usposobljenosti. Eksperti so ugotovili neusklajenost v številu ur izobraževanja in razmerju med teoretičnim in praktično - kliničnim poukom. EU tudi ne pozna priprav- ništva oziroma postopka, da diplomant najprej pridobi di- plomo, s čimer so mu dane kompetence za izvajanje zdravs- tvene negCo šele nato pa pridobi pravico do dela (priprav- ništvo in strokovni izpit). V EU je to enkratno dejanje, ki ga spremlja registracija in pridobitev licence. Ob vstopu v EU bo zato prost pretok medicinskih sester in babic iz Slovenije onemogočen, država pa ne bo mogla pre- prečiti vstopa in zaposlovanja državljanov drugih držav.« St. 12 - 20. marec 2003 14 ŽALEC LJUBNO POLZELA Za mostove med ljudmi Dekanijski Karitas Pe- trovče je pred kratkim pri- pravil tradicionalni dobro- delni koncert Z roko v ro- ki, s katerim si zagotovijo velik del sredstev za svoje dobrodelne dejavnosti. Petrovški Karitas deluje že od leta 1990. Do lani ga je vodil pater Miran Cocelj, ki je bil tudi njen ustanovitelj, sedaj pa ga vodi župnik Ivan Arzenšek. Njihovo pomoč prejema tristo družinskih članov iz župnij žalske de- kanije, torej iz Griž, Žalca, Šempetra, Galicije, Prebolda in Petrovč. Karitativno delo vključuje nakup prehrambe- nih izdelkov, pripravljanje paketov, urejanje oblačil in ostala opravila, za delo pa v povprečju sodelavci dekanij- ske karitas namenijo 1.200 ur prostovoljnega dela. Seveda se srečujejo s te- žavami pri zbiranju potreb- nega denarja za nakup pre- hrambenih izdelkov Vsako- letni finančni viri so dotaci- ja iz občinskega proračuna, sponzorstva, izkupiček od vstopnic z žalskega dobro- delnega koncerta, dobrodel- ni srečelov ter letna nabir- ka v okviru tedna Karitas v petrovški in žalski cerkvi. Dvakrat na leto pošljejo po- moč tudi sestre dominikant- ke iz Italije, zbiranje ozim- nice pa poteka jeseni v žup- nijah Gomilsko, Šempeter in Petrovče. Ljudem v stiski pomagajo pod geslom Z ro- ko v roki, njihova pomoč pa gradi trdne mostove med ljudmi. SK, TTI Z leve sedijo: podžupanja Zlatka Masnec, avtorica Terezija Bastelj in zakonca Zavolovšek. Nove poti Terezije Bastelj V Savinovem likovnem salonu je do 29. marca na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Tere- zije Bastelj, ki sicer živi in ustvarja v Gornjem Gradu. »Barvito, živahno in izjem- no zgoščeno,« je minuli četr- tek ocenila razstavljena dela likovna kritičarka Marlen Premšak in dodala, da je mo- tivni svet neokrnjene narave avtorice nosila s seboj vse od otroških let. Razstava v Savi- novem salonu prinaša tri sklo- pe, in sicer so v prvem na og- led različne lepljenke, v ka- terih je čutiti veliko osebne- ga pristopa in različnega li- kovnega poigravanja. V dru- gem sklopu so umetnine kom- binirali s svetlobnimi učinki, v tretjem pa se akademska sli- karka žalskemu občinstvu predstavlja kot modna obli- kovalka. Slikarkin rod je na- mreč tesno povezan s tkalsko tradicijo in tudi zato se Tere- zija Bastelj predstavlja kot us- tvarjalka, ki samozavestno ubira nova pota. Razstavo v Savinovem likovnem salonu je pripravil žalski zavod za kul- turo, šport in turizem, kultur- ni program sta prispevala Ma- rija in Toni Alatič, razstavo pa je odprla žalska podžupa- nja Zlatka Masnec. URŠKA SELIŠNIK Gledališka skupina Pepelček iz I. OŠ Žalec z mentorico Karmen Pokorny je predstavila Hmeljarsko pot. ] Mladi giedališčnilci V dvorani Doma 2. slovenskega tabora v Žalcu je žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju s I. OŠ in žalskim zavodom za kulturo, šport in turizem pripravila območno srečanje Mladi gledališčnik. Na prireditvi je sodelovalo osem gledaliških krožkov iz OŠ Braslovče, Šempeter, Griže in Žalec. Nastope si je ogledal strokovni spremljevalec Matjaž Šmalc, prireditev so v dveh delih pripravili pred nabito polno dvorano. Namen srečanja je spodbujati ustvarjalen odnos do gledališke umetnosti, do konca meseca pa bo znano, katera izmed skupin se bo udeležila medobmočnega srečanja, ki bo aprila v Celju. Po besedah vodje žalske izpostave Jožice Ocvirk je v spodnjesavinjskih šolah, tudi ob pomoči mentoric, gledaUška dejavnost mladih zelo živahna. TT Telovadnica kmalu pod streho Po odprtju Podružnične osnovne šole in Vrtca Trje v KS Galicija so pričeli z aktiv- nostmi za izgradnjo druge faze, to je telovadnice z zunanjimi športnimi površinami. Delavci Gradbenega podjetja Pluton iz Šempetra so z deli pričeli že lani novembra, ko je bila podpisana ustrezna pogodba. Po besedah vodje gradbišča Vlada Vodovnika je hladna zima precej oteževala dela. Kljub temu naj bi novo telovadnico spravili pod streho do 10. aprila, dokončali pa konec maja. Gradnja bo vredna nekaj več kot 151 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo zagotovili KS Galicija, občina Žalec in ministrstvo za šolstvo, ki bo letos prispevalo 45, prihodnje leto pa 28 milijonov tolarjev. TT Predsednica DU Polzela Gertruda Terčak Zborovali upokojenci Polzelsko društvo upoko- jencev je na občnem zboru izvolilo novo predsednico Ger- trudo Terčak, za podpredsed- nika pa Alojza Vasleta Hkrati so zadovoljno ugotovilo, da so lani uspešno delali. Z 813 člani je društvo upo- kojencev največje društvo na Polzeli, delujejo pa v številnih sekcijah. To jim omogočajo tu- di prostori v obnovljeni sušil- nici. Občni zbor DU Polzela sta popestrila članica, pesni- ca Marinka Ribič, in tambu- raški orkester pod vodstvom Mije Novak. Delo polzelskih upokojencev je pohvalil tudi župan Ljubo Znidar. TT VSTOPITI Dr. Martin Pavlovič, Jav- ni zavod Inštitut za hme- ljarstvo in pivovarstvo Ža- lec: »Vstop v EU za hmeljars- tvo naj ne bi povzročil več- jih zapletov, saj je panoga, ki je že bila na prepihu, ve- zana pretežno na izvoz. Hmeljarji so že sedaj mora- li dosegati kakovostne stan- darde, ki veljajo na svetov- nih trgih, neodvisno od po- litičnih ureditev. Predstav- niki hmeljarjev so pred leti sodelovali v Bruslju pri pri- merjavi zakonodaje, v tem času so bili sprejeti določeni zakoni in uredbe, ustanoi Ijena je bila Organizacija proizvajalcev hmelja, ki bo me drugim sodelovala pri razporejanju subvencij. Tudi na pc dročju hmeljarstva bodo namesto nacionalne zakonodaj veljala neposredna določila in uredbe iz Bruslja. Kar se tiče Nata, pri hmeljarstvu najbrž ne bo vpliv; razen če bi, v šali seveda, pivo predpisali kot uradno vc jaško pijačo. Vidim pa priložnost predvsem za IHP - gre z sodelovanje pri raziskovalnih projektih na področju ekc logije. Če bi v projektih videli priložnost, da bi lahko sc delovali z našimi storitvami in znanjem, jo bomo seved poskušali izkoristiti. Menim, da je >za< tisti, ki v evropove zavah vidi neko korist, preprosti navadni državljani p s(m)o tako ali tako daleč od dogajanja.« ^ Gusti Lenar, Logarska d.o.o.: »Za področje turizma me- nim, da bi vstop v EU prine- sel veliko koristi in dobre- ga. S tem bi se namreč po- večal trg, v zahodnih drža- vah pa smo doslej tako ali tako vedno opazili malce strahu pred Slovenijo. Po vstopu bi se to verjetno ure- dilo. Poleg tega vidim še eno veliko prednost, in sicer je to ista valuta - za goste je po- membno, da lahko plačuje- jo s svojim denarjem. Nato je nekaj drugega, na turizem verjetno ne bo imel neposrednega vpliva. Osebno pa menim, da z vstopom ni mamo kaj izgubiti. Nenazadnje se bo Nato v prihodnosti moral nekako preoblikovati. Sam razmišljam o tem, da bo tudi kot vojaška organizacija pomagal pri naravnih kata- strofah, kot so poplave ali podobne nevšečnosti, ki smo jim priča v zadnjem času. To bi bila zagotovo ena od predno- sti.« Z OBČINSKIH SVETOV Županje med poticami LJUBNO - Na cvetno nedeljo bodo v občino, ki med drugim slovi tudi po izdelavi tradicionalnih butar, do- mačini jih imenujejo potice, po sklepu svetnikov pova- bili vse slovenske županje z družinami. Ljubenci take imenovane potice izdelujejo iz naravnih materialov, nji bova posebnost pa je, da s poticami ponazarjajo predme" te iz vsakdanjega življenja. Mnogo potic je pravih moj- strovin, ki si jih na cvetno nedeljo ogledujejo tudi gostja iz drugih slovenskih krajev. Občino Ljubno od samega nastanka, torej že tretji mandat, vodi županja Anka R^' kun, ki bo sredi aprila gostila ostalih deset slovenski'' županj. Za red na Savinji LJUBNO - Na zadnji seji so svetniki med drugim obravn«" vali tudi osnutek odloka o plovbnem režimu, ki je vez- predvsem na reko Savinjo. Gre za poskus preseganja stan sporov med ribiči in kajakaši, saj so se člani Ribiške druži ne Ljubno več let pritoževali, da kajakaši motijo ribji živel' in preganjajo mladice. V odloku je natančneje določen^' kdaj in ob katerih urah bo dovoljena vožnja s kajaki in raft' prav tako pa so opredeljena tudi vstopna mesta, tržne akti^ nosti in varovanje reke. Osnutek odloka bodo pregleda'' tudi v ribiških in kajakaških vrstah ter posredovali priponi; be, dokončno pa naj bi odlok sprejeli do poletja. LJ' St. 12 - 20. marec 2003 ŠENTJUR LAŠKO 15 ' Kupnina bo porabljena namensico Razprodaja občinskega premoženja ali občina kot dober gospodar? šentjurski občinski svet- niki so soglašali s predlo- «om župana Štefana Tisla, da v občini odprodajo za blizu 180 milijonov tolarjev nepremičnin, zvečine stavb- nili zemljišč ter dveh novoz- grajenih stanovanj na pod- strešju prenovljene hiše v Jlpavčevi ulici 19a. »Se ob- odna res obnaša kot dober ) gospodar,« se je spraševal f svetnik Marko Diaci, »saj svoje premoženje prodaja I brez sprejetega letnega ob- I dnskega proračuna, za iz- ; trženo kupnino pa nima pri- I pra vi j enega programa na- Imenske rabe.« i Občinski svetniki so z veli- i. ko večino potrdil predlog žu- j pana Tisla o prodaji zemljišč, namenjenih za gradnjo v in- dustrijski coni, za gradnjo tr- govskega centra, pošte, po- slovnih objektov, proizvodno- servisnih dejavnosti in podob- no. »S prodajo moramo po- hiteti,« je pojasnjeval župan Tisel, »da lahko zainteresira- ni investitorji začnejo z ure- janjem dokumentacije, saj na- meravajo nekateri takoj za- četi z gradnjo.« V industrijski coni bo Al- pos širil svojo proizvodnjo, s čimer se ohranjajo delovna mesta, dolgoročno pa naj bi nastala še nova. Alpos bo ob- čini za zemljišča in komunal- ni prispevek letos plačal v pro- račun okoli 130 milijonov to- larjev. »Prodaja Alposu je po- membna za naše občane, še zlasti, ker imajo v družbi tu- di privlačne poslovne ponudbe za naložbe na trgih bivše Ju- goslavije,« pravi župan Tisel, ki je prepričan, da bi zavla- čevanje občine resno ogrozi- lo delovna mesta v Šentjurju in »odgnalo« domačega inve- stitorja. V občini so z družbo Alpos sklenili tudi menjalno pogodbo za doslej občinsko zemljišče na meji z Alposom v središču Šentjurja za zem- ljišče v industrijski coni pri Alposu 3, kjer je Alpos od- kupil del zemljišč od dena- cionalizacij skih upravičencev, ki so bila v solastnini z obči- no. Promet s temi zemljišči je bil zaradi mešanega lastniš- tva doslej blokiran, zdaj, ko so zaokrožena lastniška raz- merja, pa bodo v občini zem- ljišče ponudili zainteresira- nim investitorjem za gradnjo trgovskega centra. V občini prodajajo še zem- ljišče na Mestnem trgu, kjer bo zgrajen poslovno-uprav- ni objekt za novo pošto in pro- stori, namenjenimi za po- slovne dejavnosti. Zemljišče bodo prodajali na javni draž- bi, kar velja tudi za prodajo zemljišča v poslovno obrtni coni ter prodajo dveh pro- stornih podstrešnih stanovanj v Ipavčevi ulici. Svetnik Marko Diaci (SMS) je ob tako obsežni prodaji ob- činskega premoženja, česar doslej v Šentjurju niso poz- nali, zaskrbljeno spraševal, ali je prodaja nepremičnin brez vnaprej pripravljenih progra- mov namenske rabe iztržene kupnine ter sprejetega letne- ga občinskega proračuna sploh mogoča. »Kupnino od stavb- nih zemljišč bomo vložili v ponovne nakupe zemljišč in komunalno urejanje le-teh za nadaljnjo prodajo. Iztržek od prodaje stanovanj pa bo na- menjen reševanju stanovanj- ske problematike v občini,« pojasnjuje župan Tisel in za- gotavlja, da bo kupnina po- rabljena namensko, čeprav konkretnih programov še ni- majo pripravljenih. »V obči- ni smo tako končno začeli ure- sničevati svojo temeljno funk- cijo ustvarjanja in pospeševa- nja pogojev za gospodarsko, predvsem naložbeno aktiv- nost, ki posledično prinaša no- va delovna mesta in prihod- ke občini. Doslej mrtvi kapi- tal v zemljiščih se bo z obra- čanjem oplajal, obenem pa spodbujal gospodarstvo, kar je za našo občino z zelo viso- ko brezposelnostjo nujno po- trebna.« _. ...iVANA STAMEJČIČ VSTOPITI Mag. Roman Matek, di- rektor Zdravilišča Laško: »Vstop Slovenije v EU in zvezo Nato podpiram, saj sem prepričan, da Slovenci kot srednjeevropski narod v obe organizaciji tudi dejan- sko sodimo. Gre za medna- rodni združbi, ki s sodobni- mi pravili obnašanja, svojo demokratičnostjo, uveljav- ljanjem principov tržnega gospodarstva, prostega pre- toka kapitala, ljudi, blaga in storitev ter izmenjavo kultur veljata za temelj sodobne ci- vilizacije. Prepričan sem, da se bo naš vstop v obe organi- zaciji odražal v večji prepoz- navnosti Slovenije v svetu, hkrati pa si vsi v turizmu obe- tamo tudi povsem konkret- ne učinke. Menim, da bo v dosedanjih državah-članicah obeh organizacij poraslo za- nimanje za države novinke, v Slovenijo pa bo prišlo več turistov. Glede na uveljavljen prost pretok kapitala in sto- ritev na območju držav-čla- nic EU pa si v našem zdravi- lišču obetamo tudi uspešno trženje naših zdravstvenih storitev v sosednjih državah.« NA KRATKO Smuči za šolarje v oš Dobje so pripravili posebno akcijo, v kateri vabijo vse, ki imajo doma otroško smučarsko opremo, a so jo nji- hovi otroci prerasli ali pa so jim kupili nove smuči, naj jo podarijo šoli. V Dobju so za potrebe svojih učencev letoš- njo zimo kupili pet kompletov novih smuči. Ker je bila zima bogata s snegom in so ugotovili, da je brez smučarske opreme še veliko šolarjev, bi radi do začetka prihodnje zi- me s pomočjo dobrotnikov poskrbeli, da bi lahko smučalo kar največ njihovih učencev. Dražji odvoz odpadkov Na območju šentjurske občine bodo predvidoma s 1. ma- jem začele veljati nove, za 14,8 odstotka višje cene odvoza odpadkov. Predlog so na zahtevo celjskega podjetja Javne naprave, ki skrbi tudi za organiziran odvoz odpadkov z ob- močja šentjurske občine, že podprli občinski svetniki, so- glasje k novim cenam pa morajo dati še v ministrstvu za gospodarstvo. Podražitev pomeni, da bodo morali v gospo- dinjstvih, ki odlagajo odpadke v 120-litrske posode, po 1. maju namesto slabih 1.800 tolarjev za štirikrat mesečni od- voz plačevati nekaj več kot 2 tisočaka. Prizidek k OŠ Ponikva Predstavniki šentjurske občine so z investicijsko službo ministrstva za šolstvo uskladili projekt za prizidek k OŠ Ponikva. Gradnja prizidka je potrebna, da bodo na Ponikvi zadostili zahtevanim prostorskim pogojem za uvedbo de- vetletnega osnovnega šolanja. V naslednjih tednih morajo pripraviti še projekta preureditve obstoječe šole ter zuna- nje ureditve, celotna projektna dokumentacija pa bo kon- čana v drugi polovici aprila. IS V spomin padlim Krajevni skupnosti Šent- jttr mesto in okolica, kra- jevna borčevska organiza- cija in Planinsko društvo Šentjur so v nedeljo pripra- vili pohod v spomin padlim med NOB na Resevni. Pohodniki so na Resevno ili izpred OŠ Hruševec, uili po poteh Pod peči- nami do spomenika padlim na Resevni, kjer so jim učen- ci OŠ Franja Malgaja iz Šent- jurja pripravili krajši kul- turni program. Nedeljske popoldanske in večerne ure pa so izkoristili za druže- nje v Planinskem domu na Resevni. IS Pohodniki so se tudi letos množično podali na Resevno. Brucovanje po šentjursko Slabe pol leta je dovolj, se tudi novinci navadi- lo na študentsko življenje, So menili v Študentskem l^lubu mladih Šentjur in za Soboto zvečer pripravili l^rucovanje. Natančnega podatka o tem,; 'toliko mladih z območja ob-i ^iiie je v letošnjem študijskem^ '^tu začelo z visokošolskim ^'i univerzitetnim izobraže- vanjem, v Šentjurju nimajo, Slede na to, da je skupno šte- vilo študentov v občini prib- ''žno 850, pa naj bi bilo le- tošnjih brucev nekaj manj kot ^OO. Za slovesen sprejem no- vincev v študentske vrste so vSRmŠ pripravili šaljiv pro- S''3m, spremljali pa so ga tu- ^' člani skupin Big Foot Ma- in Mi2. IS, Foto: MATEJ NOVAK Srednja stroiiovna in poklicna šola Celje Ljubljanska cesta 17 3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC ŠIVILJA - KROJAČ Vsi, ki bi se radi naučili kon- struirati kroje in izdelati oblači- la, imate še možnost, da se vpi- šete v 1. letnik programa šivilja - krojač na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje, Ljubljanska cesta 17. Vse informacije so vam na voljo po telefonu: 03 428 22 36 ali 03 428 22 33. Št. 12 - 20. marec 2003 16 ŠMARJE P. J. ROGAŠKA S. BISTRICA OB S.i Jazbeci uničili zimsico trgatev Pravilna rezitev trte je pogoj za dobro letino, pravi Jože Čebular, vinogradnik s Sladke Gore Jože Čebular iz Prožin- ske Gorce je trden in napre- den kmet ter velik ljubitelj svojih vinogradov na Slad- ki Gori. Doma ima pet žensk: mamo, ženo Mari- jo ter hčere Anito, Natašo in Špelo, s katerimi si po- razdelijo delo. V hlevih ima- jo 25 glav govedi in okoli 30 prašičev, za popolnost skrbi konj. Gospodar Jože, ki je bil svoj čas zidar in je tudi sodeloval pri zadnjem ometa vanju fasade zname- nite baročne cerkve na Slad- ki Gori, zadnje februarske in prve marčevske dneve od poznega jutra do mraka ve- činoma preživi v vinogra- dih z enajst tisoč trsi. Prideluje grozdje za doma- la vse vrste vina, ki so zna- čilne za Podravski rajon, ka- mor spadata njegova vinogra- da. Je član Vinogradniškega društva Šmarje pri Jelšah, ki ga je kot predsednik vodil do lani. V društvu, ki bo prihod- nje leto praznovalo deset let delovanja, je trenutno okoU 130 članov. Od rezitve trte odvisna letina Jože Čebular je izvrsten poznavalec vsega, kar je po- vezano s trto, grozdjem in vi- nom. Je velik zagovornik pravilne rezitve trt, kar je ze- lo pomembno za kasnejšo dobro letino: »Včasih je bila rezitev zapostavljena, zdaj pa že dolgo ni več tako. Rezitev je začetna faza v novem ob- dobju delovanja vinograda, ki določa kasnejšo kvaliteto grozdja. Odloča o pridelku. Rezitev mora biti opravlje- na v določenem času in naj- bolje je, da jo opravi gospo- dar sam, ker trto pozna. Če zaradi velikosti vinograda te- ga sam ne zmore, povabi sku- pino preizkušenih rezačev, ki strokovno opravijo zahtevno delo. S tem pa je poskrblje- no tudi za dobro družbo, ki je značilna za vse faze dela v vinogradu od rezitve do tr- gatve.