Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje St. 5 PTUJ, 4. februarja 1966 CENA 0,40 ND; 40 SD Letnik XIX. »Tedaik« izhaja pod tem imenom od 24. novembra 1961 dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja zavod »Ptujska tednik«, Ptuj. Odigovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo In uprava: Ptuj, He- roja Ladka 2. — Tel. 156. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za Inozemstvo 40 ND. Samoupravlianie ODSLEJ TUDI V KMETIJSKEM ZAVAROVANJU k^red volitvami v slcupščino slEVS ZBOR PRI VAŠEM DRUŠTVI Lani oktobra smo ga ustai vili, šteje 25 pevcev. Vodi Alojz Krajnčar iz Kidričeve Za seboj ima že nekaj nas pov. V naši dvorani nastopa proslavah, ki jih organiziral KAKO PREŽIVLJAJO Cl NI VAŠEGA DRUŠTVA PR STI CAS? IMA DRUšT^ SVOJE PROSTORE. KJER I LAHKO SESTAJAJO? Pred leti smo zgradili gas sko dvorano, kjer se sedaj zl ramo v prostem času in ob r< nih prireditvah. To je ed stven prostor v naši vasi, kj zasledujemo tudi televiziji program. Šahisti so pred kr kim"ustanovili svojo sekcijo KAJ PA SODELOVANJE MLADINSKIM AKTIVOM? Sodelovanje našega druši z mladinskim aktivom Gorei vas je zelo tesno, saj sta to e ni organizaciji v vasi, ki skrb za kulturno življenje. Prav; prav bi lahk« rekli, da je to ganizacija v organizaciji, 1 so skoraj vs:i mladinci in m dinke tudi člani gasilskega H štva. FC Letovišče »Gra^^ Bo.r]<' že spreiema rezervacije /a prenočišča ietošnjem kurentovanju v Ptuju Ali bo v Ormožu psihiatrična bolnišnica? vprašujejo odborniiii Na zadnji seji Občinske skup- ščine Ormož so odlborniiki raz- pravljali o poročilu sodnika za prekrške in inšpekcijskih služb. Sprejeli so pravilo o razpolaga- nju z rezervami gospodarskih or- ganizacij v občini, potrdili so re- balans finančnega načrta občin- skega cestnega sklada za leto 1965, sprejeli so odloke o občin- skih prispeivkih in davkih, o naj- vijši najemnini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za go- spodarjenje s stanovanjskimi hi- šami, o amortizaciji stanovanj- skih hiš v družbeni lastnini, od- lok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne upora- be za subvencioniranje stanari- ne, o minimalnih tehničnih nor- mativih za vzdrževanje stano- vanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicij>sko in tekočo vzdrževanje za uprav- ljanje v občini Ormož. V nadaljevanju so sprejeli sklep o soustanovitvi skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Mariboru, potrdili so statute nekaterih delovnih organizacij, sklenili so, da bo občina Ormož soustanovitelj zavoda za zaposlo- vanje delavcev v Mariboru; na- zadnje pa so bila na dnevnem redu vprašanja in predlogi od- bornikov. Odborniki so skrbno obravna- vali poročilo sodnika za prekrške in poročilo inšpekcijskih služb. Na seji je na splošno obveljalo mnenje, da so inšpekcijske služ- be v občini v redu delovale in da je treba več ^krbi posvetiti sanitarni inšpekciji. Ta inšpekci- ja ni povsem urejena, ker obči- na nima sanitarnega inšpektorja in to delo opravlja enkrat na te- den sanitarni inšpektor iz Ptuja. Razumljivo je, da bi v bodoče morala biti večja kontrola nad higieno živil v občini, zato so od- borniki predlagali, da bi naj sa- nitarni inšpektor ptujske občine v bodoče delal dva dni na ob- močju občine Ormož. Čeprav je bil sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah od- loka o občinskih prispevkih in davkih občanov, je bilo o tem precej razprave. Pri predlogu od- loka so se nekateri odborniki za- vzeli, da je preveč davka na sa- morodnico 20 din od trte, saj je bil doslej davek le 5 dinarjev. Utemeljevali so svoje stališče s tem, da v občini hitro propada- jo sadonosniki in da je samorod- nico najlaže izsekati. Čeprav je hibridno vino zdravju škodljivo, naj bi na mesto tega občanom nudili nekaj boljšega. Občinska komisija je pregleda- la statute nekaterih delovnih or- ganizacij in je ugotovila, da so še nekatere pomanjkljivosti v statutih, ki Jih je treba odpravj Priporočila je delovnim organij cijam, da jih popravijo. Pod zadnjo točko (vprašanja odgovori) so odborniki zastav vrsto odprtih vprašanj, ki so kt jevnega ali občinskega pomet Na vsa vprašanja Je odgovo, predsednik Občinske skupščj Ormož Franc Novak. ' Ali bo res psihiatrična bol^ niča v Ormožu? Občinska sk^ ščina Ormož Je ustanovitelj berkulozne bolnišnice v Ormoj ki bo v kratkem ukinjena. Res da republiški forumi vztraja da bi naj v Ormožu bila psi|| atrična bolnišnica, toda potr«i teh krajev so drugačne. Teh b() nikov Je v tem predelu Slovem malo, predvsem pa na obmo( občine Ormož, in kaže, da bi bj bolje v Ormožu odpreti intei oddelek ptujske bolnišnice. To tudi mnenje občanov. Odbornikom je nadalje poji nil pomen in važnost kmečke zavarovanja. Glede poprav cest proti železniški postaji ( mož. Središče in glede urediti ceste v Šalovcih Je bilo rečejj da bodo ceste urejene, če ho( dovoljevala proračunska sreds va. Cesto proti železniški post; v Ormožu pa mora poprav »rirariiB« Mairt^Afi ________.5h stran 5 TEDNIK — petek, 4. februarja 1966 Stran 3 I\a kurentovanfe se dobro pripravimo Zelo hitro se bliža čas, ko bo-1 mo po ptujskih ulicah zopet gle- dali kurentovanje in nastop mno- gih skupin, v karnevalskem spre-1 vodu pa še razne komedijante in ' jnaškarade. Glavni nastopi bodo dopoldne v nedeljo, 20. februarja 1966. Na ta dan bi naj prikazali na športnem stadionu v Ptuju vse pustne like, ki so še ohranjeni med ljudstvom v Sloveniji. V ospredju naj bi bil tudi tokrat naš KURENT. Ptuj se na te prireditve in na zelo pester spored že naglo in resno pripravlja. Letošnje prire- ditve bi naj prikazale ljudstvu nekaj več kot te v prejšnjih letih. Zato se bo začel letos program že v soboto, 19. februarja 1966, dopoldne. Mnogi prijatelji naših kuientovanj bodo zato obiskali Ptuj že v soboto dopoldne? neka- teri bodo ostali v Ptuju do nede- lje, drugi pa se bodo pač še isti dan vrnili. Prejšnja kurentovanja si je ogledalo nad 10.000 in več preibivalcev, letos pa jih lahko računamo celo nad 30.000. Meja med Jugoslavijo in Avstrijo je odprta, zato lahko računamo tudi na nekaj tisoč gostov iz zamejst- va. Da pa ne bi bilo zaradi veli- kega števila obiskovalcev neure- jenega pritiska na gostinstvo, kakor je to bilo doslej vsako le- to, ko so odhajali številni gosti iz Ptuja nezadovoljni, lačni in žejni, bi se bilo potrebno tej le- tošnji organizaciji bolj posvetiti in pridobiti tudi zasebnike, da bi bili gostom v pomoč. Gostinska