« Ko se rezači zberejo, naj- prej pregledajo orodje od ška- rij do žagic, da lahko delo kvalitetno opravijo. Žagice nabrusijo, »nabrusijo« pa tudi sebe s kakšnim šilčkom, da je delo v mrzlih vinogradih in morebitnem vetru lažje. Gospodar da natančna navo- dila za rezitev trt. »Letos je les zdrav in lepo dozorel, kar je pogoj za do- bro rezitev. Trta diha in po- ganja na mladice. Včasih so rekli, da je najboljši rez po Jožetu (19. marca), ker so imeli manjše vinograde in so delo lahko opravili v nekaj dneh. Danes ni več tako in je treba začeti prej. Večje povr- šine in drugačna vegetacija zahtevajo drugačen pristop.« Lani v tem času so imeli vse šparone (značilni rez za Štajersko) že porezane, letos pa tudi zaradi dolge zime ma- lo kasnijo. Porezane dele trt, imenovane rožje ali tudi roz- ge, je najbolje sežgati, ker ta- ko uničijo tudi morebitne bak- terije in druge škodljivce. Trgatev traja do dva meseca Jože Čebular je med naj- večjimi vinogradniki v šmar- ski občini. Vino prideluje za- se in za stranke. Njegove naj- bolj popularne sorte so laški rizling, zeleni silvanec, šipon, chardonay, kerner, sivi pinot, rumeni muškat, souvignon in traminec, predikati ter tipič- no krajevno vino Sladkogor- čan. Pri Čebularjevih traja tr- Jože Čebular: »Najbolje je, da rezitev opravi gospodar sam, ker trto pozna.« gatev tudi do dva meseca, kar so drugi vinogradniki v za- četku malo čudno gledah, zdaj pa temu počasi sledijo. Vinograda kljub bližini goz- da nista ograjena, saj vino- gradnik Jože ne mara ograj v naravi. To se mu je leta 1998, ko so čakali na zimsko trga- tev, tudi maščevalo: »Zapad- lo je toliko snega, da je segal do grozdja. Družina jazbecev je to izkoristila in ponoči po- brala kar 70 odstotkov vsega pridelka. Imeli smo veliko škodo, dobili pa nismo no- bene odškodnine.« Ob vinogradu na Sladki Go- ri je Jože postavil veliko zi- danico, v kateri je prostor za šestdeset ljudi, kjer je mož- no razvijati tudi turistično de- javnost. Zidanica je vključe- na v vinsko turistično cesto (VTC 10) od Pečice preko Sladke Gore, Dolge Gore do obronka Loč, Slovenskih Ko- njic in Dramelj. Pri Čebular- jevih se pohvalijo z več kot sedemdesetimi priznanji, ki so jih dobili za kvalitetna vi- na v Ljubljani, Gornji Rad- goni in na lokalnih ocenje- vanjih. »Priznanj ne dajemo več v okvir, ker jih nimamo kam obešati,« pojasnjuje Jo- že Čebular, ki je vesel, da ima vinograd na Sladki Gori, »saj tu raste grozdje za najboljša vina v Evropi.« Ob slovesu povabi na je- sensko trgatev, med stiskom rok pa ne pozabi povedati: »Veste, v trto sem zaljubljen. Samo od trte ne moreš žive- ti. Če bi naredil vikend na morju ali kupil stanovanje v Ljubljani, bi imel več. Ker pa imamo v družini odnos do zemlje in prednikov, ki so de- lali na njej, vztrajamo. Lega našega vinograda je maksi- malno ugodna, zato z delom tudi uspevamo. Družabno vi- no smo zamenjali s kvalitet- nejšimi sortami, kar imajo ljudje radi in so tudi priprav- ljeni plačati.« TONE VRABL Jazbec, ki je uničil pridelek, je slabo končal. VST6PITI Jožef Pregrad, župan ob- čine Bistrica ob Sotli: »Z vstopom v Evropo se bo za našo mejno občino mar- sikaj spremenilo. S Hrvaško imamo 15 km državne me- je, ki bo postala res prava me- ja, kar nam ne bo prineslo nič dobrega. Zavedati se mo- ramo, da so pri nas v prete- klosti nastali mnogi mešani zakoni in da imajo ljudje z obeh strani Sotle zemljo na eni in drugi strani, ki jo mo- rajo obdelovati, to pa pome- ni prečkanje meje.Veliko ob- čanov iz Bistrice ob Sotli se vozi na delo na Hrvaško in so vezani na vsakodnevni pre- hod meje. Poostritev na me- ji ne sme biti ovira za razvoj dosedanjega sodelovanja in moramo vezi ohraniti. Z ob- čino Kumrovec si prizadeva- mo za ureditev maloobmej- nega prehoda Kunšperk, kar bi mnogim skrajšalo pot tu- di do 12 kilometrov. Prehod bi bil ugoden tudi za vzpo- stavitev turistične cone med Kumrovcem in Bistrico ob Sodi. Ker smo vztrajni, de- lovni in iznajdljivi, smo pre- pričani, da se bomo na vse novosti, ki jih prinašata EU in Nato, kmalu uspešno na- vadili in prilagodili.« Franci Zidar, direkti Kozjanskega regijske; parka v Podsredi: »Raziskovanje, vrednot nje, ohranjanje in urejan naravne in kulturne dediš( ne, ki sestavlja in predsta Ija podobo Kozjanskega pa ka, so tiste aktivnosti, s k terimi smo prisotni v slovei skem prostoru od ustanov tve, to je leta 1981, v širšei evropskem prostoru pa odli ta 1988. S tem ko bo Slovi nija postala član družir evropskih narodov, bo z Kozjanski park s svojo že zn; no odličnostjo in prepoznal nostjo od Spodnje Avstrij preko Bavarske do Laponsk odpadla vrsta blokad, ki s obremenjevale njegovo p( zicijo v partnerstvih in par nerskih mrežah (carine, n dostopnost do projektni podpor itd.). S pomočjo pan nerjev bomo lahko ustvarja li nove projektno razvojni koalicije, ki bodo lahko bis tveno prispevale k uveljavlja nju pozitivne varstveno raz vojne politike v Kozjansked parku. Ob tem bodo prom(j cijska, informacijska, sejem ska in druge dejavnosti pai ka potekale v odprtem evrop skem prostoru.« T\ Humor od pisane besede v igro v soboto, 22. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem cen- tru v Rogaški Slatini 8. Bor- za humorja. Na dosedanjih borzah so sodelovali slo- venski ustvarjalci humori- stičnih in satiričnih pisanih del, letos pa so se organi- zatorji odločili za temeljito spremembo. Zadnja leta so na natečaj dobivali vedno manj dobrih besedil in je komisija imela težave s podeljevanjem na- grad. Zato so se odločili, da bo Borzo humorja vodil mo- derator, ki bo s pomočjo od- bora in tudi sam izbral ent ga ali več sodelavcev ter z n). mi pripravil zanimiv, razj ban in humoren program. L tos so se odločili za skupil Terra Polk, Natašo Tič Ra jan in Saša Hribarja. Ker letošnja prireditev v preho nem obdobju, tudi ne bo n grad, ki jih bodo ponovi uvedli prihodnja leta. Mod rator Sašo Hribar bo s sod' lujočimi pripravil pogovor* ki naj bi zagotovili dobro, 2 bavno in prijetno priredite Nastopajoči si bodo sami p' pravljali besedila, ki jih tK do ob pogovoru z modeP torjem predstavili. »PredV devamo, da bo občinstV spremembo dobro sprejel' sicer pa bomo novo obliko prihodnje dopolnili z noV mi prijetnimi in svežimi vs< binami,« meni Kristii* Kampuš, ki je že leta na <^ lu borze. 1^ St. 12 • 20. marec 2003 SL. KONJICE! VOJNIK 17 Starine mladega inženirja Izjemni zbirki vojaških stvari ter razglednic Vojnika Mladi diplomirani inže- nir elektrotehnike iz Vojni- ma je uspel v razmeroma Icratkem času zbrati zbirke starin, ki mu jih lahko za- vidajo celo najstarejši ter najizbirčnejši zbiralci. Marko Zdovc ima zgolj v zbirki razglednic Vojnika več kot dvesto podob iz pre- teklosti zanimivega kraja. Posebno imenitna je nje- gova zbirka militarij, vojaš- kih stvari iz različnih zgodo- vinskih obdobij. Vojniški zbi- ralec daje med njimi seveda posebni poudarek ljudem in dogodkom vojniškega kon- ca. Njegova zbirateljska strast se je prebudila proti koncu osnovne šole, z zbira- njem znamk. Sledili so vsi mogoči kovanci, od kehskih in rimskih do sodobnih (že javno predstavljeni na razsta- vi], nakar so ga vse bolj pri- tegovale militarije. Nič čudnega za takratne- ga srednješolca, ki ga je ved- no mikala zgodovina, še po- sebej iz domačih krajev. En Zdovčev stari oče je bil par- tizan dolenjskega odreda, dru- gi prisilni mobiliziranec v nemško vojsko. Prve milita- rije je tako zbral doma, da- nes pa so v njegovi zbirki vse mogoče stvari. Padli za ffiihrerja Med militarijami pritegne posebno pozornost Zdovčeva bogata zbirka bajonetov in sa- belj, med njimi nekdanje hlad- no orožje vojakov Avstroogr- ske, Italije, Švice, Francije, Ar- gentine, Nemčije, Rusije, Švedske, obeh Jugoslavij... Za zbiranje sabelj posebno dovo- ljenje ni potrebno, ureditev do- voljenja za zbiranje bajonetov pa stane nič manj kot štiride- set tisoč tolarjev! Marka Zdovca zanimajo militarije vseh mogočih vojsk, povezanih s slovensko vojaško zgodovino ter njego- vimi Vojničani. Tako ima sta- rinske čelade in kape različ- nih vojsk, medalje, vojaške značke, zajetno zbirko vseh mogočih vojaških propa- gandnih razglednic ter foto- grafij, revij in časopisov, knjig, vojaških zemljevidov, poljskih telefonov... Zanimive zbirke starin Marka Zdovca še vedno na- stajajo. Vsi, ki bi mu želeli pomagati z različnimi in- formacijami ali predmeti, ga lahko pokličejo na telefon- ski številki 041/291 776 ali na 57 73 539. Tako je med vsem mogo- čim knjižica iz avstroogrske- ga časa o Vojaku in njegovih dolžnostih ter pravicah (v slo- venskem jeziku), pisma pri- silno mobiliziranih Slovencev iz Hitlerjeve armade (ki so jih pisali domačim s fronte), ob- vestila nacističnih oblastnikov, da so sinovi iz naših krajev »padli za fiihrerja«, fotografi- je vojakov iz naših krajev v razUčnih vojskah, pomorska karta Vojničana, ki je bil mor- nar na Titovi ladji Galeb, ko- vinski vojaki iz starih časov (danes starinske igrače otrok iz bogatih družin)... Posebnost je prav tako pre- pustnica partizanske vojske za prečkanje mostu v Rade- čah (izdana tri dni po vojni), fotografija skupine sloven- skih domobrancev iz Notra- njih goric, fotografije av- stroogrskih vojaških enot ter iz drugih vojsk, zanimivi pri- zori z različnih bojišč, kjer so sodelovaU Slovenci, živil- ske nakaznice iz Tretjega raj- ha, vojaške knjižice različ- nih vojsk, potni Ust celjske družine iz časa Kraljevine SHS, staro jugoslovanske de- lavske knjižice in še in še. Med najzanimivejšimi pred- meti je gotovo časopisna os- mrtnica ubitega celjskega na- cista Dorfmeistra, zaradi ka- terega je prišlo do frankolov- skega zločina. Posebno pozornost si za- služijo vojaške propagandne razglednice, predvsem iz pr- ve svetovne vojne. Marko Zdovc ima polne albume vseh mogočih, ki so jih pisali vo- jaki avstroogrske, italijanske ter nemške vojske. Med nji- mi so celo šaljivo obarvane ter narodnobuditeljske. Ta- ko celo znamenite Gaspari- jeve, z Gregorčičevo pesmi- jo Soči, namenjene vojakom na Soški fronti. Zbiratelj Zdovc je prido- bil militarije z vseh vetrov, od bolšjih sejmov do brska- nja po starih podstrešjih. Naj- več zbiralcev je na Primor- skem, kjer je pustošila soš- ka fronta, zato se je udeležil tudi njihovih srečanj. Pri vsem skupaj ga posebej mi- kata pripovedovanja starej- ših ljudi, ki so doživljali raz- lične vojne čase ter razisko- vanje. Od izvoza do uvoza Njegove izjemne militari- je žal še niso bile javno pred-, stavljene, čeprav si vojniški zbiralec po tihem želi, da bi bilo nekoč vse skupaj za stal- no postavljeno, na ogled naj- širši javnosti. Tudi njegova prav tako izjemna zbirka raz- glednic Vojnika ter okolice, ki jo je začel oblikovati pred dobrima dvema letoma! Ta- ko bogate zbirke v tej občini nima nihče drug, čeprav je nekaj ljudi, ki jih zbirajo. Najstarejša ter morda tu- di najlepša razglednica iz Zdovčeve zbirke je bila po- slana leta 1898, v času Av- stroogrske. Gre za čudovito barvno htografijo, s tremi najlepšimi vojniškimi moti- vi. Litografije so seveda kro- na vsake takšne zbirke. Mar- ko Zdovc ima vsega skupaj nad dvesto razglednic Vojni- ka, koliko je bilo doslej iz- danih v celoti, pa ne ve za- nesljivo. V sosednji Avstriji, na primer, kjer bolj prisega- jo na tradicijo, so zbiralcem na voljo celo katalogi izda- nih razglednic. Zaradi »po- sebnega« odnosa do tradici- je v Sloveniji, ko so ljudje veliko sedaj dragocenih pred- metov zmetali v smeti, išče- jo dandanašnji naši zbiralci predmete v sosednjih drža- vah! Kupujejo celo tiste, ki so jih zbiralci iz sosednjih dr- žav pred dolgimi leti »izvo- zili« iz naših krajev, od neu- kih ljudi. Zbiratelj Zdovc ocenjuje, da mu manjka po vsej ver- jetnosti še približno trideset razglednic Vojnika, iz različ- Zbiratelj Marko Zdovc med pestro zbirko bajonetov in sabelj. Iz različnih vojsk ter zgodovinskih obdobij. nih obdobij. Opazil jih je pri zbiralcih, v knjižnicah, v knjigah... Svojo zbirko še vedno bogati z nakupi na sre- čanjih zbiralcev po Sloveni- ji, Hrvaški, Avstriji in Italiji, pa z menjavo, z darovi sta- rejših ljudi, v antikvariatih in podobno. Pred nekaj me- seci je bila njegova zbirka raz- glednic prvič delno javno predstavljena, skupaj z dru- gimi, ki imajo manj obsež- ne zbirke. Ob razglednicah Vojnika, pa tudi Nove Cerkve, Arcli- na in Šmartnega v Rožni do- lini, je nujno omeniti še ze- lo zanimive stare fotografije vojniške okolice. Med njimi prizore vojniške poplave v le- tu 1954, iz društvenega živ- ljenja, prvega avtomobila v Vojniku, vojniških gradov, furmanov, gostiln, sokolov in orlov... Za natančnejši ogled vse- ga Zdovčevega gradiva, veli- kega vojniškega kulturnega bogastva, bi človek potrebo- val kar nekaj dni. BRANE JERANKO Gimnazija sredi zelenja Odločitev Konjičanov za gimnazijo, ki so jo podprli tudi starši oziroma osmošolci z zadostnim vpisom za prva dva oddelka, dobiva tudi konkretno podobo v obliki priprav na novogradnjo. Ker so se prvotno predvidene lokacije za program splošne gimnazije izkazale za neprimerne, so se v občini lotili priprav na izgradnjo novega objekta, v katerem bo poleg gimnazije imel svoje prostore tudi Svetovalno izobraže- valni center Slovenske Konjice (v njegovem okviru bo delovala nova gimnazija). Za najprimernejšo lokacijo so izbrali sedaj prazno zemljišče nad športno dvorano, kjer je bila predvidena tenis dvorana. Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli spremembe in dopolnitve zazidalne- ga načrta za to območje in s tem dali zeleno luč za nada- ljevanje priprav na izgradnjo gimnazije z 12 oddelki. Objekt v tlorisu 25x60 metrov bo predvidoma na sre- dini zemljišča. Šolsko dvorišče in parkovne površine bo- do na severni strani, na južni pa bodo parkirne površine (37 parkirnih mest). Kljub pobudam, da bi bilo parkirišč Še več, je prevladalo mnenje, da se ohranijo zelene povr- šine v velikosti 3.500 kvadratnih metrov. Dovoz do ob- jekta je predviden z odcepa Tattenbachove ulice. V urba- nistični zasnovi pa je predvidena tudi izgradnja povezo- valne ceste od Šolske ulice (pri Vili Mariji) do pokopa- lišča. Predvidena cesta (težave nastopajo, ker gre za kme- tijsko zemljišče) bo razbremenila promet med šolami. Ko bo zgrajena, bo Tattenbachova lahko postala pešpot, Saj sta ob njej tudi Osnovna šola Pod goro in Glasbena Šola Slovenske Konjice. O sami naložbi, za katero bo po vsej verjetnosti morala Prispevati levji delež občina, bodo svetniki spregovorili na aprilski seji. MBP Odprta vrata naložbam v Tepanju bo zrasla obrtna cona - Velika naložba Oplasta v bencinski servis Med cestninsko postajo in križiščem regionalne ceste z dovoznim priključkom bo v Tepanju zrasla bencinska črpalka, razširili bodo av- tocestno bazo, preostali pro- stor pa bo namenjen razvo- ju obrtne dejavnosti. Že ta- ko skromni pomisleki neka- terih občinskih svetnikov ob sprejemanju ustreznega prostorskega odloka so skop- neli, ko se je razkril glavni investitor - Oplast Tepanje oziroma Tone Ofentavšek. »Krajani Tepanja si že dol- go želijo bencinski servis. Zgradili ga bomo skupaj z OMV Istrabenzom, ki vsto- pa v naložbo z 10 odstotki. Bencinski servis bo imel dve črpalki, trgovino, bistro, av- topralnico, razvoz kurilnega olja, plin... Delo bo dobilo 12 ljudi. Za trafo postajo je pogodba že podpisana, sedaj urejamo vse potrebno za iz- gradnjo glavnega kanala do čistilne naprave, na katero se bo vezal ves spodnji del va- si, vključno z avtobazo, ki tu- di še nima kanalizacije,« je povzel bistvene podatke To- ne Ofentavšek, ki je tudi last- nik zemljišča, predvidenega za gradnjo. »Oplast je kupil 20 tisoč kvadratnih metrov, ker nismo vedeli, koliko zemljišča bomo potrebovali še za križišča in ceste. Zdaj vemo, da bo zadoščalo 7 ti- soč kvadratnih metrov. Os- tala zemljišča, do katerih bo speljana voda in urejena ka- nalizacija, bodo na voljo za obrtno cono.« Rešili so tudi problem par- kirišč. Ta bi naj bila pri ben- cinskem servisu ter pred no- vo halo avtocestne baze. Da ne bi ovirali naložbe, so svet- niki sprejeli odlok v prvi in nato še v drugi obravnavi. Enako so ravnali tudi pri spre- membi zazidalnega načrta in- dustrijske cone v Slovenskih Konjicah na območju Kostro- ja in bivšega Konusa, na po- budo podjetnikov Leskovar- ja in Petriča za širitev dejav- nosti. Zidarstvo - Peter Le- skovar s.p. je spremenilo ob- stoječ poslovnotrgovski ob- jekt za namere gostinstva in stanovanja za osebne potre- be. Tiskarna Petrič pa name- rava zgraditi novo proizvod- no halo kot prizidek k ob- stoječemu objektu ter stano- vanjsko hišo. Ker so ti pose- gi predvideni v območju obrt- ne cone, ki predstavlja pre- hod med stanovanjsko sose- sko in proizvodno dejavnost- jo, so se svetniki s spremem- bami strinjali. Ob teh dveh odlokih so svet- niki po hitrem postopku sprejeli še odlok, ki določa predvsem možnost izkoriš- čenosti podstrešnih površin v starem mestnem jedru v Slovenskih Konjicah. MILENA B. POKLIC St. 12 - 20. marec 2003 Romarji in smučarji Božjepotni kraj Svete Višarje nad Trbižem postaja tudi smučarski raj Nad Trbižem, na tromeji med Italijo, Slovenijo in Av- strijo, ležijo kot majceno ptičje gnezdo na 1766 me- trov visoki gori Svete Višar- je, priljubljen izletniški, ro- marski in vse bolj tudi smu- čarski (k) raj. Višarje sestavlja ena sama ozka ulica, ki nekaj hišic, go- stilnic in prodajaln spomin- kov povezuje z mogočno Ma- rijino cerkvijo. Višarska cer- kev je od 16. stoletja uradno proglašena za božjepotno treh narodov ob meji. In kakšna je višarska legenda? Leta 1360 naj bi tam pastir med ovca- mi, ki so klečale okoli brino- vega grma, odkril kipec Ma- rije z Jezusom. Odnesel ga je v dolino, a kipec se je čudež- no vrnil na goro. Ko se je do- godek še nekajkrat ponovil, ga je kot čudež uradno priz- nala tudi Cerkev in oglejski patriarh je dal na Višarjih naj- prej sezidati kapelo, leta 1500 pa še cerkev, ki je postala ena najbolj čislanih romarskih po- ti. S srebrnim in pozlačenim plaščem pokrit leseni kipec, ki je še vedno isti, je največja dragocenost Višarij. Na Višarje verniki romajo že več kot 600 let. Letno pride tja med 70 in 90 tisoč romar- jev, kar 70 odstotkov je slo- venskih vernikov. V cerkvi še vedno mašujejo, pridigajo in spovedujejo v treh jezikih. Vi- šarje imajo svojo molitev, ki govori o treh narodih, latin- skem, germanskem in slovan- skem in o potrebi po ohrani- tvi dragocenega miru in so- žitja med njimi. Zato Višar- jem pravijo tudi božja pot Evrope. Smučarsici in izietnišici raj Seveda pa Višarje niso le bož- jepotni hram. Bližnji Trbiž s svojo slovito kramarsko po- nudbo na odprti tržnici je za- čel po uvedbi evra propadati. Zanimanja za »ehte leder jak- Slikovite Svete Višarje postajajo ob božjepotnem vse bolj tudi smučarski raj^ ne« po »nur 100 mark«, je usah- nilo. Trbižani so se začeli ozi- rati po drugačni ponudbi. Na pomoč je z razvojnim denar- jem in lirami za izvedbo ne- davne univerziade priskočila tudi država. Poslej bo Trbiž vse bolj središče različnih ob- lik turizma. Verskega, smu- čarskega, pohodniškega, lov- skega, tudi golf igrišče premo- rejo. Sijajno so uredili smučiš- če na Višarjah, kamor vas po- pelje sodobna gondolska žič- nica. S slikovitega vrha, od ko- der se odpirajo presunljivi po- gledi na Kaninsko pogorje, na Mangart in Jalovec, čaka smu- čarje nekaj nad 6 kilometr- ska, imenitno pripravljena in skrbno zavarovana smučarska proga do doline. Smučišče so povezali tudi z bližnjo goro Kamniti lovec (Cima del Cac- ciatore), ki je, zaradi sapo je- majočih razgledov, raj za tur- ne smučarje. Za ljubitelje te- ka na smučeh pa je treba vsaj omeniti še bližnjo, novo, izredno lepo urejeno in umet- no zasneženo tekaško progo. Za zaključek morda le še to - smučarske vozovnice, s ka- terimi boste lahko preizkusili višarske strmine, lahko kupi- te že v Kranjski Gori. Dnevna vozovnica vas bo v agenciji Ski- pass (ali na Petrolovi črpalki na Hrušici) s pripadajočim po- pustom stala 5.600 tolarjev. lahko pa kupite tudi vozovni- co za le nekaj ur, ki je še us- trezno cenejša. Kot spretni tr- govci, ki so tudi najbolj zvesti obiskovalci Casinoja v Kranj- ski Gori, se tudi Trbižani ne bodo otepali tolarjev. V ma- ternem jeziku se boste lahko sporazumevali na vseh točkah v Trbižu in okolici, na Višar- jah pa so vzorno poskrbeli tu- di za trojezične napise in s tem še bolj izpostavili evropskost tega osrčja turizma ob trome- ji- BRANKO STAMEJČIČ St. 12 - 20. marec 2003 KULTURA 19 IfSPITI Igor Jelen, vodja Plesne- ga teatra Igen: »Plesni teater Igen Studia za ples Celje živi že 22 let živ- ljenje na odrih sveta, zato tu- di ne čutim nikakršnih obre- menitev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tudi moje plesalke so zelo navdušene nad njim. Jaz pa sem človek brez obremenitev, brez me- ja. Veseli me, da v Evropski uniji teh meja tudi ne bi bilo. Vstop v Nato in vse, kar je povezano z vojsko, pa je zelo ležko vprašanje in težka odlo- čitev tako posameznika kot družbe. Po eni strani so moje plesalke zelo proti, po drugi strani pa smo v skupni debati našli tudi pozitivne strani. Kajti če bi ostali sami brez obram- be na tem lepem malem košč- ku naše dežele, ne vemo, ka- ko bi nas vodila pot naprej. Po drugi strani pa je naš moto ustaviti vojne, tudi če bi se pri- družili Natu, da bi ta resnič- no bdel nad mirom in ne raz- burkal vojne v svetu in Evro- pi. Pravkar plesalci plesnega teatra Igen pripravljamo ko- reografijo Otroci, ustavimo vojne! za mednarodni plesni festival, ki naj bi naslednji me- sec potekal v Turčiji, na Ci- pru. Zelo žalostni in prizadeti smo, da je ta največji otroški festival, ki se ga udeleži tisoč plesalcev iz 50 držav, pod ve- likim vprašajem prav zaradi položaja in morebitne vojne v Iraku. Drugače pa naše ko- reografije izražajo odprtost, združiti svet, biti enota. Pre- potovali smo okoli 50 držav, I3Z osebno še enkrat toliko in likakor ne želimo, da bi vla- dale vojne v svetu.« Lisjak v narodni noši Ljudska zakladnica v Hermanovem brlogu otroški muzej v Celju je edini tovrstni muzej v Slo- veniji in v tem delu Evro- pe. Pred nekaj dnevi je sla- vil osmi rojstni dan. Ma- skota tega muzeja, ki ga obiskujejo otroci iz vse Slo- venije, Herman Lisjak, bo danes (četrtek) ob 17-tih, pražnje preoblečen v slo- vensko narodno nošo, pr- ve obiskovalce simbolično popeljal po razstavi z na- slovom S Hermanom na et- no potep. Razstava je nastala v sode- lovanju z desetkrat starejšim Etnografskim muzejem iz Ljubljane. Avtorica razstave in zloženke je Sonja Kogej Rus. Kot je povedala, so se v času, ko v Ljubljani teče ob- nova njihovega muzeja, z ve- likim zadovoljstvom in za- nimanjem odzvali povabilu celjskega muzeja in skupaj pripravili razstavo iz bogate zakladnice slovenskega ljud- skega izročila, ki jo bodo otroci občudovali do prihod- njega poletja in morda še dlje. Razstava je razdeljena je v štiri sklope: dom, delo, igrače in glasba ter šege in navade, ki jih ta pritegne za seboj. Vsakdanje in praznič- no življenje naših predni- kov se je močno razlikova- lo od današnjega in otroci ga bodo spoznavali skozi številne, za njih nevsakda- nje in nenavadne predme- te. Nekatere med njimi bo- do lahko v posebnem kotič- ku vzeli tudi v roke, jih oti- pali in na tak način spozna- vali njihov namembnost in izročilo. To je že sedma razstava v Hermanovem brlogu. V tem času je otroški muzej obiskalo skoraj 98 tisoč otrok. In kot je to že v navadi, bodo razstavo spremljale likovne in ustvarjalne delavnice za otroke, ki se bodo pričele že prihodnji mesec. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Avtorica razstave Sonja Kogej Rus v kotičku, kjer so razstavljena umetelno okrašena velikonočna jajca. Hrup za odrom Nocoj (četrtek) ob 19.30 uri bo smeh odmeval v dvo- rani kulturnega doma Zarja v Trnovljah. Hrup za odrom, tak je namreč naslov kome- dije, bo zganjalo devet igral- cev, prekaljenih in v večini dolgoletnih članov tega lju- biteljskega ansambla, ki si je za postavitev komedije na oder izbral poklicnega reži- serja, Miho Alujeviča. Zai- grali bodo: Marija Lipovšek SchuUer, Krešimir Vrebac, Srečko Centrih, Dragana Ju- supovič, Milena Sedminek, Živko Beškovnik, Kristijan Ropotar in Cvetka ter Sandi Jekl, ki se spet vračata na odr- ske deske trnoveljske Zarje. MP OCENJUJEMO Razmišljanja o glasbi v ponedeljek, 10. marca, so u dvorani Narodnega do- ma nastopili člani Celjske- ga godalnega orkestra, pod umetniškim vodstvom diri- genta Nenada Firšta. Solist- ki sta bili violončelistka Gor- dana Keller Petrej in pia- nistka Tatjana Kaučič. Na sporedu so bila dela Iva Pe- triča, Lucijana Marije Šker- janca, Josepha Haydna in VJolfganga Amadeusa Mo- zarta. Program tretjega abonmaj- skega koncerta Celjskega go- dalnega orkestra bil zanimiv, saj so bila na sporedu sklad- be skladateljev dunajske kla- sike in 20. stoletja. V prvem delu celovečernega koncerta smo tako prisluhnili sklad- bama slovenskih skladate- ljev 20. stoletja in sicer Iva Petriča in Lucijana Marije Škerjanca. Metamorphoses sur A. za godala je Ivo Petrič napisal za Zagrebške soliste, ki so delo krstno izvedli leta 2001 v Zagrebu pod umetniš- kim vodstvom Andjelka Kr- pana. Slednji se je predsta- vil tudi v Celju, kjer je tvorno sooblikoval in skupaj s člani orkestra poustvaril Meta- morphoses, ki veljajo za do- kaj težko skladbo kar se tiče preciznosti izvedbe. Kljub svoji notranji zgradbi (temat- sko se glasbeno tkivo prepleta okoli note »a«), ki poslušal- ca lahko hitro zmede, je skla- datelju uspelo ustvariti skladbo, ki pritegne pozor- nost. Za dodatno relevant- nost izvedbe je poskrbel And- jelko Krpan, ki je s subtilno igro skupaj z člani godalne- ga orkestra poustvaril sklad- bo skladatelja, katerega os- novno vodilo ni bih »pisati za predal ali za morebitne bolj ali manj razumevajoče bodoče rodove«, temveč »za čas, ki ga živi njegova gene- racija...«. Pet liričnih melodij za vio- lončelo in klavir skladatelja Lucijana Marije Škerjanca smo na ponedeljkovem kon- certu slišali v priredbi za vio- lončelo in orkester Vendar vsako poseganje v originalnost pariiture prinaša s seboj tudi negativne posledice, ki se ka- žejo v končni slušni predsta- vi. Liričnost in lahkotnost me- lodičnega tematskega gradi- va v skladbi je prežeto s raz- ličnimi razpoloženjskimi vzorci, ki so na trenutke priš- U do izraza tudi v priredbi. Vsekakor je potrebno omeni- ti subtilno in svežo igro vio- lončelistke Gordane Keller Pe- trej, ki je ob spremljavi godal- nega orkestra uspela priča- rati »originalnost« skladbe in s tem prepričala, da so lahko tudi priredbe kakovostne. V drugem delu koncerta sta bili na sporedu skladbi dveh predstavnikov klasicizma in sicer Koncert za klavir in or- kester v D-duru, št. U J. Haydna in Simfonija v B-du- ru, K.V.22 W. A. Mozarta. Vir- tuoznost solističnega inštru- menta daje posebno težo Haydnovemu Koncertu in da- nes je skladba prepoznavna kot »umetniški koncertni de- but« mladih umetnikov, prav tako pa zaseda pomembno mesto v repertoarju uveljav- ljenih klavirskih virtuozov. To pot v izvedbi pianistke Tat- jane Kavčič. Manj izvajana, pa vendar prepoznavna, je bila tudi Simfonija W. A. Mo- zarta. Obe skladbi sta bili iz- vrstno izhodišče za razmiš- ljanje o ustvarjanju dveh ve- likih mož. Za le-to so poskr- beli člani Celjskega godalne- ga orkestra in umetniški vod- ja Nenad Firšt, ki vsekakor zna in ve, kako ustvariti za- nimiv in privlačen program, ki ne zadovolji samo povpreč- nega obiskovalca, ampak da- je izhodišča za najrazličnej- ša razmišljanja o glasbi. KK Tudi angeli imajo... Projekt Tudi angeli imajo... je Sava Malenšek-Kučič pri- pravila s celjskimi gimnazij- kami, ki že tretje leto aktiv- no vadijo pod njenim vods- tvom v Plesnem forumu Ce- lje. Nastajal je v pogovorih o stiskah današnje mladine, glasbo in tematiko so dekle- ta že nosila v sebi in s spret- nim vodenjem koreografinje so uprizorile skoraj uro tra- jajočo plesno predstavo. Začne se v baru s solistič- nim napevom mogočnega gosta (Marko Rop) in domi- selno najavo dramatičnega barskega vzdušja. Ob za- ključku pesmi mladenič za- pusti oder v spremstvu ple- šočih natakaric. Slavi name- njen prostor prevzame mla- da, v rdeče oblečena ženska, barska plesalka. Nočni svet je ambient zgodbe njenega zavoženega življenja. Žen- ska v rdečem je okusila sla- vo, a je zabredla v svet alko- hola in je zaznamovana z bo- leznijo sodobnega- sveta, z aidsom. V blodnjah, kot po- sledičnemu stanju bolezni, vidi odrešitev v očiščenju last- nega sveta in želi oditi med angele, ki bolezni nimajo ali pa... Zgodba je služila za temat- sko zasnovo in stilizacijo plesne kompozicije, a dogod- ke, ki si sledijo na odru, bi težko označili za bolezenske blodnje ali jih celo poime- novali s stanjem bolezni aids. Vidno je predvsem za- nimivo oblikovanje paralel- nih svetov, bolečine, rado- sti, želja, realnosti in sanj. Osem plesnih kompozicij iz- poveduje osem različnih stanj, ki se v gibih trinajstih deklet prepletajo s sfero žen- skih arumacij. Enostavni, vendar zanimivi kostumi skupine, kratke črne halje z rdečim križem na kratkem rokavu, še pripomorejo k vti- su ženske populacije, njiho- vih služb in opravil, ko ur- no in z nasmehom sledijo zu- nanjemu vtisu, medtem ko črna barva in ozadje spre- minjajočih se dogodkov za- rišejo strahove, travme in splošni kaos. Končno čišče- nje skupina zapleše s pisa- nimi metlicami za prah v ro- kah v stilu ameriških filmov smehljaja. Sava Malenšek-Kučič je izoblikovala zanimivo ple- sno predstavo v stilu ameriš- kega šova; simpatično lah- kotno, a izpovedno poglob- ljeno. Koreografska kompo- zicija je razigrana in večplast- na, nikakor frontalno for- macijska, kot jo ponavadi vi- dimo pri sodobnih plesnih skupinah. Dekleta so preprič- ljiva v izrazu in zrmjo nositi zahtevano težo gibov, primer- no izoblikovanih glede na os- vojeno plesno znanje. Vidi se, da so vajena odrskega pro- stora, kijih ne utesnjuje, am- pak na njem dovzetno obli- kujejo svojo generacijsko pri- poved. DALIBORKA PODBOJ Premiera Plesni forum Celje, v soboto, 14.marca; za- misel in koreografija: Sava Malenšek-Kučič; kostumo- grafija: Ivona Stanič; plešejo: Katarina Jenšterle, Nika Damjanovič, Patricija Škornik, Kira Cerjak, Katja Seni- ca, Meta Mežnar, Jera Lunder, Tadeja Soderžnik, Nika Drobež, Pija Kovač, Ana Rabia, Alenka Kramer in Maja Ratej; poje: Marko Rop; glasba: M. Almond, Mobi, The Stroj, D. Galais, Slinead 0'Connor... St. 12 - 20. marec 2003 20 REPORTAŽA Pomladni vonj po Jožef ovem Znova uspel Jožefov sejem v Petrovčah - Enotna zadruga v celjski regiji? Jožefov sejem, tokrat 15. po vrsti, je tudi letos zadovoljil okus številnih razstavljalcev in množič- nih obiskovalcev. To pa je tudi glavni namen te- ga, včasih rečejo tudi kmečkega sejma, ki se pohvali, da na njem po- nujajo vse izdelke, od ši- vanke do traktorja. Vmes se seveda skriva veliko različnega blaga. Pravzaprav je nemogoče na- šteti, kaj vse ponujajo na ulicah Petrovč, lažje bi se spomnili izdelkov, ki jih ni. Petrovški sejem je ne- kakšna mešanica madžar- skega, radgonskega in cvet- ličnega sejma. Glede na to, da je prvi tovrstni na celj- skem koncu, pa vsako le- to privabi tisoče obiskoval- cev. Znano je, da večje to- vrstne sejemske prireditve izgubljajo na ugledu in obi- skanosti, v ospredje pa sto- pajo lokalno obarvani sej- mi, kar Jožefov sejem v Pe- trovčah zagotovo je. Kljub temu je na sejmii slišati govorico z vseh slo- venskih koncev. Večina vprašanih obiskovalcev je povedala, da se sejma v Pe- trovčah redno udeležuje ter da po navadi kupijo vse, kar v spomladanskih dneh potrebujejo na kmetiji in v vrtu, zraven pa še veliko stvari, za katere niso niti pomislili, da bi jih utegni- li potrebovati. Mnogi hva- lijo sejem tudi zato, ker je na enem mestu na prodaj ve-, liko praktičnih izdelkov, za katere človek niti ne ve, kje bi jih sicer lahko kupil. Jo- žica iz Galicije je omenila, da že nekaj let ne vzgaja do- mačih lončnic, zelenjave in vrtnin, ker vse to nakupi na sejmu. Podobno kot na vseh to- vrstnih sejmih je bilo zani- mivo izmikanje ljudi, do- kler se je nevedna podpisa- na med štanti sprehajala z blokom v roki in si zapiso- vala vtise. Šele po drugem previdnem vprašanju, kaj me najbolj zanima in kaj si pravzaprav zapisujem, se mi je (spet) posvetilo, da je raz- stavljavce, tudi tiste s čisto vestjo, vedno strah inšpek- torjev. Od razstav do zadruge Ena izmed odlik sejemske- ga dogajanja so tudi sprem- ljajoče razstave. Letos so se predstavili Združenje pride- lovalcev vrtnin celjske in ko- roške regije, na območju teh regij deluje tudi društvo rej- cev prašičev (s 43 člani de- luje tretje leto v 18 obči-. nah). Kmetijska svetovalna služba ponuja obilico prak- tičnih in uporabnih nasve- tov... Tudi letos so se z ime- nitno razstavo odrezale čla- nice Društva podeželskih že- na Občine Žalec, ki so pri- kazale različne aranžmaje in jedi s pomladnih okusom po cvetju, zraven pa priložile tudi recepte. Društvo se je iz kmečkega preimenovalo v podeželsko, saj so vklju- čene tudi članice, ki po pra- vici povedo, da niso kmeti- ce, vendar se rade izkažejo s kuharskimi in še kakšni- mi mojstrovinami. Tudi Savinjsko društvo go- jiteljev malih živali, ki zdru- žuje 30 članov na območju Savinjske doline, je na og- led postavilo preko 200 ljub- ljenčkov, predvsem različ- nih pasem kuncev. Koliko je bilo v dopoldanskih urah zanimanja za komisijsko prodajo rabljenih strojev in orodij, nismo uspeli izvede- ti, vendar pa je po sejem- skem radiu »padlo« kar ne- kaj malih oglasov. Veliko za- nimanja so poželi novejši kmečki lepotci - torej trak- torji in drugi sodobni pri- pomočki. Priložnost so iz- koristili tudi ponudniki in- ternetnih in telefonskih sto- ritev, bioenergetiki, mladi- na na rolerjih je prodajala srečke po sistemu vsaka za- dene - skratka »vsega po ma- lo, pa se izcimijo vse sor- te.