podjetja v občini se pripravljajo za te prireditve po svojih močeh, vendar ne morejo vsa ta podjetja sprejeti niti pe- tine gostov, ki bodo prispeli in bi se pri njih ustavili. Zato bi bilo koristno, da bi bili v Ptuju ta dva dni na razpolago vsi večji prostori, dvorane, klubi in podob- no, pa tudi kuhinje in menze. Za upokojence iz vseh krajev bo ta dan prav gotovo dobrodošel klub upokojencev, ki bo enako kot za domače, poskrbel tudi za druge upokojence, za dijake in študen- te pa Dijaški dom oziroma dija- I ška kuhinja. Vsi večji prostori bi morali biti v pomoč priredite- ljem. Zakaj ne bi sprejeli ljudi pod streho in k mizi, ko je vse dobro organizirano in ko ne sme biti strahu, da bi bilo karkoli na- robe, čeprav bi vse ocenjevali s politične in moralne ali turistič- ne plati. Samo gostinstvo ne bo zmoglo vsega, bo pa veselo vsa- ke koristne komoči v korist tu- rizma, gostinstva in spoznavanja ljudi raznih krajev ter njihovih navad. Misliti moramo tudi na mož- nost slabega vremena. Nemogo- če bi bilo pustiti tisoče ljudi na ulici, v žlobudri in vodi, prezeble in mokre. Zato se res moramo pripraviti, kam bi jih spravili pod streho in jih tam zadržati ob pri- merni malici, kosilu ali večerji itd. ob zvokih glasbe, godcev ali gramofona ter jim omogočili, da bi preživeli dan ali dva v družbi prijetnih Ptujčanov. To bi bila za naš Ptuj in za njegove prire- ditve najboljša reklama. Prireditve naj zadovoljijo go- ste, ti pa po vsej verjetnosti, vsaj večina ne, ne bodo Ptujča- nov razočarali. Zadovoljni radi ne skoparijo. Pravočasna iznajd- ljivost navadno prinese uspeh in tega Ptujčani ne bi smeli zamu- diti. Drsalna revija v Celovcu in druge domače in tuje svetovno zanimive prireditve to potrjujejo. V nobenem kraju ne bi uspela večja prireditev, če ne bi pri njej sodelovali prebivalci kraja, ki odstopajo v času prireditev svoje družinske prostore gostom. Ne vem, ali se Ptujčani ne bi te- mu privadili? Vsi bi radi videli v našem mestu čimveč ljudi, da bi bilo okrog njih veselo, radi se postavljamo s svojimi zgodo- vinskimi in krajevnimi zanimi- vostmi, smatramo pa, da se naj z njimi bavijo samo turistični in gostinski delavci. Izkažimo se, da znamo na take stvari gledati tu- di s širšim pogledom in z lastno pripravljenostjo, da bi se naši j gostje med nami dobro počutili. | Za dostojno in kvalitetno uslugo ' se ne sramujejo gostinci pove- dati svojega računa in tega se ne bi smeli sramovati tudi zasebni- ki. Drugačno obravnavanje go- stov bi ti smatrali za nekako vsi- ljeno pozornost in miloščino in j bi se je marsikdo prej odrekel kot pa vljudnosti in potem tudi zmernega računa. Ni si mogoče misliti, da nismo voljni sodelovati in bi nas sko- raj moralo biti sram priznati, da se kaj takega v Ptuju ne da iz- vesti. Sedaj zadovoljni gosti bo- do še prišli v Ptuj in od njiho- vih obiskov bo imel Ptuj koristi. Se Imamo priložnost, domeniti se s turističnimi in gostinskimi delavci, kako bomo vsi skupaj poskrbeli za domače in tuje go- ste. Letošnji dvodnevni program kurentovanja vsekakor pomeni napredek, ki ga dopolnjujejo tu- di druge kulturne prireditve pred dnevom ptujskih prireditev, ob katerih se nam bodo predstavili ljubljanski gledališki igralci in drugi kulturniki. Zato bomo vi- deli razne goste v Ptuju tudi že pred soboto, 19. februarja 1966. Vse bo zanimal celotni predpust- ni ceremonijal v Ptuju. Marsiko- ga bo zamikalo, da bi ostal še v nedeljo v Ptuju. Kje naj preno- čijo, če ne bi bilo prostora? Pri- siljeni bodo odpotovati v Mari- bor in od tam se bo verjetno ma- lokdo vrnil. Kdor si bo v Ptuju prizadeval, da bi svoje goste za- držal, mu to ne bo težko, ker je tudi v družinskih kotičkih navad- no zelo prijetno, čeprav se lju- dje komaj spoznajo. Torej nič več odlašanja in pre- mišljevanja. Za to ni več dosti časa. Hitro pretuhtajmo, kje bi se za dan ali dva lahko ljudje stisnili na manjši prostor in od- stopili ostalega gostom. Turistič- ni delavci in gostinci bodo radi vsem v pomoč z nasvetom in drugim, kar bo v njihovi moči. Po končanih prireditvah bomo lahko zabeležili letošnje nove uspehe in se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali, da bo ostal vsem gostom Ptuj tudi vna- prej zanimiv. -ak Kurenti ob lanskih prireditvah v Ptuju Vesti iz Kidričevega Delovni kolektiv TGA si je dolga leta prizadeval, da so pred nekaj več kot enim letom uvedli topli obrok, kar je bila dolgoletna želja članov kolek- tiva. Topel obrok hrane na de- lovnem mestu namreč mnogo pomeni predvsem za tistega, ki od daleč prihaja na delo v to- varno. Toda že nekajkrat smo pisali o pomanjkljivostih v zve- zi s toplim Obrokom in te ugo- tavljamo še sedaj. Kvaliteta obroka ni takšna, kot so pri- čakovali in obljubijali. Zato de- lavci odklanjajo tak topli ob- rok in ponovno kupujejo v bi- feju hladen prigrizek. Toda tu- di tukaj ni mnogo boljše, ker dobijo večkrat slabe mesne iz- delke, ki so vrhu vsega še draž- ji, kot v mesnici. O teh zadevah je razpravljal tudi delavski svet in opozoril na izvajanje pogod- be, ki je sklenjena med TGA in samopostrežno restavracijo Center v Mariboru o dobavah in kvaliteti hrane. V primeru j odstopanj bo plačala restavra- cija penale, kot so določeni v pogodbi. TGA je bila v zadnjih letih precej modernizirana, tega pa i ne moremo trditi tudi za obrat-' no ambulanto podjetja, ki je še Vedno v slabo urejenih prosto-! rih in je tudi zelo slabo oprem- j Jjena. Člani kolektiva pa naj- j oolj pogrešajo zobno ambulan- to. Prostori v sanitarnem po- slopju ne ustrezajo potrebam obratne ambulante. Organi upravljanja so že razpravljali o obratni ambulanti ter skleni- li, da bi jo bilo treba preuredi- ti v moderno obratno ambulan- to. Priporočili so vodstvu pod- jetja, da naroči projekt za ure- ditev ambulante in zahteva sredstva za financiranje teh preureditev V mesecu novembru 1965 so v podjetju »EM« Maribor, obrat Kidričevo, odpustili precej žen- ske delovne sile vsled zmanj- šanja proizvodnje. Mnogo žena, ki "so bile zaposlene v tem obratu, je prišlo v težek polo- žaj. Odpustili so zaposlene po posebnih kriterijih, izmed kate- rih so bili najvažnejši bolniški izostanki, socialni oz. material- ni pogoji družine in delovna sposobnost. Vendar se jih v vsakem primeru niso držali. Odpustili so celo nosečo delav- ko. Matično podjetje v Maribo- ru bo moralo torej bolj prisluh- niti pritožbam in kritikam pri- zadetih delavk ter ukreniti po- trebno, da se notranji odnosi v tem