« Rudi Trobiš, direktor Kmetijske zadruge Petrov- če, je v imenu organizator- jev, ki se jim pridružuje žal- ska kmetijsko svetovalna služba, omenil, da sejem tu- di letos potrjuje svojo tra- dicijo - poleg živahnega do- gajanja sta v ospredju upo- rabnost in zanimivost. Urad- no je sejem odprl predsed- nik KGZ Peter Vrisk, ki je organizatorjem izrazil priz- nanje za organizacijo, ka- sneje pa sodeloval na okro- gli mizi na temo združeva- nja zadružništva v Savinjski regiji. Vrisk je obudil spo- min na čase, ko je v regiji delovala enotna, močna za- druga ter izrazil željo, da bi spet vzpostavili enotno za- družno organiziranost zno- traj celjske regije. S tem se gotovo strinja tudi žalski žu- pan Lojze Posedel, ki je ve- čini obiskovalcev že vnaprej zaželel dobro letino. PS: Kljub namerni zlobi, do 10. ure nismo uspeli najti koga, ki bi zvrnil šilček - je pa za dokaj nizke tempera- ture presenetljivo veliko obiskovalcev poseglo po vi- nu in pivu. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIC Vas zanimajo regratovi zrezki? Za kuhano testo po- trebujemo 2 dl vode, 6 dag margarine, 10 dag moke, 2- 3 jajca, sol, poper in muškatni orešček. Poleg tega pri- pravimo 4 pesti sesekljanega regrata, drobtine in olje. Vodo zavremo z margarino, dodamo moko in meša- mo 2 minuti, da oblikujemo cmok. V mlačno testo vme- šamo jajca, začimbe in regrat, na drobtinah oblikuje- mo zrezke in jih spečemo na vročem olju. Št. 12 - 20. marec 2003 (REPORTAŽA 21 St. 12 - 20. marec 2003 22 ŠPORT Elektra slavila tudi v Zrečah Laščani končali na 8. mestu - Elektra in Rogla med najboljšimi - Šentjurčani v najboljšem položaju za obstanek v obeh najmočnejših ko- šarkarskih ligah so v sobo- to odigrali srečanja zadnje- ga kroga. V ligi Goodyear je končan redni del, saj bo na sporedu le še zaključni tur- nir četverice. V prvi sloven- ski ligi pa se po prvem delu, liga razdeli na dva dela. V osemčlanski bodo igrali za naslov prvaka, šest moštev pa se bo borilo za obstanek med najboljšimi. Sicer pa je bila sobota dokaj uspešna za pet moštev s Celjskega. Laščani so v zadnji tekmi Goodyear lige na vročem par- ketu v Širokem bregu dosegli še deveto zmago v sezoni. V dvorani na Pecari, ki je po pravilu polna vročekrvnih na- vijačev, so varovanci trenerja Predraga Kruščiča odigrali odlično v zaključku srečanja, ko so zlomili odpor domači- nov, ki so v tej sezoni v svoji dvorani presenetili že moč- nejše ekipe od Pivovarjev. Do odločitve je prišlo v zadnjih treh minutah, ko sta laška Američana Lamond Evans in Kenyan VVeaks s trojkami po- peljala svoje moštvo do vods- tva in zmage, ki jim je prine- slo osmo mesto v ligi. Lašča- ni se lahko prebijejo v pokal Uleb le v primeru uvrstitve Cr- vene Zvezde in Krke v Evroli- go, v nasprotnem primeru bo- do v naslednji sezoni najver- jetneje ostali brez evropske- ga tekmovanja, ki so ga bili v Treh lilijah v minulih sezo- nah vajeni. Za Laščane je zdaj na vrsti domače prvenstvo in pokal Spar, kjer se bodo v pol- finalu pomerili z Unionom Olimpijo. Elektri tretje mesto Prvo presenečenje ligaške- ga dela 1. SKL je prav gotovo Elektra, ki je z zadnjo zma- go v Zrečah ob koncu osvo- Glavni »krivec« za uspeh Elektre- Miloš Sagadin. jila odlično tretje mesto. Dva- najst zmag je izkupiček »elek- tričarjev«, torej enkrat več kot v lanski sezoni po prvem delu, pa čeprav je ekipa bis- tveno cenejša, z manj kvah- tetnimi posamezniki. Vendar je novi strateg Miloš Saga- din dobro delal s svojimi igralci, ki so tudi v Zrečah prikazali, da so se zasluženo uvrstili v ligo za prvaka. Kljub temu, da so domačini vodili večji del srečanja, je Elektra ponovno pokazala svojo ne- popustljivost do zadnjih se- kund. V zadnjem delu se je izkazal predvsem razpolože- ni Damir Latovič (18 točk, 87-odstoten met, 4 skoki), pa tudi vsi ostali so opravili ve- liko delo, predvsem v obram- bi, kjer so prvega strelca Ro- gle Maria Dundoviča pusti- li brez doseženega koša iz igre, kar je bil tudi ključ do zmage. Zrečanom tako ni po- magala niti dobra igra vete- rana Slobodana Beniča (18 točk, 83-odstoten met, 6 sko- kov) . Je pa moštvu izpod Ro- gle ostala tolažba, da bodo v ligi 2^ prvaka imeli še dve pri- ložnosti za maščevanje. Kaj je to zmaga? To se vedno pogosteje spra- šujejo navijači Hopsov, ki se niso veselili zmage domače- ga moštva že od 17. januarja. Nov, zelo boleč poraz, so jim v soboto prizadejali Kranjča- ni, kar se bo še kako pozna- lo v ligi za obstanek, kamor se prenašajo vse točke iz do- sedanjega dela sezone. Pol- zelani so imeli v 30. minuti vodstvo z 72:58, imeU so do- bro igro in odličnega Matja- ža Cizeja (16 točk, 12 sko- kov), vse to pa jim ni poma- galo v katastrofalnem zad- njem delu, v katerem je Tri- glav naredil rezultat 32:13 in odnesel točke na gorenjsko. Polzelani niso našli obram- be za Jureta Eržena, ki je bil najzaslužnejši za sedmo zmago Triglava, s čimer se je položaj pred ligo za ob- stanek še kako zapletel. Vanjo pa mirno vstopajo Šentjurčani, ki so v soboto do- segli še deseto zmago (četrto zapored), ter se z njo vsaj del- no oddolžili Domžalčanom za poraz v prvi tekmi sezone, ki jim je na koncu zaprl vrata v ligo za prvaka. Spomnimo se, da so takrat v zadnjih sekun- dah igralci Kemoplasta zgre- šili štiri proste mete, in odlo- čilen koš prejeli v zadnji se- kundi. Tudi tokrat je zaklju- ček prinesel podoben razplet, le s srečnejšim koncem za Šentjurčane, saj so v zadnje pol minute zadeli pet od šest prostih metov. Odlična sta bila predvsem Damjan Novako- vič (25 točk, 60-odstoten met, prosti meti 12:12) in Bojan Novak (19 točk, 5 skokov). Odpovedal je ponovno prvi or- ganizator igre Ilija Petrovič, pa tudi sicer zelo dobri An- drej Maček ni bil v formi iz zadnjih tekem. Zaradi tega so imeli domačini, ki so dvakrat že pobegnili na deset točk, pre- cej težav z organizacijo napa- da, in so si zmago priborili šele v srečni končnici, v kate- ri pa se je mlajši bratov Ma- ček odkupil in izkazal s štiri- mi zadetimi prostimi meti in še kako pomembnim košem. .Laščane, Elektro in Roglo, sedaj čaka liga za naslov pr- vaka, kjer bodo odigrali 14 tekem. Ob trojici iz našega po- dročja, bodo v ligi še Union Olimpija, Krka, Geoplin Slo- van, Koper in Helios. V ligi za obstanek pa bodo igrali Al- pos Kemoplast (prenaša de- set zmag), Hopsi (7), Triglav (7), Kraški zidar (7), Zagorje (7) in Birokrat (5). Prvenstvo v obeh skupinah se začne že to soboto, igralo pa se bo ob sredah in sobotah, kar bo pov- zročilo kar precej težav eki- pam, ki niso vajene tega rit- ma in imajo skromnejši iz- bor kvalitetnih igralcev. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC Peterka kroga: Dražovič (Eelktra), Latovič (Elektra), Nova- kovič (A. Kemoplast), Weaks (Piv. Laško), Cizej (Sav. Hopsi). Igralec kroga: Damir Latovič (Elektra) Trener kroga: Miloš Sagadin (Elektra) Ponovno derbi Celja in Ljubljane Rokometni speMakel v Tivoliju V nedeljo bo v hali Tivoli drugi letošnji derbi m rokometaši Celja Pivovarne Laško in Mobitela Prul Ljubljančani so v 16. krogu presenetljivo klonili v ' lenju, Celjani pa so visoko premagali Pivko. Pivovarji trenutno vodijo na lestvici, saj imajo bol razliko v zadetkih, vendar so ob koncu rednega dela p venstva pomembne medsebojne tekme, tako da v Ljubljc ni potrebujejo vsaj minimalno zmago. Poraza na prvi tel mi še niso pozabili, vendar so od takrat izjemno napredc vali. V Ljubljani bodo nastopili v popolni postavi, kari glede na prvo srečanje, ko nista igrala ključna igralca D« jan Peric in Aleš Pajovič, velika prednost. Zadnji pora Ljubljančanov jih ne sme uspavati, na derbiju se bodo pi vaki zagotovo prikazali v povsem drugačni luči. »Prule so v Velenju igrale zelo nervozno. Tekma je bil izenačena, vendar so domačini zasluženo slavili, saj so nas protnika povsem zasenčili v zaključku srečanja«, je po os ledu tekme v Rdeči dvorani dejal celjski trener Miro Pc žun in dodal: »Naša forma se vzpenja, igramo bolje kc smo jeseni. Cilj je seveda zmaga, čeprav je ljubljansko moi tvo zelo kvalitetno in sposobno vrhunskih predstav.« Za ob moštvi bo derbi generalka pred prvima polfinalnima nast( poma v evropskem tekmovanju. Gledalci si lahko obetaj pravi rokometni spektakel. P Foto: G Žaloanke lovijo tretje mesto Minuli konec tedna so ro- kometašice Žalca v derbiju za tretje mesto igrale neod- ločeno v Škofijah. V sobo- to pa bodo v domači dvora- ni poizkušale presenetiti Pi- ran. Celeia je v Izoli izgu- bila le z zadetkom razlike. Žalčanke so zapravile ve- liko priložnost, da bi prema- gale tekmice za končno tret- je mesto. Po zmagi nad Olim- pijo, bi bilo potrebno prema- gati še Burjo v gosteh. V vods- tvu so bile vse do zaključka tekme, domačinke so jih ujele šele pri rezultatu 23:23, ven- dar v zadnjih minutah pred domačimi gledalci zbrale do- volj moči, da so izid izena- čile. Manjkali so zadetki C nijele Savič, ki je v prejšn] tekmah igrala zelo dobro Žalčanke bodo zamuje poizkušale nadoknaditi na t( mi s Piranom, kar pa bo gle na moč tekmic izredno teži »Predali se zagotovo ne boit z veliko želje in borbenso jih bomo poizkušali presei titi. Pirančanke so poleg 1^ ma razred zase v državnem! venstvu,« je napoved pred d bijem strnil športni direki Iztok Ščurek. Rokometašice Celeie bo po dobri igri v Izoli, v nede gostile ljubljansko Olimp' Tekma bo tokrat v telovad ci Šolskega centra Celje. PŠ, Foto: ' Veselje Žalčank na derbiju v Celju - ga lahko ponovijo v soboto proti Piranu? Št. 12 - 20. marec 2003 ŠPORT 23 Po zmagi ostali brez vodstva Jerbi v Šmartnem ob Paki dobili Celjani - Olimpija brez boja na vrh - Rudar tone vse globje ;\1C Publikum je edino moš- Ki ima v spomladanskem de- prvenstva celoten izkupiček k. Tokrat so prekinili še tra- ijo nepremagljivosti Ere na do- ičem igrišču in so že 14 tekem pored neporaženi. Zaradi iz- učitve Korotana iz prvenstva morali prepustiti prvo mesto inipiji, ki ima po novem toč- ianju boljšo razliko v danih prejetih zadetkih. Era je kljub razu ostala na petem mestu, dar pa je že zelo blizu mestu izpad. [orotan še drugič zapored ni al tekme v ligi Simobil, zato se i v najnižji rang tekmovanja, [uženje prvoligašev se je odlo- 0, da se brišejo njegovi razulta- ev drugi tretjini prvenstva, kar akor ni pravično, vendar je v eresu Maribora in Olimpije. Če se namreč brisali vsi rezultati irotana, bi pridobili Celjani, ki imeli dve točki prednosti pred ubljančani, še več pa šmarška 3, ki bi se povzpela kar na tretje ;slo. Vodilna bi bila še v večji tdnosti pred zasledovalci, iz bo- ža prvaka pa bi že izpadla Mari- rin Koper. Kljub drugačni od- itvi stroke, so v celjskem tabo- vedno bolj optimistični. Ponovno zmagoviti prvi polčas Celjani so v derbiju kroga zaslu- no, a težje od pričakovanj, pre- Jgali domačo Ero. Agresiven in padalen prvi polčas je bil ponov- Idovolj, da so se na koncu vese- itretje zaporedne zmage. Veliko ipako domačega vratarja Rober- Srage je izkoristili Marko Križ- kza vodstvo gostov z 1:0. Era je ^3la eno svojih najboljših tekem. 'Ijanom ni omogočila razviti pre- "znavne igre, a so njene prilož- "sti v napadu hkrati ostale neiz- ^riščene. Kaznoval jih je Simon Tudi Kvasovo moledovanje ni prineslo 11-metrovke. Sešlar, ki je z najlepšim golom 21. kroga poskrbel za mirnejše nada- ljevanje v celjskem moštvu. Takrat so nekateri pomislili, da bo to še ena zanesljiva zmaga grofov, ki pa so drugi polčas odigrali precej pod svojimi zmožnostmi. Era je napa- dala, Celjani pa si niso uspeli pri- praviti nobene prave priložnosti. Ramiz Smajlovič je z enajstim za- detkom v sezoni znižal rezultat in dvoboj je bil tako še bolj zanimiv. Ob dveh prodorih Boruta Arliča so domačini zahtevali najstrožjo ka- zen, vendar se je glavni sodnik Pe- ter Šart odločil, da prekrška ni bi- lo. Že v uvodu tekme je podobno reagiral na nasprotni strani, ko je v kazenskem prostoru Ere padel An- drej Kvas. Napetost je naraščala vse do kon- ca. Priložnost za potrditev zmage pa je zapravil mladi Dejan Rob- nik, ki je pred tem zamenjal bor- benega Mitjo Brulca. Publikum je včeraj na Skalni kleti igral prvo tek- mo polfinala slovenskega pokala. Odločilna tekma v Dravogradu bo 9. aprila. Prvi finalist je Olimpija, ki nasprotnika (Korotan) v polfi- nalu ni imela. V nedeljo se bodo Celjani proti Muri borili za vodil- ni položaj po dveh tretjinah prvens- tva, ki bi jim omogočil igranje zad- nje tekme državnega prvenstva z Olimpijo na domačem igrišču. Šmarčani bodo na Bonifiki poiz- kušali presenetiti Koprčane. Tretji poraz Nogometaši Rudarja so v vedno slabšem položaju. V Murski Sobo- ti so doživeli še tretji zaporedni po- raz. Lep zadetek Franca Fridla iz 17-ih metrov v uvodu srečanja je bil dovolj za zmago Mure, ki se je Rudarju v boju za obstanek pribli- žala le na točko zaostanka. Prek- murci tudi tokrat niso blesteli, Ve- lenjčani pa kljub napadalni igri v zaključku tekme niso uspeli izena- čiti. Zaradi napadalne igre gostov so imeli svoje priložnosti iz proti- napadov tudi Muraši. Priložnosti na obeh straneh so ostale neizko- riščene in tekma se je končala z mi- nimalno zmago domačinov. Knapi tako niso izpolnili svojega cilja, da bi v Murski Soboti ostali neporaženi. »Težko je bilo celo tek- mo loviti rezultat. Kljub premoči v drugem polčasu, nismo dosegli za- detka. Zavedamo se težavnosti na- šega položaja. Nekaj bi pri tem mo- rala storiti tudi uprava,« je dejal trener Rudarja Franci Oblak. Knapi bodo negativno serijo težko prekinili. V naslednjem krogu bodo namreč go- stili ranjene Mariborčane. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIC Igralec kroga Simon Sešlar, ob njem brani- lec Ere Damjan Romih Zadovoljna celjska stroka Po derbiju so povedali Marijan Pušnik (trener CMC Publikuma): »Čestitam mojim igralcem za srčno in borbeno igro, ki sicer ni bila najlepša. Po našem hi- trem vodstvu je Era v nadalje- vanju pritisnila, vendar smo s srčno igro prišli do zaslužene zmage. Pred nami je najpomem- bnejša tekma sezone, saj si vsi želimo uvrstiti v finale pokal- nega tekmovanja.« Borut Jarc (trener Ere Šmart- no): »Ni katastrofa, če izgubiš proti vodilni ekipi prvenstva, vendar je vsak poraz boleč. Celjani so dobra ekipa in niso nezasluže- no na vrhu lestvice. Z derbijem smo lahko vsi zadovoljni.« Damjan Romih (Era Šmart- no): »Napake so sestavni del igre. Tako smo nesrečno prejeli prvi zadetek in kmalu še drugega. Ime- U smo premalo sreče, kljub te- mu so gledalci prišli na svoj ra- čun. Bilo je veliko spornih odlo- čitev, vendar so Celjani zasluže- no zmagali.« Mitja Brulc (CMC Publi- kum): »To je bila ena najtežjih te- kem, ki smo jih igrali v gosteh. V borbeni igri sem prejel ne- kaj udarcev, ki pa me niso mo- rili, saj smo osvojili tri točke. Proti Muri, ki nas je edina na- digrala v prvem delu prvens- tva, bomo morali pokazati vse svoje znanje za zmago in mor- da prvo mesto pred zadnjo tret- jino prvenstva.« Simon Sešlar (CMC Publi- kum): »Tokrat nismo odigrali na naši ravni, vendar smo pokazali po- vsem drugo kvaliteto. Zadet- ka smo dosegli, ko nismo imeli prave premoči na igrišču. Ta- ko zmagujejo velike ekipe in prvenstvo se dobiva na takšnih tekmah. Igrali smo proti zelo kvalitetnemu moštvu, ki je bi- lo do nedelje še neporaženo na svojem igrišču. Na njihovo sre- čo smo imeli v ekipi >razpolo- ženega< Korena. Igramo zelo do- bro in vzdušje v ekipi je temu primerno. Pri našem prvem za- detku sem dobil lepo podajo od Andreja Kvasa, žogo sem do- bro zadel in takšnega gola sem nedvomno zelo vesel. Zdaj so pred nami odločilne tekme. Preko pokalnega obračuna se lahko na najlažji način uvrsti- mo v evropski pokal.« Igralec kroga Simon Sešlar (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) Št. 12 • 20. marec 2003 24 ŠPORT Joli brez medalje Velenjčanka Jolanda Če- plak je zadnji dan dvoran- skega svetovnega prvens- tva v britannskem Birming- liamu v teku na 800 metrov zasedla nehvaležno četrto mesto. Njen najboljši izzid v le- tošnji sezoni 1:59,54 je bil le za stotinko sekunde pre- malo za bronasto odhčje. Na- slov je ubranila olimpijska prvakinja Maria de Lourdes Mutola iz Mozambika, ki je petič v karieri zmagala na dvo- ranskih SP, druga je bila olim- pijska in svetovna podprva- kinja Avstrijka Stephanie Graf, tretja pa Španka May- te Martinez. Španska repre- zentantka je izkoristila slab- šo taktiko Čeplakove in se v ciljnem sprintu s komolci pre- rinila do medalje. Slovenska reprezentanca je tako ostala brez željenega odličja na pr- venstvu in zaostala za priča- kovanji. Mlada atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je v kvalifikacijah teka na 60 metrov ovire v četrti kvalifi- kacijski skupini zasedla še- sto mesto in z 21. časom (8,31) končala svoj prvi na- stop na velikem tekmovanju. PŠ Foto: GK Čeplakovi ni uspelo ponoviti uspehov iz lanske sezone. V Rogaški karate in motokros v Rogaški Slatini so že sedmič izbrali najboljše športnike v minulem letu. Na izboru pa se je izkaza- lo, da so trenutno uspešni le njihovi mladi športniki, kajti članskih tekmovalcev praktično ni. Naslov najboljše v letu 2002 je prejela Isabela Ko- vačič, članica karate kluba Rogaška, lani državna prva- kinja v kategoriji do 53 kg. Najboljši športnik je Rok Cajzek, državni prvak v mo- tokrosu v kategoriji do 85 ccm, ki je tako nasledil šriri- kratnega zmagovalca Danie- la Gospiča. Priznanja za za- služnega športnega delavca sta prejela Tanja Verglez, učiteljica športnega plesa društva plesnih dejavnosti Rolly, in Zijad Nezič, član balinarskega kluba Rogaška Crystal. Podeljeno je bilo še osem priznanj perspektivnim športnikom. Dobili pa so jih Urška Klemene (tenis), Ka- ja Sajko in Patrik But (šport- ni ples), Anamarija Volarič, Nika Pšajd in Tim Mijailo- vič (vsi karate), Katja Star- ček in Uroš Kidrič (oba ko- šarka), ter Tomi Brantuša (alpinizem). Posebna gosta prireditve sta bila direktor Slovenskih košarkarskih re- prezentanc Janez Drvarič in Slovenski državni reprezen- tant v smuku Peter Pen. Vili Resnik pa je s prijetno glas- bo dobro ogrel napolnjeno športno dvorano Janina. JANEZ TRBOVC PANORAMA nogomet 1. SNL 21. krog: Em Šmartno CMC Publikum 1:2 (0:2); Križ nik (21), Sešlar (30); Smajlo Vič (58). Mura - Rudar 1:C (1:0); Fridl (6). Vrstni red Olimpija, CMC Publikum 40 Koper 33, Maribor Pivovarn£ Laško 31, Era Šmartno 30, Pri- morje 25, Dravograd 24, Ljub Ijana 22, Gorica 20, Rudar 19, Mura 18, Korotan 3. 2. SNL 16. krog: Dravinja - Izolo 1:0 (0:0); Potočnik (65). Vrst- ni red: Domžale 40, Grosup- lje, Aluminij 34, Drava 28, Križevci 23, Bela krajina 22, Krško, Livar, Izola 21, Triglav, Goriška brda 18, Zagorje, Ja- dran 17, Nafta, Dravinja 16, Železničar 6. 3. SNL - sever 14. krog: Vransko - Fuži- nar 2:0, Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 1:2, Šoštanj - Stojnci 1:1. Vrstni red: Po- horje, Bistrica 29, Šoštanj 28, Paloma 25, Hajdina, Šmarje 23, Stojnci 21, Kozjak 19, Sre- dišče 18, Krško 16, Vransko, Malečnik 15, Fužinar 12, Mons Claudius 2. MALI NOGOMET 1. SL, 16. krog: Beton - Do- bovec 11:3 (5:0); Stres (39- lOm), Vrečko (39, 40). Vrst- ni red: Litija, Beton 40, Do- bovec 27, Puntar 26, Metro- pol 20, Kix 18, Napoh 17, To- maž 16, Sevnica 14, Grafis 9. košarka GOODVEAR LIGA 22. krog: Široki Brijeg - Pi- vovarna Laško 67:78 (57:52, 33:37, 19:17); Weaks 22, Dojčin, Radunovič 12, Kuqo 8, Kobale, Evans 6, Pavič, Po- povič 5, Miletič 2. Vrstni red: Union Olimpija 39, Macca- bi 38, Crvena zvezda 37, Za- dar 36, Gibona 35, Krka, Za- greb 33, Pivovarna Laško, Ši- roki Brijeg 31, Split 29, Bo- rac 28, Bosna 23. 1. SKL - moški 22. krog: Rogla - Elektra 73:76 (54:51, 37:33, 28:13); Benič 18, Sivka 17. BroUh 13, Mihajlovič 10, Zarič 5, Str- nad, Meško 3, Zinrajh 2; La- tovič 18, Dražovič 17, Bela- novič 9, Ručigaj 8, Tajnik, Goršek 5, Čustič, Vidovič 3, Nuhanovič 1. Alpos Kemo plast - Helios 94:91 (73:67. 46:41,25:18); Novakovič 25, Novak 19, Ribezi 14, A. Ma- ček 12, Jovanovič 10, Kočai 9, Petrovič 3, Kahvedžič 2. Hopsi - Triglav 85:90 (72:58, 43:46, 27:14); Tovornik 19, Cizej 16, Čovič 15, Gržina 12, Skok 9, Bura, Čatovič 7. Vrst- ni red: Geoplin Slovan 39, Koper 35, Elektra 32, Helios 31, Rogla, Alpos Kemoplast 30, Kraški zidar, Hopsi, Tri- glav, Zagorje 27, Birokrat 25. 1. SKL - ženske 7. krog: Merkur - Odeja 85:20 (68:14,45:9,23:8);Tem- nik, Jocič 20, Erkič 13, J,ereb 10, Kvas 7, Tratsiak 6, Potoč- nik 4, Čonkova 3, Markovič 2. Vrstni red: Merkur 14, Je- zica, Maribor 12, Sežana, Je- senice 9, Odeja 7. POKAL SLOVENIJE Četrtina finala: Rogla - Union Olimpija 79:93 (62: 68, 47:45, 25:16); Sivka 18, Brolih 15, Mihajlovič 13, Zi- nrajh 11, Dundovič 9, Zarič 8, Strnad 5. rokomet""" 1. SRL - moški 15. krog: Rudar - Celje Pi- vovanm Laško20-34 (11:16); Milosavljevič 6, Kokšarov, Maksič 5, Tomšič, Kozlina 4, Pajovič, Žvižej 3, Vugrinec, Gajič 2. 16. krog: Gorenje - Mobi- telPrule6733:iO (16:18); Kav- tičnik 12, Bedekovič 7, L. Do- belšek, Sirk 4, Tamše, Sovič 3. Celje Pivovarna Laško - Piv- ka 43:19 (21:7); Tomšič, Koz- lina 7, Maksič, Kokšarov 6, Gajič 5, Milosavljevič, Žvižej 4. Rutenka 2, Oštir, Ivančič 1. Vrstni red: Celje Pivovar- na Laško, Mobitel Prule 30, Gorenje, Prevent 22, Trimo 16, Cimos 15, Termo 14, Ru- dar 13, Inles II, Vehka Nede- lja 9, Slovan 7, Pivka 3. 1. SRL - ženske 13. krog: Burja - Žalec 29:29 (11:15); Kranjc 7, Po- točnik, Agafonova 6, Steva- novič 5, Randl 3, Savič 2. Izo- la - Celeia^ 23:22 (10:9); Strmšek 7, Čerenjak 6, Jeri- ček 3, Sotler, Bilič 2, Novak, Kikanovič I. Vrstni red: Krim, Piran 24, Burja 16, Žalec 15, Olimpija, Izola 13, Gramiz 9, Celeia 7, Loka kava, Jelo- vica 6, Sava 1. ŠPORTNI KOLEDAR sobota, 22. 3. NOGOMET 1. SNL, 23. krog, Velenje: Rudar - Maribor Pivovarna Laško (18). 2. SNL, 17. krog. Sloven- ske Konjice: Dravinja - Jadran (15). 3. SNL - sever, 15. krog: Šoštanj - Vransko, Paloma - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Hajdina (15). MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog, Rogaška Sla- tina: Dobovec - Kix (20). KOŠARKA 1. SKL - moški, za uvrsti- tev od 1. - 8. mesta, 1. krog, Novo mesto: Krka - Pivovar- na Laško, Ljubljana: Slovan - Elekta, Koper: Koper - Rogla. 1. SKL - moški, za uvrsti- tev od 9.-15. mesta, 1. krog, Sežana: Kraški zidar - Alpos Kemoplast. 1. SKL - ženske, 8. krog, Ljubljana: Jezica - Merkur (18). ROKOMET 1. SRL - moški, 17. krog, Škofja Loka: Termo - Gore- nje. 1. SRL - ženske, 14. krog, Žalec: Žalec - Piran (18). nedeua, 23. 3. NOGOMET 1. SNL, 22. krog, Celje: CMC Publikum - Mura, Ko- per: Koper - Era Šmartno (15). ROKOMET 1. SRL - moški, 17. krog, Ljubljana: Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško (18). 1. SRL - ženske, 14. krog, Celje: Celeia - Olimpija (18). sreda, 26. 3. KOŠARKA 1. SKL - moški, za uvrsti tev od 9. -15. mesta, 2. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - JiQJžsLU9k^........ . - . NA KRATKO IVIirotelcs tudi letos najboljši Celje: Že v predzadnjem krogu državnega prvenstva v] Ijanju je Miroteks z zmago nad Triglavom iz Kranja s potrdil svoj 12. zaporedni naslov državnega prvaka v sa stojni Sloveniji. Najboljši pri Celjankah sta bili Marika] dinar, ki je podrla 547 kegljev in Mira Grobelnik s 541 drtimi keglji. Druga ekipa Miroteksa, ki se bori za { mesto v B ligi, je v Miklavžu igrala 4:4. V soboto bo teks gostil prvi troboj evropske lige. Celjanke v skupii tekmujejo z avstrijskimi in romunskimi prvakinjami. | Štiri Celjanke na SP Celje: Med osmimi slovenskimi mladinskimi reprezent kami v kegljanju, ki bodo nastopile na svetovnem prvens so kar štiri Celjanke. Barbara Fidel, Sabina Koljič, Zorica ( vič in Rada Savič. Prvenstvo bo od 10. do 17. maja v Nem Dve celjski kegljavki Dobrila Vučenovič in Nada Savič pa prvi rezervi, če bi se katera od osmerice poškodovala. (JK Nov državni naslov Miroteksi Celje: Rada Savič in Sabina Koljič sta osvojili naslovi Ijaških državnih prvakinj v mladinskih dvojicah. Drugi bili Nada Savič in Dobrila Vučenovič, četrti pa Barbara del in Zorica Gluvič. (JK) Odličen začetek rokometašic Celje: Rokometašice Celja, ki se borijo za 7. mesto v hgi, so v tem delu odlično začele svoje nastope. V sobote premagale Jadran z 41:23 in vodijo v skupini. Filipovič je dosegla 9 zadetkov, Majcenova in Potočnikova 6, Zor va pa je zadela petkrat. (JK) Tkalec znova najboljši strelet Železniki: Strelci društva Dušen Poženel so v 6. krt državne lige v streljanju z zračnim orožjem osvojili dn mesto. Peter Tkalec je zmagal med člani, Ksenija Maček je bila v ženski konkurenci četrta. V mladinski konkure je zmagal Uroš Taškar. Prvenstvo veteranov Celjska koča: Na občinskem prvenstvu veteranov v vf slalomu je zaradi slabega vremena nastopilo le 36 tekr valcev. V svojih kategorijah so slavili: Vera Krošel, Jai Četina, Ivan Grajžl in Miran Govedič. Horvat najboljši v Zagrebu Zagreb: Na mednarodnem tekmovanju mladih drsa|l je v svoji kategoriji zmagal Maric Horvat, Pina Umek David Kranjec sta osvojila drugi mesti, Tina Kalšek je b peta. Urban Kalšek pa sedmi. Pet medalj mladini plavalcem Celje: Plavalni klub Marines Neptun je pripravil državi prvenstvo za mlajše dečke in deklice. Sodelovalo je J plavalcev iz 19 klubov. Domači tekmovalci, ki jih trenj Aleš Jašarovič, so osvojili ekipno sedmo mesto. Luka Ži man je zmagal na 200 metrov prsno, na pol krajši razdalji bil četrri, na 50 metrov prsno pa je osvojil drugo mest Nina Malec je bila druga na 100 in 200 metrov prsno. Kal rina Črepinšek je osvojila tretje mesto na 50 metrov pros Anže Koren pa je bil četrti na 50 metrov delfin. Laščani kadetski prvaki Laško: Mladi košarkarji Pivovarne Laško so osvojili n slov državnih kadetskih prvakov. Na zaključnem turniij četverice so brez težav premagali vse nasprotnike in se 2 služeno veselili drugega naslova v tej kategoriji. Na dru| mesto so se uvrstili košarkarji Triglava, tretji je bil Slova četrta pa Olimpija. Za najboljšega igralca turnirja je bili bran domači košarkar Petar Ciganovič. Zastopali slovenski hokej Quebec: 12-letni hokejisti Celja Matej Soline, Davor Ral; novic in Žiga Grahut so nastopili za reprezentanco Sloveii' na neuradnem svetovnem prvenstvu do 14 let. V svoji skupi 32 ekip so izločili pokrajinski selekciji Connecticuta (8:1) Chariesburga (7:0), nato pa izgubili s provinco Quebec z 1 Novi obetavni rod celjskega hokeja — Št. 12 - 20. marec 2003 PISMA BRALCEV 25 H»REJELI I SMO Koncert frhunskega tria v petek, 21. februarja je bil I Kulturnem centru v Laškem ■pncert družinskega klavir- l^ega tria Jess-Kropfitsch z mnaja. Podnaslovljen je bil ^ Qt koncert vrhunskega tria ,, res si to oznako nedvom- ' o zasluži. ' Izvajali so glasbene bise- ;,od lahkotnega Haydna do iituoznih skladb za violino iarasatejeve Ciganske me- idije), Mojzesove variacije ačelo N. Paganinija in Beet- ovnove Waldstein sonate za lavir, kjer je vsak od instru- lentalistov pokazal resnič- 110 mojstrstvo na svojem in- ] Bumentu in veliko mero mu- ikalnosti. Osebno so mi bi- i najbolj všeč v triu Franza Jszta Karneval v Pesti, če- irav me tudi v zanimivih pri- edbah Straussovih skladb ni- ;o pustili hladnega. Izbrali so es simpatičen program in ga zvrstno izvedli. Bil sem nav- lušen. Kot poslušalca me je zmo- ilo nekaj malenkosti, na ka- ere dobrohotno opozarjam, 'ri koncertih klasične glas- )eje povsem odveč preko oz- 'očenja vrteti lahko glasbo ired koncertom, saj to ni ki- 10 predstava v trgovskem ratru. Tik preden pridejo izvajal- ina oder, smo slišali nekak- ;n avizo, kot, da prihajajo la oder cirkusanti ... Avizo (logoče spada na začetek dru- jačnih koncertov. V programskem listu bi lah- M zapisali kratek komentar 'Skladbam, pri večstavčnih il^ladbah oznake stavkov, saj 'ečina poslušalcev ne ve, ko- il^o »krajših skladbic« se ikriva za naslovom sonata ali rio. To je seveda stvar glas- lene razgledanosti posamez- likov, pa vendar tudi orga- lizatorja. Kulturni center bi 'vseh teh letih svojo publi- ko že lahko nekoliko vzgojil 1 naučil, da velja pri poslu- ^nju večstavčnih skladb pri "vrstni glasbi nepisan pro- okol - med stavki se ne plo- 'l^a! Če ne veš, kdaj je konec ^kladbe, počakaj, da izvaja- lec vstane. I Kulturni center bi lahko poskrbel za odrskega delav- ki bi namesto nastopajo- ph pospravljal notna stojala stole! i Hostese v kričeče rdečih Ntimih? Če je takšna opra- J^res skladna z značajem pri- '^ditve, je sicer lahko stvar okusa, vendar naj jim že nek- do razloži, kdaj naj se izva- jalcem zahvalijo z rožami in darilci. Prav gotovo ne tik po odigrani zadnji skladbi. S tem je treba počakati do ne- koliko bolj primernega tre- nutka, recimo, ko jih poslu- šalci znova pokličejo na oder. Kot glasbenik (sicer spošt- ljivo manjšega formata kot dunajski gostje) sem pač opa- zil nekaj malenkosti, ki mo- goče to niti niso. Za povpreč- nega poslušalca se vrhunski glasbeniki od »manj vrhun- skih« razlikujejo pravzaprav le v malenkostih. Na koncer- tu vrhunskega tria sem po- grešal direktorico Kulturne- ga centra, direktorje pokro- viteljev, župana Občine Laš- ko pa še kakšnega navadne- ga smrtnika - kolege glasbe- nike, recimo. Vrhunski trio si najbrž zasluži tudi vrhun- sko organizacijo, primeren sprejem in polno dvorano! PETER NAPRET Posvet čebelarjev v soboto, 22. februarja 2003, je bil v dvorani Narod- nega doma v Celju posvet če- belarjev, ki ga je organizira- la Čebelarska zveza celjske regije. Posvet je bil namenjen predsednikom in tajnikom čebelarskih društev celjske regije ter članom čebelarske- ga društva »Henrik Peternel«. Posvet je vodil predsednik ČZCR g. Drago Čuček, Čebe- larsko zvezo Slovenije pa sta zastopala g. Franc Šivic, univ. dipl. ing. gozd. kot podpred- sednik ČZS ter tajnik g. An- ton Tomec, ki je govoril o po- menu izobraževanja zdaj in po vstopu v Evropsko unijo. Glavna tema posveta je bila namenjena zdravstvenemu varstvu čebel. To predavanje je zanimivo podala ga. Alen- ka Kovačič-Jurič, dr. vet. med. Predstavila je pregled dela v preteklem letu, iz ka- terega je bilo razvidno, da je težavno čebelariti, kajti na ne- katerih področjih je poleg va- roe prisotna tudi huda gni- loba čebelje zalege in še ne- katere druge bolezni. Takšno stanje zahteva veliko pregle- dov posameznih čebelarstev in izdajanje podrobnih navo- dil za sanacijo čebeljih obo- lenj. Pri tem pa ne smemo spregledati skrbi za preven- tivna predavanja, ki jih je v letu 2002 imela kar petnajst. Predlagala je, da čebelarji na- redijo vse, da čebelarijo na mladem satju. Ta predlog so prisotni komentirali kot tež- ko dosegljiv, kajti čebele ni- so vedno pripravljene tako pridnp graditi satovja. Okro- gla miza na to temo je poka- zala, da si čebelarji želijo na temo zdravstvenega varstva čebel konkretna navodila v pisni obliki, ki bi tudi časovno opozarjala na potrebne ukre- pi- Gospod Šivic je del pos- veta namenil kongresu Api- mondie 2003, ki bo avgusta v Cankarjevem domu v Ljub- ljani. To je za slovensko če- belarstvo in državo velik do- godek. Da je uspelo organi- zirati Apimondio 2003 rav- no v Sloveniji, se moramo zahvaliti dobremu sodelova- nju slovenske čebelarske zve- ze v mednarodnih strokov- nih krogih tega področja. Po- zabiti ne smemo na sloven- sko čebelo »Kranjska sivka«, ki je po svojih kvalitetah poz- nana v Evropi in Ameriki in prvi čebelarski učitelj na Du- naju je bil Slovenec Janez Janša. Kongres Apimondia se odvija vsako drugo leto v dru- gi državi, izmenjaje v eni od petih celin. Na kongresu so predstavljeni novi čebelarski dosežki, udeležijo pa se ga največji svetovni strokovnja- ki s tega področja. ANTON MEDVED, tajnik ČD HP ZAHVALE, POHVALE Kemet 2003 Kemet = Egipt ? Nil. Prvo brez drugega ne bi nastalo oziroma ne obstaja. To so ve- deli že pred 5.000 leti, to ve- do danes. Kjer je voda, tam je življenje, naokoli pa le puš- čava. V tisočletni zgodovini so se dvignile in potonile mno- ge dinastije, ki pa niso osta- le pozabljene. Še danes, kljub številnim lastnikom Nilove dežele, lahko opazujemo ve- ličastne »kamne«, ki v vsakem izzovejo dvome, občutke skeptičnosti. Vse od Spodnje- ga do Zgornjega Egipta se zvr- stijo po zaslugi mogočnih fa- raonov monumentalna dela arhitektov, od piramid v Gi- zi do templja v Abu Simblu. Egipt je dežela mnogih obrazov. Kontrast se odseva po vsej njeni širini, predvsem pa po dolžini njene reke živ- .Ijenja. Vsem pa je cilj - eno. Preživeti. Videti Egipt, začu- titi Egipt sta si različna poj- ma. Kljub vsem modernim pripomočkom, od priročni- kov do televizijskih oddaj, ki nazorno ponazarjajo deželo, je vsebina, ki jo zavzema re- ka, premogočna. V očeh obi- skovalca se zvrsti toliko po- dob, toliko občutkov, da jih je težko zbrati v enem zvez- ku, na enem »trdnem disku«. Vse od 17. pa do 20. sto- letja, pred tem iij še vedno, so deželo ljubiteljsko ter znanstveno raziskovali mnogi navdušenci nad starodavni- mi kulturami. Vsa ta nova od- kritja so omogočila današnji množici navadnih smrtnikov kratek vpogled v zgodovino ene največjih civilizacij. Da podobe dobijo dušo, je potrebno razumeti bistvo kulture, ki še vedno mnogo skriva. Srečanje z deželo, z nje- nim dihanjem in bitjem srca je vsakokrat čarobno, veli- častno, mistično. Čeprav poznamo že toliko, nam os- taja še mnogo. Slednje je pre- puščeno nam samim. Doživetje prvin in bistva Egipta je za 45-člansko od- pravo iz dežele južnih Alp omogočila lokalna turistič- na agencija Planet Tours z vo- dičem Mohamedom in slo- venska turistična agencija Vard d.o.o. iz Celja, ki bi brez duše, ki živi za to, osta- lo kot velik hieroglif. Hvala gospodični Tini Vari za upo- dobitev zgodbe slikovnih po- dob v premikajoči se podo- bi, ki se vleče vzdolž reke živ- ljenja. Brez nje to potovanje ne bi bilo to, kar je postalo. UDELEŽENCI odprave Kemet 2003 med 14. in 21. feb. novega šentjur- skega župana Oskrbovanci Doma upoko- jencev Šmarje pri Jelšah, ki smo iz šentjurske občine, smo se razveselili, ko smo izve- deli, da nas bo obiskal novi župan občine Šentjur, gospod Štefan Tisel. Kljub hitremu tempu življenja si je našel čas in nas pred kratkim obiskal. Stanovalci smo se zbrali v ve- liki jedilnici, župan pa je pri- šel v spremstvu medicinske sestre in sekretarja okrajne- ga Rdečega križa. Zbralo se nas je okoli tri- deset, župan nas je pozdra- vil in vsi smo bili bogato ob- darovani, pogoščeni z dobrim domskim pecivom in žlaht- no kapljico, zato smo tudi nazdravili in zapeli. Za izka- zano pozornost in darila se mu zahvaljujemo. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje pri Jelšah Zahvala podjetju CM Celje Kot vsako leto, smo bih upokojenci nekdanjega Cest- nega podjetja Celje tudi le- tos povabljeni na srečanje. Zbralo se nas je toliko, da smo povserh napolnili so- dobno in lepo urejeno jedil- nico. Pripravili so nam lep kulturni program, pozdrav- ni nagovor generalnega di- rektorja g. Vojka Strmecke- ga (na kratko nam je prika- zal sedanje stanje v podjet- ju in bodoče naloge ter pro- grame dela) pa nas je prijet-^ no presenetil. Tudi mi upo- kojeni nekdanji člani tega kolektiva smo lahko veseli, da podjetje napreduje in ta- ko zagotavlja delovna mesta vsem sedaj zaposlenim in tudi bodočim generacijam. Po skupnem kosilu se je bi- lo prijetno pozdraviti z nek- danjimi sodelavci ter jim ob stisku roke zaželeli sreče in zdravja. Iskrena hvala vsem v CM Celje, ki vsako leto mi- slijo na nas in nas preseneti- jo s prijetnimi darili. KRISTINA KITANOVSKA, Celje Srečanje po 30 letih Junija leta 1972 smo se de- kleta in dva fanta poslavlja- li. Takrat smo zaključevali šolanje v vrtnarski šoli v Med- logu. Slovo je bilo boleče, saj so se v tem času stkala mno- ga prijateljstva. Razkropili smo se po vsej Sloveniji, si poiskali službe, ustvarili dru- žine... Nismo pa pozabili, da je od takrat minilo že trideset let. Zato smo se 7. decembra lani zbrali pred vrtnarskošo- lo, kjer nas je prijazno spre- jela ravnateljica te šole, gos- pa Jadranka Teržan Seles. Po- vabila nas je v razred na po- gostitev, od nekod je prine- sla albume s fotografijami in spomini so oživeli... Skupaj z našo razredničar- ko, gospo Anico Nosan, smo obujali spomine na tiste ča- se, ki so bili resnično težki. Nekateri so bili od doma odrezani po ves mesec, pa tu- di za vozače je bilo hudo, saj ni bilo dobrih povezav. Gos- pa ravnateljica nam je pripo- vedovala, kaj se je s šolo do- gajalo po našem odhodu pa vse do danes. Da je vedno kaj novega, da je bitka za obstoj huda, da se moraš znajti in velikokrat iz nič narediti do- bre stvari, je med drugim po- vedala. Gospe ravnateljici se za lep sprejem iz srca zahva- ljujem. Srečanje smo v prijetnem vzdušju nadaljevali v gostiš- ču Asado v Levcu, na koncu pa smo si obljubili, da se bo- mo prihodnjič srečali prej, saj je bil ta večer za vse pre- kratek. Hvala gospe Nosano- vi, da si je vzela čas in prišla med nas, hvala gostišču Asa- do za postrežbo, ostalim pa - na veselo snidenje prihod- njič! FANIKA BREČKO, Gotovlje Smučarsko društvo UNiOR Celje organizira državno prvenstvo v slalomu v soboto, 22.3.2003 za ženske in v nedeljo, 23.3.2003 za moške. Start obeh slalomov je ob 9.00 na smučišču Ostruščica II na Rogli. Na tekmovanje je prijavljenih veliko znanih imen s svetovnega pokala. Ogled obeh tekem je brezplačen. MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Najboljši sosed? Naš bralec Branko iz Ce- lja sprašuje, ali bo Merca- tor res v kratkem zaprl pro- dajalno Hruška na Glav- nem trgu v Celju. V zadnjih dobrih desetih letih, kar živi v ožjem središču mesta, so različna trgovska podjetja zaprla že tri trgovine za dnevno oskrbo z živilski- mi izdelki. Ker sovraži na- kupovanje v mega in hiper marketih in ker rad najnuj- nejše potrebščine nakupi »sproti«, je bil ob novici, da Mercator zapira še zadnjo majhno, potrošnikom pri- jazno trgovinico v ožjem mestu, zgrožen. »Spoštovani gospod Bran- ko, vaše razmišljanje smo proučili, saj si iskreno želi- mo, da bi bili vsi naši kupci zadovoljni,« sta v odgovoru najprej zapisala direktor ma- loprodaje Peter Zavrl in pred- stavnica za odnose z javnost- jo Jana Lutovac Lah ter na- daljevala: »Ugotovili smo, da moramo prodajalno Hruška zapreti iz več razlogov. Pro- dajalna v preteklem letu ni us- tvarila opravičljivih rezulta- tov, da bi obratovala tudi v pri- hodnje. Poleg tega prodajal- na tudi ni v Mercatorjevi la- sti, ampak jo imamo v naje- mu in moramo zato plačeva- ti visoke najemnine, potreb- na pa je tudi temeljite preno- ve, saj se nahaja v starem ob- jektu. Da bi prodajalna obra- tovala tudi v prihodnje, smo iskali različne možnosti, ven- dar pri tem nismo bili uspe- šni. Vsi kriteriji, ki opraviču- jejo njeno obratovanje v pri- hodnosti, tako niso izpolnje- ni, in zato jo bomo morali, žal, zapreti. Iskreno si želi- mo, da bi ostali Mercatorjev zvesti kupec, zato dovolite, da vam ponudimo nakupe v bliž- nji Mercatorjevi prodajalni Soča, ki je le 200 m stran od prodajalne Hruška.« St. 12-20. marec 2003 26 KRONIKA Padel z nosil?! Med reševanjem hudo ranjenega poškodovanca je ta padel z nosil - Kakol se lahko zgodi kaj takega? v četrtkovem dopoldne- vu so številne radijske po- staje poročale o hudi pro- metni nesreči, ki se je zgo- dila na Liptovski cesti v Slo- venskih Konjicah, voznike, ki so vozili tam mimo, pa opozarjale na možne zasto- je. Le nekaj minut čez pol deseto je namreč v Sloven- skih Konjicah tovorno vo- zilo zbilo 72-letnega Stan- ka P. Na zaznamovanem prehodu za pešce. 29-letni M. M. je s tovor- nim avtomobilom vozil po Liptovski cesti v Slovenskih Konjicah iz smeri Oplotniš- ke proti Škalski cesti. Ko je pripeljal do zaznamovanega prehoda za pešce v bližini av- tobusne postaje, je vozišče prečkal pešec, 72-letni S. P. Kljub zaviranju je voznik to- vornega vozila trčil v pešca in ga zbil po vozišču. Poško- dovanega so odpeljali v celj- sko bolnišnico, kjer pa je za- radi hudih poškodb umrl, so par ur po nesreči poročali po- licisti. Ker so bile okoliščine ne- sreče dokaj nejasne, pa so se policisti podali v lov za dodatnimi informacijami in pozivali morebitne očivid- ce nesreče. Že v petek je šte- vilko policije zavrtel nek ob- čan in potrdil govorice, ki so se začele po Slovenskih Konjicah širiti takoj po tra- gičnem dogodku. Poškodo- vanec je namreč reševalcem na kraju nesreče, potem ko so ga oskrbeli in želeli pre- peljali v bolnišnico, padel z nosil. Pojasnilo in odgovor na vprašanje, kako se lahko zgo- di kaj takega, smo dobili od Marjana Berginca, direktor- ja zdravstvenega doma v Slo- venskih Konjicah, ki je za No- vi tednik dejal, da podatki, ki jih je dobil do ponedelj- ka, zavračajo možnost, da bi pešec umrl zaradi padca z no- sil, saj naj bi imel zaradi tr- čenja hude poškodbe. Tako naj bi pokazala obdukcija. 72-letnik naj bi zaradi nesreče na cesti obležal nezavesten, le nekaj trenutkov kasneje pa sta do ponesrečenca prišla šo- fer reševalnega vozila in viš- ja medicinska sestra, ki sta se ravno takrat vračala iz Ce- lja. Ker je zdravstveni dom v bližini, ponesrečenec pa je imel hude poškodbe, naj bi domnevala, da bi ga bilo naj- bolje do zdravstvenega doma odpeljati na nosilih (ki se lah- ko raztegnejo v posteljo na kolesih), saj bi, če bi ga od- peljala v reševalno vozilo, ki je bilo četrto oziroma peto v koloni, izgubljala prepotreb- ne sekunde. Pacient pa naj bi z nosil zdrsnil takrat, ko sta jih raztegovala. Ali bodo v konjiškem zdravstvenem domu kako ukrepali proti dvojici, čigar namen je bil re- šiti življenje, a se je zgodilo nekaj popolnoma nedopust- nega? Berginc pravi, da ukrepi vsekakor bodo, kakšni, pa se bodo še odločili. Dejstvo je, da morajo svoje povedati še kriminalisti, ki so se v pone- deljek v Konjicah mudili do- bri dve uri. Kaj se je pravzaprav do- gajalo in zakaj je prišlo do tega nedopustnega dogodka, še ni točno znano. Gre za sum kaznivega dejanja? Na poli- ciji so potrdili, da jih je nek- do poklical takoj zatem, ko je na radiu slišal, da je 72- letnik umrl. Vendar je po- trebno »...omenjeno infor- macijo preveriti in zbrati vsa Za ponesrečenca naj bi bili usodni zlomi in hude poškodbe zaradi trčenja, ne pa zaradi padca z nosil. potrebna obvestila, kar še po- teka. O tej zadevi je obveš- čen tudi preiskovalni sod- nik. Prav tako je bila odre- jena obdukcija,« so poveda- li na celjski policiji. Ob tem niso pozabili dodati, da je bil poškodovani odpeljan v bolnišnico s kraja nesreče, preden so na kraj prišli po- licisti, saj so reševalci med vožnjo naleteli na omenje- no nesrečo. Voznik, ki je zbil pešca, naj ne bi bil vinjen, zanj so sicer odredili še strokovni pre- gled, iz tovornega avtomobila pa so vzeli tudi zapisni listič tahografskega vložka. Ovadih pa ga bodo zaradi povzroči-- tve prometne nesreče zaradi malomarnosti, zaradi česar mu grozi tudi do osem let za- pora. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN Predsednik sodišča ni izločil senata Andrej Pavlina, predsednik Okrožnega sodišča v Celju, ni ugodil predlogu sodnice Ingrid Lešnik za izločitev iz procesa Tekačevo Nekaj dni zatem, ko je Viš- je sodišče v Celju zavrnilo predlog zagovornice Marje- tice Nosan za izločitev sod- nikov Andreja Pavline in Milka Škoberneta zaradi domnevne pristranskosti v procesu Tekačevo, je Andrej Pavlina javnosti sporočil svojo odločitev v zvezi s predlogom predsednice se- nata Ingrid Lešnik, da bi njo in celoten senat izločili iz sojenja v zadevi Tekačevo. Okrožna sodnica Ingrid Le- šnik je 24. januarja letos pred- sedniku celjskega okrožnega sodišča predlagala, naj jo iz- loči iz procesa, ker naj bi se kot članica zunaj obravnav- nega senata v času preiskave seznanila z uradnimi zaznam- ki o izjavah Kristijana Kame- nika ter priviligirane priče, Kristijanove tedanje partner- ke Marjete Pšeničnik. Razen tega naj bi izjave, ki sta jih Kristijan Kamenik in Marjeta Pšeničnik podala organom za notranje zadeve, vsebovala tu- di kazenskega ovadba. »Odločil sem se, da pred- logu za izločitev senata ne ugodim, saj menim, da niso podani razlogi za to,« je svo- jo odločitev obrazložil An- drej Pavlina in dodal, da je tehtal med pravicama do ne- pristranskega sodišča in do obrambe, ki ju ima vsak ob- dolženec v kazenskem po- stopku. »Na podlagi nekate- rih doslej sprejetih dejstev in ob upoštevanju predlagane spremembe Zakona o kazen- skem postopku, ki naj bi jo Državni zbor RS sprejel do aprila 2003, pri odločanju ni- sem mogel mimo same vse- bine spornih izjav. Ugotovil sem, da vsebina teh izjav ni takšna, da bi lahko vplivala na voljo in odločitev pred- sednice ter članov senata v tolikšni meri, da bi se že zgolj na podlagi teh izjav lahko opredelili glede dokazne oce- ne ter krivde obtoženca,« je povedal Andrej Pavlina. Na Okrožnem sodišču v Ce- lju v teh dneh pričakujejo iz- vedensko mnenje iz Zvezne- ga kriminalističnega urada v Wiesbadnu v zvezi z odtisom copata, ki je bil najden na kraju umora v Tekačevem. Takoj potem, ko bo poro- čilo prevedeno, pa bo razpi- sano nadaljevanje glavne obravnave pred istim senatom kot doslej. Ker sta izločitvi se- nata in navedenih listin nas- protovala tudi obdolženi Kri- stijan Kamenik in njegova za- govornica Marjetica Nosan, zaradi zavrnjene zahteve po izločitvi senata na celjskem sodišču ne pričakujejo težav. Sojenje v procesu Tekačevo se bo predvidoma nadaljeva- lo v aprilu, kot je znano, pa se bo Kristijan Kamenik od- slej branil s prostosti. ALMA M. SEDLAR Čakajoč na Miroviča v torek zaslišali še nekaj prič, Britovšek ostaja v priporu časopisne stolpce je že minuli teden polnila novi- ca, da so na milanskem le- tališču v Italiji prijeli dom- nevnega morilca 25-letne- ga Matjaža Volka iz Vele- nja. Gre za Nenada Miro- viča, ki so ga lovili tudi z mednarodno tiralico. V sre- do pa je minilo natanko eno leto, odkar so Matjaža pri Gramozni jami v Velenju našli večkrat ustreljenega. Še več časa pa bo preteklo, preden se bo usodni 19. ma- rec razjasnil do konca. V torek so na celjskem okrožnem sodišču nadaljeva- li sojenje Gregorju Britovš- ku iz Topolšice, ki naj bi Mi- roviča napeljeval k umoru. Očitano mu dejanje pa ob- dolženi že ves čas zanika. V ozadju naj bi bila propadla kupčija z osebnimi avtomo- bili, kar pa pomeni tudi ve- liko denarja in Britovškove dolgove do Matjaža. Slednji naj bi znal denar večkrat iz- terjati s pomočjo svojih »moč- nih prijateljev«, ravno zato naj bi mu Britovšek želel po- kazati, da ima tudi on svoje zaledje. V Ljubljano je z Vol- kom zato poslal Miroviča, še prej mu je res izročil pišto- lo, pravi, toda z njo ni mo- gel streljati, saj naj bi bila pokvarjena, še zatrjuje, rovič je še vedno v italij skih zaporih, kjer čaka izročitev Sloveniji, kar na se zgodilo v slabih treh t nih, če se vmes ne bi kaj pletlo. Pri vsem je zanimivo da še do zdaj niso potr identiteto prijetega. Urad ga dokumenta o tem, da dejansko prijeli Miroviča, sedaj še ni bilo. Sicer pa i roviča po prihodu v Celje č; zaslišanje, zatem pa bodo^ žili še obtožnico, v kateri tožilka Lilijana Dolžan z tevala združitev sojenj, ponedeljkovem sojenju zaslišali pet prič, 11. api naj bi pred senat stopili dve priči in izvedenec za n bilno telefonijo, ki naj bi[ jasnil natančno Britovško gibanje in klice v času un ra. Ključnega pomena znal tudi mnenje balista, ki pa je pred senatom pričako' ti, ko bo na vprašanja odj varjal tudi Mirovič. Sledn mu bo obtožnica verjetno o tala umor iz koristoljubja, kar mu grozi tridesetletna; porna kazen, enaka kazen zaradi napeljevanja visi ti nad Britovškom, če ga bo obsodili. SIMONA ŠOLlN CVETKE • Najnovejši podatek kaže, da so se na Celjskem dolgo- prstneži zaradi racionaliza- cije začeli specializirati. Na primer, nek 20-letnik se je vrgel v glasbene vode. Pred dnevi je iz avtomobila v Ce- lju odnesel kovček s klarine- toma. Očitno pa s klarineti ni šale, saj tat ni prišel daleč s tovorom. Že nekaj ur po ta- tvini so fantje v modrem Ce- ljana izsledili in ga prikraj- šali za glasbene užitke. • V kategorijo tatov z glas- benim posluhom bi lahko stlačili tudi nepridiprava, ki je iz golfa demontiral in od- nesel zadnjo polico z zvoč- niki, CD-menjalec, ojačeva- lec in okrog dvajset zgoščenk, katrco pa je osiromašil za av- toradio s CD-jem in torbi s prav tako dvajsetimi zg( čenkami. • Med tatovi so tudi kmet Eden je, denimo, minuli den sedel na rdeč traktor ga odpeljal neznano kam. \ glasnejša so tudi namige nja, da se bo na celjski pi ciji izoblikovala poseb kmečka komisija preiskov cev, ki bo delala na takši primerih. • Nočni tatovi postajajo dneva v dan tudi pravi ko njaki. Pretekli teden je i mreč nek Martin Krpar gradbišča stare Cinkarne« nesel 1.700 kilogramov t ko in okrog sedem milijor vredno pnevmatsko kladi Radarski nadzor cestnega prometa bo • jutri, 21. marca, dopoldne na območju Šentjurja, f poldne pa na območju Žalca; • v soboto, 22. marca, dopoldne na območju celotne d ske regije, popoldne na območju Slovenskih Konjic; • v nedeljo, 23. marca, dopoldne na območju celot celjske regije, popoldne na območju Rogaške Slatine; • v ponedeljek, 24. marca, dopoldne na območju Ve nja, popoldne pa na območju Celja; • v torek, 25. marca, dopoldne na območju Rogaške S tine, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v sredo, 26. marca, dopoldne na območju Laškega, f poldne pa na območju Velenja; • v četrtek 27. marca, dopoldne na območju Slovenst Konjic, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; Št. 12 - 20. marec 2003 KRONIKA 27 Smrtna tekočem traku ledtem ko Mirko Zamernik v intervjujih slepi bralce, se 10 njegova komisija, kot vse kaže, spopadla še z eno I silno sumljivo zadevo ] Mirko Zamernik, predsednik preisko- alne komisije državnega zbora za ugo- ditev ozadja in vzrokov napada na no- inarja Mira Petka ter morebitno vplete- ost in politično odgovornost nosilcev jav- ih funkcij, je dal za javnost že nekaj | eset intervjujev. Med drugim nedavno idi Novemu tedniku, ko v pogovoru z i ašo novinarko po starem preizkušenem! eceptu spretnega retorika tudi našim bral-1 em ni povedal nič takega, kar že ne bi edeli. Že iz uradnega naziva parlamentarne ko-j lisije je razvidno, da se lahko ta ukvarja 'ii z rečmi, ki niso neposredno povezane; samim primerom Mira Petka. Še posebej i primerih, če je med raziskovanjem prvot-^ e naloge prišla do podatkov, da je treba ^ iradi ugotavljanja odgovornosti nosilcev;; ivnih funkcij raziskati še kakšno drugo za-J ;vo. Tako smo iz popolnoma zanesljivih! rov izvedeli, da se bo Zamernikova ko-| isija, vzporedno s svojo osnovno nalogo, j ičela ukvarjati še s primerom, ki ima nai rvi pogled z zadevo Petek skupno to, da so] koliščine vsaj tako sumljive kot v primeru ^ ašega stanovskega kolega. Na izjemno težki] feizkušnji se bodo tako spet znašli neka-; eriz vrhov Generalne policijske uprave, ki; o skupaj še z nekaterimi posamezniki v cliciji, sodeč po ugotovitvah parlamentarne > omisije, že tako kompromitirani. Smrt Sama Pibernika : Ljubljančan Samo Pibernik je bil tako kot;| liegova žena zdravnica zasvojen z mamili, ^ekoč so k njemu domov prišli v popolni! *jni opremi policisti specialci, s seboj pa! o pripeljali Ljubljančana Gorazda Stupicol 'Cernetove ceste, domnevno