obratu uredijo in da bo delavsko samoupravljanje tudi tukaj prišlo do polne veljave. Delavski svet TGA je pred nedavnim razpravljal o odstot- ku za kritje stroškov investi- cijskega vzdrževanja, ki se I vkalkulira, ter o predlogu za odobritev uporabe sredstev za reklamo, reprezentanco in pre- voze z osebnimi avtomobili. Ta- ko se bo letos obračunalo 3,75 % nabavne vrednosti aktiv- nih osnovnih sredstev, v kate- rih niso vključena zemljišča in zagonski stroški, za kritje stro- škov investicijskega vzdrževa- nja; za avto vožnje se določi 10,000.000 dinarjev, za reprezen- tanco pa 2,500.000 dinarjev, za reklamo pa 1,500.000 dinarjev. Kot je znano, je dobilo Ki- dričevo lani otroški vrtec in ja- sli, ki lahko sprejmeta skupaj 90 otrok in sicer vrtec 65 in ja- sli 25 otrok. Zgradba je pro- storna z ekonomično razpore- jenimi prostori, v katerih se najmlajši prebivalci naselja prijetno počutijo. Starši plaču- jejo za svoje otroke v vrtcu nad 7000 dinarjev mesečno, v jaslih pa celo 8000 dinarjev, kar sicer ni mnogo, če pomislimo na varstvo in vzgojo otroka medtem ko sta starša zaposle- na, je pa vendarle to precejšen izdatek za družine, ki nimajo višjih osebnih dohodkov. V Ki- dričevem je precej družin, kjer sta zaposlena oče in mati, zato je ta ustanova marsikoga raz- bremenila mnogih skrbi. Rešiti bi bilo še potrebno vprašanje vzgoje tistih otrok, ki so še ve- dno prepuščeni samim sebi in cesti. Ko.- Pisma uredništvu AH bo res le tO odstotkov p^viškt!? Statistično povprečje pod-^azit- ve življenjskih stroškov znaša za lansko leto v primerjavi s prejš- njim 31 "/o. Ker so upokojencem že avgusta povišali pokojnine, za okrog 21 •/», bomo dobili pri va- lorizaciji pokojnin le okrcg 10 V« poviška. Novinarka in strokovnja- kinja na tem področju Marija Na- morš je v zadnjem ponedeljskem Delu v članku Slabe plati povpreč- ja pravilno ugotovila, da bo su- ha črka statistike spet občutno pri- zadela upokojence, zlasti tiste z nižjimi pokojninami. Osnovni po- trošni predmeti, npr. kruh, meso, špecerija, zelenjava, usluge, sta- novanja in še marsikaj so se po- dražili ne za 31 •/», temveč za 50 do 100 V«. Upokojenci z nizkimi pokojninami izdamo za te osnov- ne predmete, predvsem za živila, skoraj celotno pokojnino do zad- njega dinarja. Nimamo televizor- jev, hladilnikov, pralnih strojev, modernega pohištva in avtomobi- lov, kar se je podražilo morda le za 10 "h ali se celo sploh ni po- dražilo. Te predmete uporabljajo le tisti, ki imajo po 100.000, 150.000 ali še več dinarjev dohodkov. Tu- di med upokojenci jih je določen odstotek, ki imajo po 100.000 di- narjev ali še več pokojnine. Stati- stiki ne moremo kaj očitati, ker ima predpisane normative v pre- računavanju povprečij, pravi Ma- rija Namorš v svojem članku. In- dustrijski izdelek, npr. težek orod- ni stroj, ki je stal pred rejoimo 20 milijonov dinarjev, se sploh ni aH pa se je le za malenkost po- dražil. Statistika je upoštevala tudi to. Povprečna podražitev znaša sta- tistično torej 31 •/». Kruh, meso pa sta se podražila za okrog 80 do 100 •/.. Avtorica omenjenega član- ka poziva skupščino skupnosti so- cialnega zavarox>anja. naj bi po- drobneje proučila vprašanje pov- prečja in možnosti, da bi se pri valorizaciji bolj upoštevale živ- ljenjske razmere zlasti tistih upo- kojencev, ki imajo nizke pokoj- nine. V. K. ČEMU TO? Ni dolgo od tega, kar sem se mu- dil pred Vinarskim muzejem ob Dravi. Stopal sem na balkon nad vodno strugo ter opazoval drav- sko obrežje. V oči me je zbodel velik kup najrazličnejših smeti v vodni strugi, kamor ne doseže voda ali pa le, kadar zelo zviša svojo gladino. Tudi po nasipu oziroma bregu je polno smeti in drugih odpadkov. Človek se nehote spomni, koliko je bilo napisanega in povedanega o čistoči in redu v našem mestu, ki je dnevno v očeh številnih obi- skovalcev. Vse to, kot vidimo, prav nič ne zaleže. Smeti in umazanija na rečnem bregu kažejo na red, ki ga imamo v mestu, in na to, da smo se skre- gali z javno higieno. Prav gotovo je mnogo obisko- valcev Ptuja, najsi bodo domači- ni ali tujci, ki radi zavijejo k Dravi. Vsi vidijo to smetišče. Za red in čistočo v Ptuju skrbi Ko- munalno podjetje, ki vse odpadke sproti odvaža. Vendar si je nekdo omislil krajši način odstranjeva- nja smeti in jih enostavno zmeče na obrežje Drave. Vsekakor bi moral nekdo v Ptu- ju malce popaziti na takšne poja- ve ter poskrbeti, da bodo takšni zanikrneži kaznovani. Pred delovnimi konferencami sindikalnih podružnic Delovne konference sindikalnih podružnic bodo končane do 31. marca 1966, delovne konference sindikalnih odborov pa do 20. apri- la 1966. Na delovnih konferencah sindi- kalnih podružnic bo članstvo sin- dikatov razpravljalo o aktualnih problemih delovnih organizacij in rezultatih gospodarjenja v po- gojih reforme. Močan poudarek bo na programu delovnih organi- zacij za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela. Samouprav- ljanje in delitev osebnih dohod- kov po delu, še posebej pa nagra- jevanje strokovnih kadrov bo v središču razprav. Članstvo sindi- katov bo javno razpravljalo o za- ključkih IX. občnega zbora Zve- ze sindikatov občine Ptuj in o pro- gramu dela Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj in občinskega od- bora sindikata ter sprejelo delov- ne programe sindikalmh podruž- nic za leto 1966. Občinski odbori sindilcatov bodo svojim sindikalnim podružnicam poslali podrobnejša priporočila glede vsebine delovnih konferenc. 2e v prvi polovici februarja bo- do po sindikatih sklicana posve- tovanja s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, na katerih se bodo podrobneje pogovorili o pripravah na delovne konference članov sindikatov v delovnih or- ganizacijah. Člani plenuma Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj in občinskih odborov sindikatov imajo nalogo sindikalnim po-iruž- nicam nuditi vso pomoč in aktiv- no sodelovati na delovnih konfe- rencah. VELIKA NEDELJA Zbor članov ZB Prejšnjo nedeljo dopoldne je ^il občni zbor Krajevne organi- zacije ZB Velika Nedelja. V ma- li dvorani Zadružnega doma se je zbralo približno 35 bivših bor- cev, internirancev in sodelavcev NOB. Na občnem zboru so na- vzoči analizirali dosedanje delo in nakazali smernice za bodoče. V diskusiji so nekateri člani ZB poudarili, da je treba širiti pri- dobitve NOV in jih prenašati na mlajše rodove. Glede sprejemanja novih čla- nov v ZB je obveljalo splošno mnenje, da naj v bodoče odloča- jo o sprejemanju vsi člani orga- nizacije in ne le posamezniki. To bo omogočilo, da v ZB ne bodo sprejeti tisti prosilci, ki za to ni- majo pogojev. Razumljivo je, da vsi člani organizacije lažje oce- nijo zasluge prosilcev in ugoto- vijo njihovo sodelovanje v času druge svetovne vojne. Na občnem zboru so izvolili 5-članski upravni odHor, 3-član- ski nadzorni odbor in prav toli- ko delegatov za občinsko konfe- renco ZB. Po občnem zboru so udeležen- ci obudili spomine na partizan- ska leta in na težave, ki so jih prestajali v nemških zaporih in v koncentracijskih taboriščih. D.R. Spomnili so se otrok iz šole v Gruškoviu Učenci, njihovi starši in učite- lja iz šole Gruškovje, ki je po- družnica osemletke v Podlehniku in ima v 3 oddelkih 47 otrok iz krajev Gruškovje, Ložina, 2eta- le, Stanošina, Brezova gora ter Macelj in iz družin z večinoma zelo nizkim življenjskim standar- dom, so bili 20. januarja 1966 iz- redno presenečeni nad nepriča- kcvvano pozornostjo sindikalne podružnice Strojnih delavnic v Ptuju. Kolektiv strojnih delavnic Ptuj je prevzel že pred leti patronat nad to šolo, ki so ga potem do- bro občutili, saj jim je vedno iz- kazoval razne pozornosti, kakor je pač mogel. Od delavskeiga sve- ta tega podjetja so dobivala raz- ne šolske potrebščine in prispe- vek za vsakoletni šolski izlet po Sloveniji in drugih krajih po do- movini. Letos, 20. januarja 1966, pa je lahko razdelila šola svojim učencem po nekaj metrov blaga in platna. Za otroke so to pre- vzeli starši na roditeljskem se- stanku, ki so bili do solz ginjeni. za tako pozornost iz Ptuja po za- slugi kolektiva, ki je odredil del svojih sredstev tudi za kraje, ki so oddaljeni od mesta, kjer jem- Ijeta zaostalost in revščina po- časneje slovo. Ob prevzemu so izrekli šoli in kolektivu mnogo zahval starši v svojem lastnem imenu in v imenu otrok, ki jim je nepričakovano dragoceno da- rilo izredno dobrodošlo. To so dobili celo tisti učenci, ki že obiskujejo šolo v Podlehniku, 4 razrede pa so obiskovali v Gruškovju. Ta humana pozornost sindikal- ne podružnice Strojnih delavnic Ptuj zasluži pohvalo pred občin- sko javnostjo, ker je spodbudna tudi za tiste kolektive in sindi- kalne podružnice, ki so prevzele patronat, nimajo pa večkrat ča- sa in možnosti za enake pozorno- sti. V. V. Krajevna skupnost Stoperce brez večjih možnosti zaodpravljanjetezav Krajevna skupnost Stoperce Je prisiljena obdržati v svojem le- tošnjem programu za komunalne izboljšave pooravila poškodova- nih mostov, javno razsvetljavo, nekatere male asanacije, kana- lizacijo za odvajanje strešne vo- de pri šoli, popravilo nekaterih cest, ki so jih poškodovali pla- zovL V lanskem letu niso mogli opraviti vseh teh del zaradi po- manjkanja sredstev. Popravila je nujno potrebna cesta Grdina—Nadole—Sitež v odseku Puša, kjer je voda ce- stišče tako razdejala, da je pre- voz po njej nemogoč. Na cesti Sitež—Jelovica so 248 delovnih ur odstranjevali zemljo, ki jo je na cesto prinesel plazj delali pa so udarniško tudi na drugih ce- stah, ker ni bilo sredstev, da bi plačali delavce. Tudi v zaselku Kupčinski vrh so morali odstra- niti zemljo plazu. Pri tem delu so pomagali prebivalci, plačati pa bodo morali material. Vseh del na cesti Grdina—Sitež ne bo mogoče opraviti brez plačila de- lavcev, ker je teh del preveč in bi jih moralo opraviti s svojimi stroji in tehničnimi pripomočki komunalno podjetje iz Ptuja. Tudi za ta predel predstavljajo socialne podpore važen problem, ker gre za neodložljive primere starejših, izčrpanih in bolehnih ljudi, ki živijo v izredno slabih materialnih razmerah in jim je skupnost edini dobrotnik s svo- jimi skromnimi podporami. Svet krajevne skupnost; skoraj na vsaki seji obravnava vsaj po 5 do 10 prošenj za odobritev ali povečanje pomoči. Težave so tu- di, ko je potrebno odločiti, ko- mu bi odobrili odpis stroškov zdravljenja in v katerih primerih morajo te plačati sami ali nji- hovi svojci. V večini primerov gre za stroške zdravljenja, ki presegajo 50.00C in 100.000 din, bolezni prizadetih pa so tudi takšne, da z zdravljenjem ni mogoče odlašatL Vse primere svet temeljito premotri in konč- no odloči v korist upravičenih prosilcev. Krajevna skupnost Stoperce je imela v lanskem letu nad 730.000 dinarjev dohodkov in nekaj manj izdatkov, tako da je del sredstev prihranila za letošnje potrebe. Od vseh porabljenih sredstev jih je odpadlo lani največ za na- bavo materiala in za dela na ce- stah in mostovih, za obnovo in podbetoniranje opornega zidu pri mostu ter za obnovo ogrodja mostu v zaselku Lituž pri Sto- percah. Nekaj sredstev so po- rabili za prevoze cementa in gra- moza, za nabavo črpalke za vod- njah v Sitežu, za čiščenje poko- pališča in napravo poti, za seje članov krajevne skupnosti, za obnovo greznice pri učiteljskem domu itd. Skupni izdatki so zna- šali nekaj nad 480.000 din. v letošnjem letu di radi s po- močjo prebivalstva in sredstev občinske skupnosti opravili lani nedokončana dela, poleg tega pa opravili nadaljnja manjša tekoča dela na krajevnih, popravil po- trebnih cestah. V naselju Cermo- žiše bi morali urediti 250 m ce- stišča po globokem klancu, iz- boljšati stanje ceste Gabernik— Puša—Sele. Vsaj 200 do 300 m cestišč bi morali letno izboljšati, : da bi v nekaj letih spravili v red večji del teh cest. V naselju Sto- perce bi radi imeli cestno raz- svetljavo. Nestrokovno delo in drogove bi prispevalo prebival- stvo, strokovna dela pa bi bre- menila sredstva skupnosti. Letos morajo opraviti še nekaj del za ureditev pokopališča, ki so osta- la od lani. V Slepečniku bi si radi uredili skupni vodnjak, k čemer bi naj skupnost prispe- vala vsaj 500.000 din. Od lani so jim ostala še dela pri kanaliza- ciji za odvod strešne vode s po- slopja osnovne šole. Nekaj de- narja bi potrebovali še za pri- spevke društvom in organizaci- jam, za novoletno jelko, za sej- nine in drugo. Skoraj vsa razpoložljiva sred- stva bi porabili tudi letos za ko- munalne potrebe, tako da jim ostane malo sredstev za zdrav- stvo in socialno varstvo, kjer je še mnogo vrzeli, ki jih po svojih močeh mašijo družine ali pa jih proti svoji volji prenašajo po- samezniki v izredno težavnih razmerah. Ugotovitve zdravstve- ne in socialne službe potrjujejo, da je tudi na območju krajevne skupnosti Stoperce več predelov, ki bi jih morali uvrstiti med ne- razvita področja in jim poma- gati iz sredstev jugoslovanske ali vsaj slovenske skupnosti v duhu pomoči razvitih območij neraz- vitim, za