svojega ova-| ^uha, prav tako zasvojenega z drogo. Piber-i 'ikova žena je specialce takoj opozorila,] '3] pazijo, kaj delajo, saj je bil mož astma-J ^■čni bolnik. Kmalu zatem je bil Pibernik| ''inev. Žena je hotela obvestiti Klinični cen-j '^r. to pa so ji specialci preprečili, češ da so| ^devo uredili že sami. Uradno je Pibernik; zaradi odpovedi srca. Policisti pa v\ ^ezi s Pibernikovo smrtjo niso stopili v kon-] '^kt s Kliničnim centrom, ampak z zdravs-! '^^nim domov v Šiški v Ljubljani. Policisdi ^trdili, da je bila v času moževe smrti tamj ^nio ona in njun petletni sin, vendar je izi vpisnika KPD 387/ 2000 preiskovalnega) ^dnika Miroslava Mandroviča jasno raz-; ^dno, da je bil takrat v prostorih Piberni-] ^ovega domovanja tudi Gorazd Stupica. Smrt Goraida Stupice Ker je bil oče pokojnega Pibernika nekoč ugleden sodnik in odvetnik, je sam stopil v akcijo in si pridobil obdukcijski zapisnik. Ko ga je prebral, ga je streslo. Obducenti so namreč ugotovili, da je bil Samo Pibernik sicer poln različnih trdih drog in - hudo pre- tepen. Grozljivke pa še ni bilo konec, ampak se šele začenja. Približno deset dni po tragič- ni smrti Sama Pibernika so namreč v stano- vanju na Černetovi v Ljubljani našli mrtve- ga Gorazda Stupico. Zvezan je bil na radia- torsko cev in uradno je naredil samomor s strelnim orožjem. Kasneje so strokovnjaki ugotovili, da je v tem primeru samomor po vsej verjetnosti privlečen za lase, saj bi ka- liber in sama izbira orožja v vsakem prime- ru pustila na pokojnikovemu truplu kakr- šnekoli sledi, ki jih je praktično nemogoče zbrisati. Teh pa ni bilo! Smrt Aleša Vidica Ko so že vsi mislili, da je zadeva o dveh smrtih v izjemno sumljivih okoliščinah ven- darle zaključena, pa so decembra leta 2001 v Divjem Jezeru pri Idriji našli mrtvega spe- cialca in potapljača Aleša Vidica, torej ene- ga od tistih policistov, ki so bili neposred- no zraven ob Pibernikove smrti. Čeprav naj bi šlo v Vidičevem f)rimeru za športno ne- srečo pri osvajanju podzemskih rovov ene- ga najglobljih jamskih brezen v Evropi, se je tako izkušenemu potapljaču zgodila ze- lo nenavadna nesreča, saj naj bi se na 31 metrih globine zapletel v vrv. Prav tako se je potapljal brez dovoljenja. Zato se pora- jajo številna vprašanja. Sploh, če se spom- nimo prav tako nenavadne smrti Zdenka Poljska, nekdanjega pripadnika policijskih specialnih enot in enega od razvpitih ropar- jev iz Celovca. Kmalu za tem, ko je začel javnosti razkrivati ozadja nikoli povsem po- jasnjene zgodbe o policijskem ropu, in šte- vilnih ugankah v zvezi s specialci, je v Lat- kovi vasi pri Šempetru na njegovem skoraj novem avtomobilu odpovedal krmilni me- hanizem, Poljšak pa je mrtev končal v raz- bitinah... Kljub Zamernikovi molčečnosti pa lah- ko samo upamo, da bo njegova doslej uspe- šna komisija v dobro vseh nas uspešno razi- skala grozljive okoliščine smrti, ki ste jih ravnokar prebrali kot ekskluzivno svinjari- jo. BOJAN GROM PROMETNA NESREČA Padel iz vozila ^esreča, ki se je zgodila v soboto, 15. marca, na regionalni cesti izven Žič je terjala že ^'rto smrtno žrtev letos. 44-letni V. K., voznik osebnega avtomobila, je vozil proti Žicam, ^^d vožnjo pa je zapeljal desno izven vozišča na travo in nato na nabrežino, kjer se je l^^ilo prevrnilo in nato na kolesih obstalo v potoku Žičnica. Pri prevračanju je voznik ^el iz vozila umrl na kraju nesreče. Celjski Salon Kitty Razmere v Policijski upravi Celje kar kličejo po nadzoru Generalne policijske uprave ali kar samega ministra - Policija brez nadzora je lahko zelo nevarna Do prvega članka v No- vem tedniku o pritožbi Bla- ža Finka zoper prvega celj- skega kriminalista Rober- ta Mravljaka na celjski po- licijski upravi najverjetne- je niso storili nič. Zaradi za- pletenih navodil za reševa- nje pritožb zoper vodstve- ne delavce policije, povej- mo samo to, da so pritožbo rešili v korist Mravljaka, ta- ko da Fink formalno nima nobenih možnosti več. Je pa po drugi strani res, da se lahko obrne na Bojana Vogrinca, vodjo Oddelka za pritožbe, notranjo zaščito in pomoč policistom v MNZ, in izrazi jasen dvom o tem, da je bila njegova pritožba re- šena korektno. V odgovoru Finku na treh straneh pojas- njujejo stvari, zaradi katerih se Fink sploh ni pritožil, te- melj njegove pritožbe je bil namreč žaljiv in nekorekten odnos Mravljaka do njega, ki se je stopnjeval do groženj. Predstavnica za stike z jav- nostjo celjske policijske uprave Irena Gorenak je za- vajala javnost, saj je na vpra- šanje, ali se lahko udeležim seje senata, odgovorila nekaj, kar je sploh nisem vprašal (kdo je zastopnik javnosti), ni pa mi odgovorila, ali lah- ko pridem ali ne. Da so se me hoteli znebiti, pa nena- zadnje nakazujejo besede Draga Vornška, pooblaščen- ca v soočenju Mravljaka s Fin- kom. Ta je namreč na kon- cu, česar ni v zapisniku soo- čenja, Finku dejal, da bodo primer zaradi pristranskosti odstopili v Ljubljano. Kdo je čedna plavolaska Kdo pravzaprav sploh vo- di policijsko upravo v Celju? Tukaj moramo prvič omeni- ti diplomirano pravnico Bre- do Gačnik, ki je doma iz Sev- nice. V celjski upravi se je zaposlila v kriminalistični policiji pred približno dese- timi leti. Najprej je bila Mravljakova kriminalistka, ko je ta vodil še službe za boj proti organiziranemu krimi- nalu. Neposredno z omenje- nega delovnega mesta je lani postala vršilka dolžnosti na- čelnice logistike (skupne službe), kjer nadomešča od- sotno načelnico, ki je na po- rodniškem dopustu. Ker se bo ta prav kmalu vrnila, bo, kakor vse kaže, na Mravlja- kov predlog po vsej verjet- nosti postala vodja službe za organiziran kriminal. To de- lovno mesto je namreč pro- sto že več kot pol leta, od kar ga je zapustil Damjan Turk. Čeprav Robert Mravljak domnevno stoji za Bredo Gačnik in ji kot zaveznik po- Breda Gačnik. Bo po odločitvi Višjega sodišča napredovala ali šla nazaj v Sevnico? maga, pa je vendarle zelo umestno vprašanje, vsaj za Generalno policijsko upra- vo v Ljubljani, če že direk- tor Edvard Mlačnik res nič ne ve ali pa noče ukrepati, ali je njeno napredovanje sploh mogoče. Bredo Gač- nik so namreč na okrožnem sodišču v Žalcu na javni glav- ni obravnavi 16. oktobra 2002 zaradi storitve kazni- vega dejanja kršitve nedota- kljivosti stanovanja (152.člen, točka 1. in 3. KZ RS) obsodili na pogojno sod- bo leto dni zapora, ki se bo izvršila, v kolikor v tem ča- su ne bo mogla brzdati svo- jih pooblastil, za katere očit- no misli, da so neomejene. OdloČilo bo Višje sodišče Gačnikova kot pretkana pravnica se je verjetno s pooblaščencem na prvosto- penjsko sodbo pritožila na Višje sodišče v Celje. Njen kazenski spis številka KP 14/ 2 2003 so na Višjem sodišču v Celju prejeli 14. januarja letos in predsednik sodišča Franc Dušej ga je dal v pre- sojo in preučitev sodniku Viš- jega sodišča, ki pa je zaradi operacije žolča na bolniški, a se kmalu vrne. Sicer pa nam je Franc Dušej povedal, da take strokovno nezahtevne zadeve v povprečju rešijo v največ treh mesecih, zadeva pa v nobenem primeru ne mo- re zastarati. Kaj misli o tem, smo vpra- šali mimo piarovke Irene Go- renak kar direktorja PU Ed- varda Mlačnika. Namesto, da bi povedal, da v primerih kaz- nivih dejanj disciplinski po- stopki sploh niso potrebni (kar obratno ne velja), je za- čel razlagati, da o tem nič ne ve. Policija brez nadzora je lahko zelo nevarna Nenadzorovana policija - tudi s strani medijev - je lah- ko zelo nevarna policija. To smo pravzaprav lahko videli pred kratkim v eni od nekoč bratskih republik, kjer je pr- voosumljeni za atentat na Zo- rana Dindiča Milorad Vuko- vič-Legija, nekdanji povelj- nik posebne enote srbske po- licije. Seveda ne želimo karkoli zloveščega napovedovati. Ampak dobri poznavalci raz- ruer opozarjajo, da si Robert Mravljak vsaj posredno us- tvarja dobre pogoje za to, da bo razpolagal ali pa po vsej verjetnosti že razpolaga s preveliko močjo. Tako infor- macij kakor vpliva. Ne le, da si je s pomočjo Brede Gač- nik že ustvaril neposredni vpogled in vpliv na policij- ske finance, z njenim dom- nevnim napredovanjem za vodjo organiziranega krimi- nala bo postal tudi vsestran- sko (pre)močan. Takšna moč brez nadzora pa kar kliče po nadzoru v PU Celje s strani Generalne policijske uprave ali pa kar samega ministra Ra- da Bohinca. BOJAN GROM Foto: GREGOR KATIC St. 12 . 20. marec 2003 28 So res brez idej? Razmislek o pravih nevarnostih za film... Holivud obtožujemo mar- sičesa. Globalizacije okusa občinstva, snemanja filmov po tekočem traku, predvsem pa pomanjkanja idej. Holivud naj bi kreativno povsem izhlapel - zato pa »krade« iz stripov [Možje X). Iz romanov [K -pax. Ure do večnosti, Gospodar prstanov) ter časopisnih naslovov (fil- mu nadvse predani pisatelj John Grisham je znan po tem početju). Snema priredbe fil- mov iz Evrope (insomnia), predelave lastnih uspešnic [Chicago], računalniških iger [Nevidno zlo) ali pa enostav- no vleče določeno uspelo ide- jo v nadaljevanja (serija Ter- minator, serija Osmi potnik, Stuart Little 2 itd). Resnica ni tako zelo enostav- na. Ta resnica pa se začne v preteklosti. Prva filmska »in- dustrija« namreč ne izhaja iz Amerike, temveč iz Evrope - prvi filmski velesili sta bili Francija in Anglija. In po kak- šnem receptu so delali filme Gaumont, Pathe - Freres in os- tali? Preprosto povedano: kradli so ideje od povsod, kjer se je le dalo. Iz gledališča, roma- nov, skečev, šunda. Prvo pra- vilo filma je bilo narediti film- sko verzijo česarkoli. Film je bil dober, ker je bil dostop- nejši od knjige ali gledališča. Ker je bil manj zahteven za ob- činstvo. Poleg tega se ga je po- snelo le enkrat in potem je imel producent mir: le čakal je na odstotke dobička. Tako se je vsaj dogajalo na začetku film- ske zgodovine. Sedaj v boj za gledalce spada trda promoci- Film je sposoben narediti »revolucijo« iz zgodbe ali celo pesmi, ki je bolj ali manj zbežala mimo (Matrica)... ... ali pa z »originalno« idejo popolnoma udariti v prazno (John Q). ja, zares zagotovljeno uspešno prihodnost pa imajo le redki projekti. Globalizacija filmskega okusa se je torej začela že pred prvo svetovno vojno. In ni potekala pod zastavo glo- balizacije, temveč preproste večne računice: narediti čim manj in dobiti čim več. To pravilo se do današnjih dni ni spremenilo. Le šampijon- ska bakla je v drugih rokah. Ni problem Evrope samo v tem, da Holivud dela »samo« slabe filme. Problem je v tem, da bi tudi Evropa rada s hl- mom zaslužila. Ker drugače sploh ne more filmati naprej. Fleksibilnost filma - ki to- rej ni nič novega - je ravno dokaz njegove prilagodljivo- sti in njegove obstojnosti. Film bo obstojen, dokler si bo drznil vizualizirati slike tudi preko svojih zmožnosti. Film bo obstojen, dokler si bo drznil jemati od povsod. Kakor hitro mu bo »dovolje- no«, da se obnaša le na en na- čin, bo propadel. In seveda: ni poanta v tem, da film kra- de, poanta je v tem, kaj na- redi s tistim, kar ukrade. Sposoben je uničiti spodoben roman [Emma, Časovni stroj), toda sposoben je tudi narediti »revolucijo« iz zgod- be ali celo pesmi, ki je bolj ali manj zbežala mimo [Ma- trica, Intimnost, Pesmi iz dra- gega nadstropja); priredbe so lahko prazne in poštirkane [Trije moški in dojenček), toda izjeme so vselej možne (rav- no Insomnia). Film, ki na- stane iz »originalne« ideje, pa je prav tako lahko udarec v prazno [Guru, John Q.). Veliko pove primer Vojne zvezd, ki je kradla iz lepega kupa ZF-romanov, ki so bih do tedaj napisani - pozabite na avtorske pravice! - in spre- menila pričakovanja glede fil- ma, v marsičem na slabše..., toda obenem je ustvarila prostor za klasike kot Odi- seja v vesolju 2001 in Blade runner. Seveda nam mora bi- ti jasno, da veliki hlmski do- bički prinašajo več vlaganja; da se zaradi večjega vlaganja lahko posname več filmov... z množico filmov pa naraste tudi delež kvalitete. V vsa- kem primeru je najbolj po- membna raznovrstnost. Z napredkom tehnologije postaja tudi film manj odvi- sen od denarja, s tem pa še bolj obstojen. Prave nevarnosti za film se ne skrivajo v nekih ilu- zornih krajah, temveč v name- nih... v dometih..., ki mu jih pripisujemo in dovoljujemo. PETER ZUPANC Poezija in psi Roy Anderson je švedski režiser z enim hitom [Švedska ljubezenska zgodba), enim polomom (Giliap) in navsezad- nje kritiško izredno priznanim Pesmi iz drugega nadstrop- ja, ki ga je ustvarjal 20 let v lastnem studiu. Njegov nadzor nad filmom je bil praktično popoln. Masov- ka iz konca filma je ena najbolj sinhroniziranih, kar ste jih kdaj videli - in pravo potrdilo njegovi vi- ziji. Zelo kritični viziji. Vsebina: Kari je ravno- kar požgal svojo pisarno, da bi pobral zavarovalni- no. Medtem ko se spre- haja po mestu, se povsod okoli njega dogajajo čud- ne reči. Povorke se odvi- jajo po ulicah, množice obožujejo vidce, ki jih na- zadnje pobijejo - kot da se bliža konec sveta... Pesmi iz drugega nadstropja (Sanger fran andra vaningen, Švedska/Norveška/Danska) Režija: Roy Andersson Vloge: Lars Nordh, Štefan Larsson Dolžina; 98' ^ Tretji film marčevskega ciklusa, pove- zanega z Oskar- ji, je totalen de- sert. Pasja ljube- zen je bila no- minirana leta 2001, vendar ni dobila kipca, pa zato ni nič manj vredna pozornosti. Re- žiser Alejandro Gonzales Inarritu drvi po rodnem Mexi- co cityju s strastnimi junaki, ki so še kako krvavi pod kožo in ki so se pripravljeni naučiti kakšne malenkosti o življenju šele tedaj, ko je njihova glava na tnalu. Ali pa tedaj, ko je prepozno... Vsebina: tri zgodbe - ena o Octaviu, ki služi denar z brato- vim popadljivim psom in se zaplete z njegovo ženo... druga o paru, katerega pes se izgubi v novem stanovanju... in tret- ja o slabovidnem starcu, ki je v resnici plačani morilec... imajo eno stično točko: krvavo prometno nesrečo. Ciklus: oskarjevske naveze Pasja ljubezen (Amores Perros, Mehika) Režija: Alejandro Gonzales Inarritu Vloge: Gael Garcia Bernal, Vanessa Bauche Dolžina: 147' Zgodilo se je na Manhattnii Piše: PETER ZUPAl| Maščevalna gostja hote- la je mačeha. Tri prijate- ljice so kot dobre vile. (Dve sta preveč, toda to se pač zgodi.) Bogati (pri- hodnji) senator je princ današnjih dni. In revna so- barica je - Pepelka. Izko- riščana, mučena, delavna, toda nepohvaljena. Manj- ka nam buča, spremenje- na v kočijo. Dobimo pa bal, skorajda prepisan iz prav- ljice. Jennifer Lo- pez sicer ne izgubi čeveljčka, ko zbe- ži s plesa, še pre- den se laž spreme- ni v resničnost. To- da bal je tam. Torej se nahaja- mo v pravljici. Narejeni na Manhattnu. Ali vsaj en ka- rakter igra na karte prav- ljičnih vrednot dobrega, ki mora biti vrnjeno z do- brim? Ali je ljubezen či- sta, se zgodi na prvi po- gled, je kemična do eks- plozije, je večna? Bi kdo od junakov šel skozi ogenj in vodo, da to ljubezen ohrani? Hja. Jennifer Lo- pez bi morda tvegala in ne bi oblekla Dolce Gabana, ampak samo morda, če bi šla na navaden zmenek, Ralph Fiennes pa bi se pred kakršnokoli akcijo posve- toval s svojim pomočni- kom za vodenje volilne kampanje. Še pred tem pa bi peljal psa na sprehod. In ljubezen znova, kakor je v starokopitni navadi neinventivnih romanc, ovekovečijo mediji. Ljube- zen je naslov: »Po pol leta sta še vedno skupaj!« v te- denski reviji. Torej se nahajamo v pravljici, ki jo je prizadela modernizacija, kjer se v ljubezen mešajo pomanj- kanje časa, kariera, social- ne razlike. Ampak med protagonistoma se še ved- no čuti usodna navezanost - vsaka njuna beseda je re- zultat notranjega boja med hrepenenjem in obvez- nostmi, ali ne? Hmmm. Njuni pogovori so prej po- dobni prvim prednajstniš- kim poskusom pecanja, na usodnost namiguje le kamera, ko nam da vede- ti, da se bosta junaka sn čala »skoraj proti svo volji«, da ju j »nekaj vodilo temu sreča nju«... okakšr pravi razlili med statusom, pa ni ne duh ne sluha. Naj več »moderno sti« prispeva Lopezii filmski sin, ko sprašuje če je še kakšna razlik; med republikanci in de mokrati. Fant vsaj bere. Film še najbolje učinku je kot nasvet Georgu W Bushu, kako speljati na slednjo predsedniški kampanjo. Ali pa pri pra va volilnega telesa na to kako bo George to kam panjo vodil. Zapecal b( seksi sobarico, izpadel bc normalen in brez pred sodkov ter si pridobil gla sove navadnega delovne ga volilnega telesa. In se veda, še naprej naj v časO pise fura naslove kot » Francozi so tatovi!« Ka drugega nam o njih - tak( kot o ubogih sestrah iz fii ma - menda tako ni pt^ trebno vedeti. ! PETER ZUPANC Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (10. 