kar se v naši skupnosti že trosijo večja sredstva pod na- slovom »injekcije« nerazvitim območjem. Vpliv krajevne skupnosti Sto- perce se bo iz leta v leto bolj odražal le s krepitvijo material- nih možnosti. Ob dosedanjih mi- nimalnih sredstvih se svet kra- jevne skupnosti v Stopercah uveljavlja le kot organizator raznih prostovoljnih delovnih akcij, ki jih podpira skupnost z manjšimi sredstvi. V. J. S^rnn 4 TEDNIK — petek, 4. februarja 1966 Stran 3 Delavska univerza Ptuj sredi živaiinega izobraževalnega dela Izobraževalna dejavnost je v tem času še zelo razgibana. Vzporedno z delom na rednih šo- lah so oblike pomoči, ki jo nudi Delavska univerza izrednim slu- šateljem 1. letnika srednje ko- mercialne šole v Ptuju ter sluša- teljem 2. in 3. letnika srednje ekonomske in 2. letnika srednje medicinske šole v Ptuju. Siste- matično je tudi delo v oddelku za dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe v Ptuju, tudi seminarji, ki so organizirani za pomoč pri študiju za slušatelje višje eko- nomsko komercialne šole v Ma- riboru potekajo v redu. Skoraj na vseh oddelkih za odrasle je moč ugotoviti, da jem- ljejo izredni slušatelji študij ze- lo resno in vestno in da dosegajo prav lepe uspehe, kljub temu da opravljajo tudi svoje redno delo in kljub temu, da se mnogi tudi še družbeno udejstvujejo. Za od- rasle, ki dopolnjujejo osnovno- šolsko izobrazbo, je značilno, da mlajši, ki jih silijo kmalu po za- pustitvi osnovne šole k dopolnje- vanju izobrazbe, ponavadi niso dovolj resni in kmalu odpovedo, medtem ko se starejši spoprimejo z vsemi težavami. Vedo, kaj za- nje pomeni dopolnjevanje izo- bra^zbe, poznajo svoj smoter in se v delo pošteno zagrizejo. O oddelku za odrasle, ki deluje na šoli »Toneta Znidariča«, je treba povedati, da so njegovi obisko- valci zelo prizadevni, resni in vztrajni. Resnemu delu pripisu- jemo tudi dobre uspehe, ki jih dosegajo slušatelji tretjega let- nika srednje ekonomske šole — oddelka za odrasle, ki se tudi trudijo, da ob razpisanih rokih pristopajo k izpitom. Oddelek srednje medicinske šole za od- rasle bi lahko postavili kot vzor mnogim. Izostajanje je v tem od- delku nekaj skoraj nepoznanega, vsi slušatelji pristopajo k izpi- tom takoj ob prvem razpisu. Izmed poljudnih šol so pred- vsem šole za življenje, ki so na- menjene odrasli mladini in ki jih tudi lepo obiskuje. Za tovrstne šole je veliko zanimanja med mladino in prihajajo vedno zno- va prošnje na Delavsko univer- zo, da bi organizirala v tem ali onem kraju tako šolo. Izmed šol za starše se je v Ptuju najbolje obnesla šola, ki je bila organizi- rana pri osnovni šoli »Toneta Znidariča«, kjer se število obiska ni zmanjšalo, ampak se v zad- njem času celo dviga. Sola za starše, ki je bila organizirana pri šoli »Franca Osojnika«, je konča- la s svojim delom. Zal tudi na vzgojni tribuni ni bilo več kot 15 staršev, toliko, kolikor jih je stalno obiskovalo šolo za starše. Nekaj staršev s področja tega šolskega okoliša je obiskovalo šolo za starše v Rogoznici, morda tudi še kje drugje, vendar pa starši s tako obširnega območja, kot pripada šoli »Franca Osojni- ka«, niso pokazali dovolj zanima- nja za Vzgojna vprašanja, dvom- ljivo pa je, da so si starši z vsem tako na jasnem, da jim ne bi bilo treba ničesar več vedeti. Kljub prizadevanjem prosvetnih delavcev na šoli »Ivana Spole- njaka«, da bi pridobili čim več staršev za obiskovanje šole za starše, je bil odziv na to priza- devanje tako slab, da je šola za starše po štirih predavanjih pre- nehala s svojim delom. Pravo nasprotje šolam za star- še v Ptuju je bila šola za starše v Narapljah, ki se je končala te dni. Povprečni obisk na enem preda- vanju je bil 42 obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem in razpravam. Po- vedati je treba, da so tudi preda- vatelji zelo radi zahajali med po- slušalce v Narapljah, saj so se med prijaznimi in znanja željni- mi prebivalci dobro počutili. Na zadnji vzgojni tribuni so v Na- rapljah izrazili tudi željo za pri- hodnje izobraževalno obdobje. Mladina si želi šole za življenje, ki naj bi vključevala tudi pre- davanja o pravilnem vedenju, o medsebojnih razmerjih med ljud- mi in o osebni higieni mladega človeka. Pa tudi plesno šolo si želi mladina. Odrasli in mladina si želijo še gospodinjsko-kuhar- ski in šivalni tečaj, odrasli pa še posebno želijo sklop kmetijskih in zdravstvenih predavanj. V Ptuju poteka v teh dneh te- čaj, ki ga je organiziral občinski odbor Rdečega križa za pošolsko kmečko mladino. Sodeluje tudi Delavska univerza Ptuj s sklo- pom zdravstvenih in vzgojnih predavanj, center za potrošnika pa vodi gospodinjsko kuharski del tečaja. V Moravcih se je kon- čan gospodinjsko kuharski tečaj, ki je bil še posebno zanimiv, ker sla ga obiskovala tudi dva mla- dinca. Tudi drugod se že javlja težnja, da se na področju, ki je do sedaj veljalo kot izrazito žen- sko področje, uveljavijo tudi moški. Cim bo končan gospodinjsko- kuharski tečaj v Juršincih in v Ptuju, se bo začel tak tečaj v Trnovski vasi in v Gorišnici. Najživahnejše so razprave v seminarjih za kmetijske proizva- jalce, ki jih je organiziral center za družbeno izobraževanje pri Delavski univerzi. Se nekaj pre- davanj in končanih bo 17 takih seminarjev. Zelo lep obisk na seminarju je imela Trnovska vas. Kmetijsko predavanje v Markov- cih, ki ga je imel inž. Egon Zo- reč, so ocenili poslušalci kot eno najboljših predavanj doslej. Na predavanju je bilo 220 ljudi, s kat rimi je našel predavatelj po- poln stik, da je bila tudi razpra- va zelo živahna. Ob koncu lahko še samo pove- mo, da je Delavska univerza Ptuj še vedno sredi zelo razgibane izobraževalne dejavnosti in da bi bilo kar preveč, če bi hoteli našteti vse oblike izobraževanja in kaj več povedati o njih. Hrvatsko Zagorie, Gubčeva in Titova domovina Regionalna (pokrajinska) za- vest pripadnosti k ožji domovi- ni je pri prebivalcih Hrvat- skega Zagorja posebno živa. Ta deželica je preživljala v mi- mulih stoletjih pa vse do kon- ca druge svetovne vojne mno- go burnih in krvavih, pa tudi slavnih dni. Kakor noben fev- dalec tudi zagorski ni nikdar jrizanašal svojim podložnikom. Brezpravni zagorski tlačan se je skupaj s sosednjo slovensko »ubogo gmajno< pod vodstvom legendarnega Matija Gubca v jugoslovanski zgodovini naj- večjem in najbolj krvavem hr- vatsko-slovenskem puntu uprl svojim gospodarjem, Turki so neusmiljeno morili in požigali po Zagorju, epidemije, slabe letine in druge nesreče so red- čile prebivalstvo. Med narod- noosvobodilnim bojem so usta- ši brezobzirno zapirali, mučili in ubijali vse, ki so delali pri osvobodilnem gibanju. To so bile v preteklosti za Zagorce hude preizkušnje. Tudi politič- na zgodovina nam opisuje le zatiranje in trpljenje. Toda Zagorec ni klonil niti pred Ba- chovimi huzarji niti pred ma- džarsko tiranijo Khuen-Heder- varja. Svetla obdobja v živ- ljenju Zagorja so bila zaseda- nja hrvatskega sabora, ki je prejšnja stoletja večkrat zbo- roval v Varaždinu in Krapini. Tudi ilirski dobi so dali Zagor- ci velik prispevek. Voditelj te- ga gibanja Ljudevit Gaj je bil rojen v Krapini, prav tako so biii še mnogi drugi ugledni ilir- ci sinovi Hrvatskega Zagorja. Avtor hrvatske himne Lepa naša domovina Antun Mihano- vič je bil sicer Zagrebčan, toda himno mu je navdihnilo prele- po Zagorje. Spesnil jo je v Ze- enjaku ob Sotli, kjer so mu postavili leta 1935 ob stoletnici himne spomenik. Na vse to so Zagorel nemalo ponosni. Ponos- ni so tudi na svojo kajkavšči- no. Kajkavščina, ki je bila v prejšnjih stoletjih pri Hrvatih v rabi povsod v javnem življe- nju, in so jo šele ilirci zame- njali s štokavščino, je dobila v hrvatski književnosti spet svojo vlogo in veljavo. V njej je izdajal knjige romantik Dragutin Domjanič, pa tudi največji, še živeči hrvatski pi- satelj Miroslav Krleža. Klasič- na je njegova pesnitev Petrica Kerempuh. Da bi se izognil strogi hrvatski cenzuri, jo je dal tiskati v Ljubljani. Zagorec je tesno povezan s svojim rodnim krajem. Čeprav išče drugod boljših življenjskih pogojev, ker ga skopa zagor- ska zemlja ne more preživljati, se vendar v tujini ne more udomačiti. Iz daljnih krajev hrepeni po svojem >zavičaju<, po lepi gričevnati domači deže- lici, po otožno veselih zagorskih popevkah. Zagorska popevka! Tudi nam sosedom so nekatere znane, npr.: Još ni jeden Zagorec ni prodal kaplje vina: doma mu ga popila vesela družina. Pijme ga, pijme ga sve do dana beloga ... Te popevke, napitnice in zdravice je prepeval in še pre- peva sleherni zagorski kmet in težak. Prepevali so jih tudi kmetje-plemiči, ki se v svojem načinu življenja niso mnogo razlikovali od drugih kmetov. Kdor je kdaj hodil po Zagorju, je lahko primerjal ter kraje z našimi Halozami in s Slovenski- mi goricami: prav taka valovi- ta pokrajina, gorice, zidanice, preprosti kmečki domovi. Mo- čan poudarek življenjskim na- vadam zagorskih ljudi dajejo vinogradi. Vino je pomagalo izoblikovati tudi njihov značaj. Kako bi mogel Zagorec prek vseh tegob svoje minulosti še radoživo zapeti tako pesmico: Ako si morti vu srcu turoben, ako te trapi koj človek hudoben, si sedi sem k oincu, natoči ku- picu, ispi, popi, buš vesel takit Ko Zagorec obdeluje svoj vi- nograd, si poje: Zakaj mu delam, da ga ne b' pil, zakaj se mučim, da ga ne b'vžil. Kolje bum sekel, rezal ga bum, deca obele, špičil ga bum. Kolil ga budem, vezal bum sam, ar ooo delo dobro ja znam. Zatem pak dojde sveti Mihalj, grozdje zazreli, budem ga bral, Martinje dojde, krstil ga bum, vince postane, napil se bum. Itd. Se ena značilnost Hrvatskega Zagorja. Zagorci pravijo: Do koder sega področje bilikuma, je povsod Hrvatsko Zagorje. Ta izraz je nastal iz nemške bese- de ■vvillkommen, kar pomeni dobrodošli. Bilikum je velika čaša, ki drži tudi do pol litra. Imeli so jo najpogosteje v ple- miških zidanicah. Kdor je pri- šel prvič v tako zidanico, je moral bilikum na dušek izpraz- nit: do dna. Tu ni bilo milosti. Zdaj pa si zamislite človeka, ki ni vajen piti. Ampak pravilo je pravilo, moral se mu je podre- diti. Toda področje bilikuma je segalo tudi v >boljše< zida- nice sosednjih Haloz. Nekdo, nevajen pijače, je bil povab- ljen v tako zidanico. Najprej je moral z družbo v klet, kjer mu je gospodar s kratkim na- govorom ponudil bilikum, poln žlahtne kapljice. >Kdor pride k nam prvič, mora na dušek iz- piti do dna. Taka je pač na- vada.« Človek se je branil, pa ni nič pomagalo. Potem je vzel gospodar iz kota debelo pali- co in krepko mahnil novinca j po tistem delu telesa, ki ima si- cer ime, pa ga ne bom zapisal. >No, to še ni bilo tako hudo kakor ta vaš šentani bilikum,« je rekel povabljenec. Šele po ceremoniji je pozval pospodar novega gosta in vso družbo k obloženi mizi. V. Klemenčič Je kajenje samomor? Majhna papirnata cevka, 7 cm dolga m 6,3 mm debela. Nekaj ščepcev tolDaka. Izdelek je zelo netrpežen. Lahko se lomi in hi- tro zgori. Cigareta je eden naj- nevarnejših morilcev XX. sto- letja. Znameniti zdravniki iz vsega sveta soglašajo: cigareta je eden glavnih sovražnikov člo- veštva. Vsi ti trdijo, da izziva kajenje raka na pljučih. Skupne raziskave, ki so bile izvedene v 15 državah, kažejo na vzročno povezavo rakastih obolenj na pljučih in kajenjem. V ZDA so v predlanskem in lanskem letu neizpodbitno dokazali, da je ka- jenje vzrok rakastim obolenjem na orgamih, skozi katere odteka urin. Kako so prišli zdravniki do teh zaključkov? Statistike kažejo, da se je na primer v An- gliji med dvema svetovnima voj- nama prodaja cigaret povečala vsakih petnajst let skoraj za dva- krat več, 1958. leta 7-krat več. 4-'krat več cigaret kot drugih tobačnih izdelkov, 1946. leta 5- krat več, 1058. leta 7-krat več. V znanstvenem delu, ki ga je iz- dala britanska zveza za prouče- vani je srčno-pljučnih obolenj je ugotovitev, da kadijo mnogi lju- dje le zato. da bi s tem ustvarja- li videz solidnega človeka. V tem delu je zapisano, da reklame, re- vije, kino in televizija spodbu- jajo h kajenju. V člaruku o kajenju in o pljuč- nem raku piše vodja statistične- ga oddelka instituta za raziska- vo medicinskega sveta london- ske univerze dr. Doli preprič- ljivo o tem, da je cigareta eden od glavnih sovražnikov člo- vekovega zdravja. Dr. Doli na- vaja skoraj istovetne zaključke o raziskovanju raka, kot so bili ugotovljeni v Kanadi in ZDA. Iz teh zaključlTOv je moč povze- ti tole: 1. smrtnost od raka na plju- čih je med kadilci lO-krat večja kakor med ljudmi, ki nikdar ni- so kadili; 2. čim več cigaret pokaidi po- sameznik, tem večja je verjet- nost, da bo zbolel za rakom. Kdor pokadi več kot 30 cigaret dnevno, ima 30-krat več možno- sti tunreti zaradi raka kakor nekadilec; 3. med kadilci in pljučnim rakom je vedno vzročna pove- zava, čeprav gre za malo število pokajenih cigaret. Ni nobenega razloga za misel, da je neka me- ra, do katere kajenje ne škodi; 4. stalno kajenje je nevarnejše od kajenja s prekinitvami, ki trajajo dalje časa. | Z