3. do 16. Št. 12 - 20. marec 2003 30 NASVETI Adijo plašči, živijo plaščki Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Ena najbolj veselih spre- memb v našem oblačenju je zagotovo pospravljanje zimskih plaščev v najtem- nejše kote naše oblačilne omare in razmišljanje, s čim jih bomo zamenjali, kaj izbrali iz nove spomladan- ske modne ponudbe. Če vam povem, da trendi namesto plaščev za prve spomladanske dni spet ponu- jajo plašče, nikar tega ne vze- mite kot sadistično preizku- šanje vaših živcev. Res so plaš- či v prvi modni vrsti, vendar imajo z zimskimi, razen dveh rokavov, ovratnika in gum- bov, bolj malo skupnega... Ali pa še to ne! Novi spom- ladanski plašči se nič ne sra- mujejo pomanjševalnice plaščki. Ker so praviloma lah- ki, kratki oziroma segajoči okrog kolen. Hit sezone bodo futuristič- rio bleščeči plašči ravnega ozi- roma tubastega kroja v srebr- nih in zlato-bakrenih barvah. S »kockasto« piko na i v obli- ki našitih kvadratastih žepov. Kam so šli gumbi? Na dilemo okrog eno ali dvovrstnega zapenjanja lah- ko kar pozabimo, saj gumbi pri najnovejših krojih nima- jo nobenega pravega dela. Ra- zen, da so za okras - tako kot denimo hostese na avtomo- bilskem sejmu. Ali pa so skriti oziroma so jih zame- njale skrite zadrge. Glavna pritiklina, ki dr- ži plašč skupaj, je namreč stari dobri pas iz blaga. Ta- ko, kot pri legendarnem dežnem plašču trenčkotu. Čeprav nanj najbolj tren- dovske ideje močno spomi- njajo, pa je vtis takšen le na prvi pogled. Seksi energija V brearokavnem plašču v bistvu so kroji mnogo bolj senzualni, drzni, dina- mični. Poetično povedano izžarevajo seksapilno ener- gijo, ki se pretaka po meh- ko svetlečih satenasdh ma- terialih. Prav zaradi njih se spomladanski plašč večkrat znajde v vlogi plaščne ob- leke, ki buri domišljijo v smislu, ali je spodaj sploh še kaj? Včasih se to skoraj zgodi, saj so mu kreatorji rokave pre- prosto odrezali, zraven pa za vsak slučaj dodali mini bo- lero. Po mojem skromnem mnenju gre za idejo in pol, brez dvoma vredno posnema- nja. Kje ste, dobre šivilje? Takšen plašč nudi nešteto raz- ličnih variacij nošenja. Pod brezrokavni plašč lahko da- nes oblečemo debelejšo jo- pico, jutri suknjič, pojutriš- njem pa bolero kot plaščni dodatek z rokavi. Pa ne govorimo zgolj o ženski modi, kajti prav tak- šni kroji, le preklop je v drugo smer, so značilni tu- di za plašče, ki bodo malce greli in še bolj lepšali moš- ki svet! Za najbolj »artff plaščke Da se vse ne konča pri naj- bolj modnih kovinskih, be- lih, peščenih, zelenih in rož- natih odtenkih, dokazujejo plašči, ki jih je ena sama vzor- časta barvitost! Drzno preple- tanje psihadeličnih barvnih zgibank, poigravanje s pop art efekti, črte, cvetlični mo- tivi, pike... Pa še recite, da je plašč kla- sično ali celo dolgočasno ob- lačilo... St. 12 - 20. marec 2003 NASVETI 31 HBkaj bi danes kuhali rine sladice ob icavi Piše: MAJDA KLANŠEK \ Čokoladni kruh potrebujemo: 5 ramenja- . |, 180 g sladkorja, noževo 00 soli in cimeta, 1/2 pfcfl vanilije, naribano lu- I lico 1/2 limone, 50 g su- fga masla, 5 beljakov, 100 10bane jedilne čokolade, Ig moke, 100 g zmletih fndljev, 100 g čokoladne- obliva, 50 g popraženih 'fldljevih lističev; za mo- [surovo maslo in drobti- Hodel namastimo in po- jemo z drobtinami. Peči- segrejemo na 190 stopinj Rumenjake penasto vme- jio s polovico sladkorja in Jišavami. Surovo maslo talimo in ohladimo. Be- [e stepemo v trd sneg s ostalim sladkorjem. Ce- no snega rahlo zamešamo nes rumenjakov. Čokola- moko, mandlje in preo- li sneg z ohlajenim suro- II maslom dodamo priprav- ni zmesi in jo rahlo zme- no v testo. Nadevamo ga ttodel za srnin hrbet in zgla- DO na površju. Pečemo v (Sci na drugi rešetki od spo- j približno 40 do 50 mi- t. Čokoladni preliv razpu- stimo in prevlečemo z njim ohlajeni kolač. Ko je glazu- ra še mehka, posujemo po njej mandljeve lističe. Kivijeva in ananasova osvežilna torta Vzamemo tortni model premera 24 cm. Potrebuje- mo: 125 g moke, 60 g suro- vega masla, 50 g zmletega sladkorja, 1/2 žličke vanilji- nega sladkorja, ščep soh, ru- menjak, 2 žlici marelične marmelade, biskvitna osno- va, 1/4 I mleka, 1/2 vrečke praška za vaniljev puding, 2 žlici sladkorja, 4 rezine ananasa, 2 kivija, mango, 5 češenj ali visenj, 50 g pra- ženih mandljevih lističev. Biskvitna osnova: 4 rumenja- ki, 180 g sladkorja, vrečka vaniljinega sladkorja, 4 be- ljaki, 3-4 žlice vode, 150 g moke, 100 g jedilnega škro- ba, noževa konica pecilne- ga praška. Moko pognetemo s suro- vim maslom, zmletim slad- korjem, vaniljinim sladkor- jem, soljo in rumenjakom. Pokrijemo in postavimo za 2 uri v hladilnik. Pečico se- grejemo na 220 stopinj. Te- sto položimo na dno mode- la. Krhko testo pečemo na srednji višini 15 minut, nato ga premažemo s segreto mar- melado, ki jo pokrijemo z biskvitnim testom. Iz mleka, pudingovega praška in slad- korja po navodilu pripravi- mo puding. Površino torte in obod premažemo s pudin- gom in počakamo, da se oh- ladi. Sadje olupimo, ga na- režemo na ploščice ali koc- ke in razdelimo po torti. Torto po obodu posujemo s praže- nimi mandljevimi lističi. Pomarančni kolač Potrebujemo: 250gzmeh- čanega surovega masla, 250 g sladkorja, 3 jajca, 4 rume- njake, 100 g moke, ščep soli, šilce pomarančnega likerja, naribano lupinico 2 poma- ranč in limone, 2 žlici po- marančnega soka, 100 g je- dilnega škroba, 100 g olup- Ijenih in zmletih mandljev, 100 g na drobno zrezanega oranžata, 100 g pomaranč- nega želeja, 200 g zmletega sladkorja, 3 žlice pqmaranč- nega soka, za model surove- ga maslo in drobtine. Namažemo model in ga potrosimo z drobtinami. Pe- čico vključimo na 180 sto- pinj in segrejemo. Surovo maslo penasto vmešamo s sladkorjem, dodajamo jaj- ca, rumenjake in malo mo- ke. Sol, pomarančni liker, pomarančno in limonino lu- pinico in sok zamešamo v testo. Nato dodamo še preo- stalo moko z jedilnim škro- bom, mandeljni in 80 g oranžata. S testom napolni- mo model in testo pečemo na drugi višini od spodaj uro in 20 minut do poldrugo uro. Kolač premažemo s pogre- tim pomarančnim želejem. Sladkorni prah zmešamo s pomarančnim sokom. S tem oblijemo kolač, po vrhu pa potresemo še preostali oran- žat. Št. 12 - 20. marec 2003 32 NASVETI DOM IN VRT Naravno vrtnarjenja Sedaj je čas, da mislimo, kako, kdaj in kaj bomo po- čeli v vrtu v prihodnjih me- secih. Prav je, da načrtuje- mo nakup semen, opravi- mo prve setve, pripravimo načrt zasaditve vrta, prebe- remo kakšno knjigo o vrt- narjenju, se morda odloči- mo, da bomo vrt obdelova- li tako, da bo čim bližje na- ravnemu življenjskemu rit- mu... Tudi sama sem se odloči- la, da pričnem v svojem vr- tu, ki ga obdelujem že ne- kaj let brez strupov in mi- neralnih gnojil, biotično vrt- nariti. Naravno vrtnarjenje zahteva nekaj osnovnega znanja, vrt pa dve do tri le- ta, da postane nov način de- la opazen in učinkovit. Po- trebno je torej potrpljenje in veselje... Če ste se odločili tako kot jaz, potem je naša prva skrb, da poskrbimo za tla v vrtu. Poskrbimo, da niso gola, am- pak prekrita z rastlinsko pre- progo ali z organskimi od- padki, tudi s folijami ali z le- snim pepelom. Tla prekrije- mo s tanko plastjo slame, del- no preperelim organskim gnojem, papirjem, z hstjem, lesnimi oblanci, razrezanimi kuhinjskimi odpadki najka- sneje 3-4 tedne pred setvijo in saditvijo, ali pa jih ob pr- vi priliki zasejemo. Misliti moramo tudi na ži- vali, ki bodo kasneje naši po- močniki v vrtu. Pripravimo gnezdišča, zato posadimo gr- mičaste rastline, ki dajejo pti- cam priložnost za spanje in bivanje. Tukaj bodo gnezdi- le taščice, ščinkavci in kra- Ijički. Za siničke, brgleze, rdečerepke... pa moramo obesiti valilnice. Le tako bo- mo udomačili ptice v svojem vrtu. V zimskem času poskr- bimo, da ptice laže prebro- dijo zimo in jih nahranimo. Pravočasno si priskrbimo seme ali sadike rastlin, ki so v naravnem vrtu nepogreš- ljivo potrebne in so znane kot rastline, ki pomagajo rastlinam. Nepogrešljive so cvetoče enoletnice: žamet- nica (Tagetes), ognjič (Ca- lendula officinalis), kapu- cinka (Tropaelum), ki jih uporabljamo kot pokrovne ali obrobne rastline in so znane po tem, da odganjajo uši ter nematode. V vrtu ne sme manjkati cesarski tuli- pan (Fritillaria imperialis); posadimo ga povsod tam, kjer želimo preganjati volu- harja, tudi pod drevesne ko- lobarje. Tudi dišavnice še- trajka (Satureja), ižop (Hyssoppus),žajbelj (Salvija officinalis), sivka (Lavandula angustifolija), timijan (Thymus vulgaris), rožma- rin (Rosmarinus officinalis), navadni pelin (Artemisia) ter vrtnine kot drobnjak, česen in čebula delujejo prepreče- valno na rastlinske bolezni ter na škodljivce. Opravimo prve setve in si vzgojimo sadike; lahko tudi na okenski polici. Februarja posejemo papriko, paradiž- nik ter jajčevec. Setev etike- tiramo, zapišemo sorto, da- tum setve. Sadike pelargonij vzgojimo iz potaknjencev, ki jih lahko potaknemo v pre- luknjane jogurtove kozarč- ke. Sedaj je še čas, da razmno- žimo svoje sadike grmiča- stih sadnih rastlin, kot so rdeči in črni ribez, kosmu- Ija, josta ter sadike grmiča- stih okrasnih rastlin kot na primer forsitija (Forsythia), kolkvicija (Kolkvvitzia), ke- rija (Kerria), metuljnik (Buddleja), medvejka (Spi- raea)... Z rastlin, ki jih želi- mo razmnožiti, narežemo enoletne poganjke debehne svinčnika ter jih razrežemo v potaknjence. Potaknjenci so veliki 20 do 30 cm. V spod- njem delu potaknjenca re- žemo za polovico debeline poganjka pod brstom vodo- ravno, v zgornjem delu po- taknjenca pa nad brstom po- ševno. Pri rezi pazimo, da brstov ne poškodujemo. Ta- ko pripravljene potaknjen- ce zavežemo v snope, jim oz- načimo rod in vrsto, datum rezi ter jih zakopljemo vsaj za mesec dni 20 cm globo- ko v vrt ali pa jih naložimo med mivko v dovolj globo- ko posodo z drenažnimi od- prtinami, zalijemo in spra- vimo na hladno v temen in hladen prostor. Pravimo, da jih kalusiramo. O tem, kako se iz poseja- nih semen in iz kalusiranih potaknjencev razvijejo sadi- ke, pa kdaj drugič. MOJCA SODIN, Vrtnarska šola Celje Pripravimo potaknjence pelargonij Posejali smo papriko in jajčevec. Seme potisnemo cm globoko, setev pa prekrijemo s plastjo substrata. TAE40 Telovadbi stoletja Sabina Muhič Horvat, trenerka tae-boja, bivša \ic^ vakinja v taekwondoju, predstavlja nekaj osnovnih »telovadbe stoletja«. VII. vaja: trebušnjaki še nekaj za trebušne mišice. Brez pripomočkov in z nja hrbtenice, brez strahu, da boste trebušnjake delaH i be ali da bi vas ob tem bolela hrbtenica. Slika 7a -sedemo na tla -noge prekrižamo -na tleh je lahko le peta ene noge -roke iztegnemo proti kolenu, vendar pod koleno -dlani so obrnjene navzdol -tako držimo 3 sekunde -in se obrnemo na levo slika 7b -tako držimo ponovno 3 sekunde -roke so v zraku -leva roka je pokrčena -desna roka je iztegnjena diagonalno čez telo na levo str -vrnemo se v začetni položaj slika 7c -po treh sekundah se obrnemo na desno stran -desna roka je v zraku in je pokrčena, -komolec je v višini ramen -trebušne mišice so sedaj izrazito napete -mogoče boste čutili tresenje -leva roka je diagonalno iztegnjena čez telo na despo st -vajo ponovimo 5 do 7-krat. postopoma jo izvaianio V no nižje, tako da se s hrbtenico približujemo k tlom. Cl' je zravnana s hrbtenico. Hi Foto: f St. 12 - 20. marec 2003 ZAAVTOMOBILISTE 33 ugodna februarska prodaja ^liRo vprašanje je, ali po- p o prodaji novih avto- ,ilov v letošnjem februar- ^ejo pravo podobo, saj ;o statistika tudi zavaja ^,ina kaže napačno sli- \ drugem letošnjem me- j je bilo namreč pri nas janih 4.974 novih oseb- I a\lomobilov. To je bilo ^ O odstotkov več kot v ena- ) lanskem mesecu. 0 nekaterih podatkih naj ., fi pretežen del tega pove- ' ^ na račun tako imenova- ' »slepih avtomobilov«. To ožila, ki jih registrirajo kot , jana pri nas, nato pa jih iz eni je izvozijo. Torej to po- ij, da povečanje ni bilo re- 310, pač pa le navidezno, rugi strani je res, da je do- ali vsaj ugoden februarski iltat posledica razprodaje unobilov iz zalog, se pravi IZ letnico izdelave 2002. ) so februarja prodali kar B avtomobilov letnika !in le 2.371 letnika 2003. itvo je, da so avtomobili ejšega letnika cenejši, iruarja sta dobro proda- tako Renault (1.311 vozil) tudi Volkswagen (623), Item ko je Peugeot tokrat eležil minus, saj je prodal tobrih 16 odstotkov manj februarja lani. Največji 1 je imela Škoda. Položaj Presenečenje meseca februarja - tretji najbolj prodajan avtomobil je bila škoda octavia. te češke avtomobilske tovar- ne pn nas je specifičen. Ima- mo dva zastopnika (vsaj do konca leta bo tako), pri čemer je letos levji del posla (se pra- vi januarja in februarja) opra- vil Avtoimpex, ki se mu po- godba izteče konec 2003. Za- nimivo je še nekaj drugega. Ta- ko je bilo v letošnjih dveh me- secih med vsemi novimi avto- mobili 35 odstotkov tistih z dizelskim motorjem, kar po- meni, da postaja dizelski po- gon pri nas vse zanimivejši - kot drugje v Evropi. Še vedno pa je šel februarja najbolje v promet renault clio (769 vo- zil), ki je za precej prekosil drugega na tej lestvici (peugeot 206), medtem ko je bila na tret- jem mestu škoda octavia, kar je tudi svojevrstno preseneče- nje. Tudi seat ibiza cupra R Po leonu cupri R se bo ko- nec letošnjega leta na trgih po- javila še ena športna različi- ca seata, tokrat ibiza cupra R. Ta oznaka je pri tej španski avtomobilski hiši tako ali ta- ko rezervirana za močnejše, športne izvedenke vozil. Za- nimivo pri tej ibizi pa je, da bo na voljo z dvema motor- jema, tako bencinskim kot di- zelskim. Bencinski bo pri gib- ni prostornini 1,8-litra ponu- jal 180 KM, dizelski pa bo iz gibne prostornine 1,9-litra iz- vlekel 150 KM. Navzven se bo ta ibiza od drugih dovolj opazno razlikovala, saj bodo odbijači drugačni, imela bo spojler tako spredaj kot za- daj, pa 17-palčna platišča. Kot pravijo, naj bi bila najcenej- ša različica na voljo za neka- ko 20 tisoč evrov. Leta 2006 iz NM novi renault e precej časa je znano, da bo čez nekaj let ivomeškem Revozu stekla izdelava nove- maulta. Vendar doslej še ni bilo povsem o, za kakšen avtomobil naj bi šlo. Zdi se, edaj ni več ugank. V Novem mestu naj bi edanjih zagotovilih vodstva leta 2006 ste- izdelava povsem novega vozila, ki naj bi uvrščen nekako med sedanjega clia in twin- Kot pravijo, naj bi letna proizvodnja no- 3 vozila dosegla številko 180 aH 200 tisoč, o pa naj bi izvažaU v tako rekoč vse evrop- ske države. Predvidena investicija bo vredna okoli 200 milijonov evrov, vse tudi kaže, da bo pri tem projektu po svoje sodelovala slo- venska vlada oziroma država. Sicer pa je Re- voz lani izdelal 126 tisoč avtomobilov, pri- hodka pa je bilo za 213 milijard tolarjev, med- tem ko naj bi čisti dobiček znašal dve milijar- di tolarjev ali kar za 50 odstotkov več kot leto nazaj. Letos naj bi bila proizvodnja v Novem mestu nekaj manjša, domnevno od 115 do 118 tisoč vozil. . Ford bo kmalu star 100 let nekaj mesecev, natančneje ju- ^bo ameriški Ford praznoval svojo letnico. Tovarno je ustanovil He- Ford in z uvedbo tekočega tra- na katerem so sestavljali sloviti Jtin lizzie (ford T), se je začela modernega avtomobilizma. ^ je prodajo svojega avtomobila teil tako, da je delavcem v to- ^ zvišal plače in so si lahko pri- jeli tisto, kar so naredili. Ford T "il nasploh eden najuspešnejših ''"tiobilov, saj so jih naredili kar •^lijonov. Pot Forda je šla dokaj ^0 navzgor, ni pa bilo lahko v ča- ^elike krize ob koncu dvajsetih prejšnjega stoletja. Dokaj zgodaj ''^varna ustanovila svoja matična Jetja tako v Nemčiji kot tudi v ^'^i Britaniji in precej kasneje tu- ^ Franciji, v Evropi pa je bila poz- ^ predvsem po dokaj uspešnih '•'h taunus, pa kasneje po sierrah, ^^)u, escortu ipd. Št. 12 - 20. marec 2003 40 ZANIMIVOSTI Viktorji v znamenju Celjanov Viktorji 2002 so minulo soboto zasijali tudi v zname- nju Celjanov, ki so bili na prireditvi kot nastopajoči, kot podeljevalci ali povabljenci. Gostiteljica prireditve je bila celjska igralka Tina Gore- njak. Nekatere je očarala, drugi so bili nad njo oziroma njenim vodenjem ravnodušni, tretji tudi razočarani. Tina je med gosti želela videti svojega učitelja plesa Celjana Igorja Jelena, ki pa je začetek prireditve malo zamudil. »Letos, ko se je zadeva preselila iz Cankarjevega doma v nove pro- store Vibe filma, nisem navdušen. Sem pa zelo vesel, da smo znova v velikem številu prisotni Celjani, da je nasto- pala moja Tina Gorenjak.« SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIC Na banketu je bilo vroče, ne samo zaradi številnih gostov, ampak tudi zaradi zanimivih prijemov. Naš fotograf je v objektiv ujel direktorja Klasja Matjaža Pavčiča z ženo ter glavno vokalistko Sester Marieno, ki je verjetno preverjala naravnost oprsja mis Slovenije Celjanke Nataše Krajnc. Igor Jelen s spremljevalcem ter Alanom Hraniteljem, ki je skrbel za obleko gostiteljice Tine Gorenj Nataša Krajnc, ki je blestela v obleki znamke Egoist iz Celja, je b prireditvi brez fanta. Zanj namreč ni dobila povabila. Je pa zato ui v objemu Jonasa Žnidaršiča. ki je nedavno blestel na Dnevnih kotr v Celju kot žlahtni komedijant. O novem voditelju oddaje Lepo j milijonar Boštjanu Romihu je dejal: »Fejst fant je, dober, pošten.i zanesljiv, priden, pospravlja doma... Je vse tisto, kar jaz nisi nikoli. Sem mu kar malo favš.« Skupina Tabu je bila med nomini- ranci za najpopularnejšega glasbe- nega izvajalca, v popularnosti pa jih je premagala skupina Bepop. Bob- nar Primož, ki prijateljuje z glasbeni- co Jadranko Juras, se je na banketu zapletel v pogovor s Sabino Vipot- nik. Jadranka je imela verjetno do- volj dela z golim »Viktorjem«. Gostiteljica prireditve Celjanka Tina Gorenjak je ene navdušila, druge pa razočarala. Bepopovka Celjanka Tinkara Zoreč je bila navdušena na prireditvijo. Bepopovci so Viktorja podelili in ga tudi dobili: »Super občutki, res smo veseli, da nas je publika izbrala, zato se jim zahvaljujemo iz vsega srca.« St. 12 - 20. marec 2003