eksperimenti na živalih je bilo ugotovljeno, da izziva zgo- j ščeni cigaretni dim na koži mi- ši in zajcev in na bronhih pod- gan rakasta obolenja. Mno.uo strokovnjakov je do- gnalo, da je vzročna povezava med slabim zrakom in pljučnim rakom. Rezultati drugih raz- isikav pa kažejo, da je smrtnost kadilcev večja kakor smrtnost v velikih fundusitrijiskih središčih, kjer je zrak zelo zasičen s škod- ljivimi snovmi. Kajenje je torej samomor. ' USTRELIL JE RACMANA IZ PARIZA Lovski paznik VILKO ERHA- TIC je zaposlen pri lovski dru- žini Podgorci. Njegova služba je zahtevna, vendar zanimiva. Ena izmed zanimivosti je na- slednja: »23. januarja 1.1. sem na Otokpu pri Cvetkovcih ča- kal na race. Posebne sreče ni- sem imel, saj sem videl le ene- ga racmana in ga ustrelil. Kot po navadi sem plen odnesel do- mov, še istega večera je žena racmana očistila in našla na le- vi nogi aluminijasti okvir, na katerem je pisalo: DIS— MU- SEUM— PARIŠ— CB— 9715. Je bil iste barve, kot so naše divje race in je tehtal 1 kilogram. Mislim, da je odletel iz Pari- za in ni našel primerne družbe, zato je bil osamljen. Alumini- jasti okvir z napisom hranim pri sebi.« D. R. Smeh I fe zdravje Previdnost — Ne vem, kaj bi kupU. ženi za god. ~ Kaj pa, če bi njo samo vprašal? — Kje pa, nimam toliko de- nairja. Zadnji rok — Ce ne boste prenehali piti in kaditi, — je rekel strogo zdravnik pacientu, — bo nekega dne prepozno. — Dobro, doktor. In kdaj mi- slite, da bo prišel tisti dan? Med njujorškimi biznismeni — Ali veš, da so draguljarja Smitha že trikrat okradli, ven- j dar policija ne more ujeti tatu. Smith -se je odločil, da bo sam iz- sledil tatu. Na prodajno mizo je postavil Ikolekctijo ponarejenih diamantov in fotoapsrat s sa- mosprožitlcem, ki bi naj dclgo- prstneža fotografiral. — In je ujel tatu? — Kaj še. ta se diamantov ni niti dotaknil, odnesel je le fo- toaparat. Tehten vzrok — Zakaj pa tvoj bratec tako kriči? — Zakaj pa bi ne kričal? Ce bi vi ne imeli las, zob in bi vas ne nesle noge in roke ne uboga- le, bi še bolj kričali! Ptica selivka Mama: »Petrček, štorklja ti je prinesla sestrico. Jo hočeš vi- deti?« Petrček: »Sestrico? Ne, štork- ljo bi rad videl sedaj v decem- bru.« Zocloški vrt — Ne glede na moj glavobol se dobro počutim — jem kot volk, delam kot konj, zvečer sem utrujen kot pes, ponoči pa spim kot svizec. Švrk, švrk... ... po »prijaznih* gostih, ki so si v nedeljo, 30. januarja, zvečer v točilnici pri y>Grozdu« meni nič tehi nič sami postregli s sendviči, medenjaki in pijačo, ne da hi kaj plačali. Ceha okrog 15.000 starih dinarjev hodo poravnali v nekaj dneh, vprašanje je le, če bodo to storili resnični krivci. ... po delavcih ptujske komu- nale, ki so pri čiščenju snega s ptujskih ulic tako marljivo delali, da ga je bilo na prekucniku vedno manj. »Bilo je južno vreme ...» so se branili. ... po »kockarjiht v klubski so- bi ptujskega hotela, ki mislijo, da je zabava rezervirana izklj7ično zanje, ne pa tudi za ostale goste. — po natakarju restavracije hotela Petovio, ki nam je postre- gel po 20-minutnem čakanju s ča- jem z limono brez sladkorja. »Imam mnogo dela s tujci,* se j« opravičeval. ... po vseh tistih, ki so pozabili, da traja dopoldnevni odmor le pol ure, ne pa tudi več — teh je vsak dan več v kavarni na Trgu mladin- skih brigad. Svrk VELIKONEDELJČANI NAMERAVAJO GRADITI STRELIŠČE Strelska družina Velika Ne- delja je precej aktivna. To se je ugotovilo tudi na letošnjem občnem zboru. Člani strelske družine so dali pobudo za grad- njo novega strelišča. Zemeljska in nekatera druga potrebna de- la bi opravili s prostovoljnim delom, vprašanje je le za pro- stor. Za odkup zemljišča nimajo I denarja, zato je obveljalo mne- j nje, da bi naj krajevna skup- nost z zasebnikom zemljišče za- menjala. Krajevna skupnost je odsto- pila strelski družini poseben prostor, v katerem bo ta shra- njevala orožje. _ D. R. USPEL ZDRAVSTVENO-PR OSVETm TEČAJ ZA PO- ŠOLSKO VAŠKO MLADINO IZ HALOZ IN SLOVENSKIH GORIC Občinski odbor Rdečega križa v Ptuju je organiziral v teh dneh šestdnevni internatski tečaj za pošolsko vaško mladino iz Slo- venskih goric in Haloz. Obisko- valo ga je 47 tečajnic, ki so si pridobile znanje o prvi pomoči, o zobnih boleznih, o negi bolni- ka, o osebni higieni in o vzgoji nasploh. Pod spretnim vodstvom Zore Ilovarjeve pa so si pridobi- le še vrline iz kuhanja. V torek zvečer so dekleta pri- pravila v prostorih gimnazije Ptuj svečan zaključek, na kate- rem so postregle gostom z jedili in drugimi dobrotami, ki so jih same pripravile. Gostje so bili ze- lo presenečeni, saj so bila jedila izvrstno pripravljena. Na tej svečanosti je imel kraj- ši govor predsednik občinskega odbora Rdečega križa Ptuj Adi Sarman, ki se je zahvalil dekle- tom za tako lepo udeležbo na te- čaju in za prizadevnost, ki so jo pokazale. Obenem pa jih je va- bil, da se vse aktivno vključijo v delo krajevnih organizacij Rde- čega križa, kjer živijo. Tečajnice so obljubile, da bodo pomagale v krajevnih organizacijah Rde- čega križa. Vida Lipovškova, podpredsednica Občinskega od- bora Rdečega križa Ptuj, pa je te- čajnice zlasti opozorila na zdrav- stveno delo na vasi. Obljubila je, da bo občinski odbor Rdečega križa poskrbel skupno z Delavsko univerzo Ptuj za številna pestra zdravstvena predavanja. Tečajnice so se ob zaključku lepo zahvalile občinskemu odbo- ru Rdečega križa Ptuj, ki je po- skrbel za brezplačen tečaj in De- lavski univerzi Ptuj za odlične predavatelje. Ravno tako so se zahvalile od- borniku občinskega odbora Rde- čega križa Ptuj Janezu PUCKU, ki je vložil ob tem tečaju še po- sebej veliko truda, kakor tudi Zori Ilovarjevi, gospodinjski uči- teljici, ki je mladim dekletom po- kazala umetnosti kuhanja, kar jim bo zelo koristilo pri vsako- dnevnem delu. F. G. Več sredstev za kulturno- prosvetno dejavnost NA OBMOČJU OBČINE 0RM02 JE DEVET PROSVETNIH QW$TM. SPREJETI PESTRI P ROGRAMi DELA,......___________ Kulturni razvoj in kulturno življenje sta v občini Ormož se- stavni del splošnega razvoja. Kulturna dejavnost, ki jo sestav- ljajo knjižnice, predavanja, gle- dališče, glasba, film, televizija in I druge oblike kulturnega življe- nja, so bistveni činitelji izobra- ževanja delovnih ljudi. Kulturno življenje človeka idejno in vse- stransko usmerja ter predstavlja sestavni del življenjskega stan- darda. Ena izmed osnovnih nalog ob- činskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Ormož je bilo in ostane koordi- nirano programiranje. Pomembna naloga kulturno prosvetne de- javnosti je razvijanje estetsko humanistične vzgoje. Klubske oblike so za to dejavnost najbolj primerne in nudijo vrsto možno- sti zadovoljevanja različnih in- teresov posameznikov in skupin. Važen sklep Je tudi vključeva- nje mladine v kulturno prosvet- no dejavnost. Mladina ljubi po- leg resnega dela predvsem za- bavo, razvedrilo, izlete, ples in glasbo. Pomembni so tudi pio- nirski pevski zbori, lutkovne skupine in mladinske dramske skupine. Film bi moral biti v občini najbolj množično sredstvo kul- turnega razvedrila. Vendar v ne- katerih krajevnih centrih sploh ni kinematografov. Slabo so obi- skane kino predstave pri Toma- žu in pri Miklavžu, dobro pa v Ormožu in v Središču. Na ob- močju občine je osem krajevnih centrov, od teh pa imajo kino- projektorje le štirje. Kino pogre- šajo predvsem Velikonedeljčani, kjer živi nad 2500 prebivalcev. Na območju občine je 9 pro- svetnih društev, glasbena šola, več knjižnic in delavska univer- za. V lanski sezoni so prosvetna društva v občini pripravila osem odrskih del in imela nad 50 predstav v občini in na območju sosednjih občin. Predstave si je ogledalo nad 10 tisoč prebival- cev, odrska dela pa Je pripra- vilo nad 100 igralcev-amaterjev. Prosvetna društva v občini imajo nad 500 članov. Društva si vsestransko prizadevajo raz- širiM kulturno prosvetno dejav- nost v občini in občanom pred- staviti kakovostna odrska dela. Letos je občina Ormož gostitelj »Tedna bratstva«. Medobčinsko sodelovanje štirih sosednih ob- čin Varaždin, Cakovec, Ptuj in Ormož se je zelo uveljavilo. Le- tošnji tradicionalni kulturni te- den se bo spremenil v medobčin- ska gostovanja dramskih skupin, pevskih zborov in zabavnih sku- pin. Gostitelj bo letos poglobil medobčinsko sodelovanje s po- polnejšo izmenjavo izkušenj, jostje si bodo ogledali naravne lepote, zgodovinske zanimivosti in se seznanili z delom in živ- ljenjem. Rezultat kulturno umetniške dejavnosti je odvisen od spo- sobnih strokovnih kadrov, od njihove idejne in družbene zre- losti, strokovnega znanja in pri- dobljenih izkušenj. Ponekod se je zmanjšala skrb družbenih in političnih organizacij za kadre in podcenjujejo kulturno prosvetno delo. To pa škodljivo vpliva na ' hitrejši razvoj kulturne dejavno- sti v občini. Navdušenje kultur- nih delavcev Je ponekod splah- nelo, saj zahteva mnogo časa, potrpljenja in znanja. Delo ni honorirano. Kaže, da bo treba strokovni kader (pevovodje, re- žiserje) vsaj minimalno stimuli- rati. Tudi nekatere knjižničarje, ! ki z veliko ljubeznijo posredu- I Jejo knjige, je treba vsaj enkrat letno nagraditi. ! v pretekli sezoni je občinski ! svet Svobod in prosvetnih dru- ' štev organiziral 2-dnevni semi- nar za predsednike in tajnike ; PD v povezavi z občino Ljuto- mer. Oh tej priložnosti se je zvr- stilo 6 predavanj. Tudi v bodoče bodo organi- zirali ustrezne tečaje. Težava je j le z vzgojo pevovodij, ki zahteva { daljše sistematično delo. Svet za j šolstvo je že lani nameraval or- i ganizirati takšen tečaj v okviru glasbene šole Ormož, toda bilo je premalo prijavljencev. Kulturno prosvetna društva v občini imajo največ težav za- radi pomanjkanja sredstev. Brez ustrezne materialne osnove ni moč uresničiti načrtov in doseči pomembnih uspehov. Potrebna so precejšnja sredstva za pri- merno vzdrževanje in adaptacijo kulturnih domov, za ureditev odrov, svetlobnega parka, za de- lovanje pevskih zborov, pihalne- ga orkestra ter za organizacijo manifestativnih kulturnih revij in srečanj, V letu 1964 so kultur- no prosvetna društva v občini sprejela 5 milijonov dinarjev za ureditev odrov, dvoran, za nakup kulis in drugo. V letošnji sezoni so in bodo prosvetna društva v občini Or- mož pripravila 10 odrskih del. Ta bodo uprizorila v vseh po- membnejših krajevnih centrih. D. R. stran 5 TEDNIK — petek, 4. febfuarja 1966 Stran 5 Šola v Gorišnici v štirih poslopjih Enako kot ostale šole v ptuj- ski občini' pomeni osnovna šola »Toneta Belšaka« v Gorišnici za družine z območja šolske skupnosti Gorišnica, ki imajo v njej svojih 570 otrok, ugleden zavod, v katerega prihajajo njihovi sinovi in hčerke po osnovno znanje, ki jim je po- trebno za življenjski razvoj in uspeh. Zato povezujejo starše in učiteljstvo mnoge skupne skrbi za mladi rod, da bi ta odnesel iz šole poleg potrebne- ga znanja tudi občutek goto- vosti, da so mu po končani osemletki odprta vrata v sred- nje strokovne in druge šole ter v razne poklice. In čeprav po- zneje naletijo na težave, jim le ostane domača šola v najlep- šem spominu. Večina se jih le dokoplje do kvalifikacij in do urejenega življenja in ne po- zabijo na svoje učiteljice in učitelje. Šolska skupnost Gorišnica ni zadovoljna samo s tem, da ho- dijo njihovi otroci v šolo, t(,'m- več si tudi prizadeva, da bi do- seg-la za šolo skupne in sodob- nejša prostore, da ne bodo v šoli več stanovanja, da ne bo več pouk v 4 različnih poslopjih le- vo in desno od sedanjo šole, in sicer tudi v stari šoli ter v za- družnem in gasilskem domu. V Gorišnici smatrajo, da ima- jo prednost pri adaptacijah šolskih poslopij in pri novo- gradnjah osnovnih šol tisti kra- ji, ki so znatno na slabšem kot je Gorišnica, da- pa ni mogoče pustiti krajem, ki imajo že nad 200 let stare šole, v našem ča- su istih šol, kot so jim imeli pred 200 leti, ker bi bil s tem mlajši rod preveč prizadet, ko pa le vidi, da se šolajo njihovi vrstniki drugod* v sodobnejših šolah. Gorišnica ima šolo že od 1760. leta in je med redkimi kraji v Sloveniji, ki so že proslavljali 200-letnico svoje šole. Ta letni- , ca šole pomeni, da je Gorišnica že zdavnaj pomenila toliko za svoj šolski okoliš, da mu je bilo potrebno zg-raditi šolo. IDanaš- nja šola ima 8 razredov, 6 učil- nic za 17 oddelkov s 570 učenci, za 295 deklic in 275 dečkov. Do- poldne obiskuje pouk 9 oddel- kov, popoldne pa 8. Kapaciteta šole je skoraj 500"/o zasedena. Da ne bi bil pouk v 5 izmenah, si morajo pomagati s pomožni- mi prostori v stari šolski zgrad- bi, v zadružnem ter v gasilskem domu, kar lahko predstavlja le zasilen izhod iz stiske, ne pa stalno in najboljšo rešitev za nedogleden čas. Sola zaposluje 15 učiteljic, vštevši upravitelji- oo Poldko Staničevo, 4 predmet- ne učitelje in 4 zunanje sodelav- ce, honorarno računovodkinjo, kuharico in 2 čistilki. Najodda- Ijenejši otroci i^ajo 5—6 km do šole, ostali pa so bliže. V znatno pomoč pri fizičnem razvoju jim je šolska mlečna kuhinja v stari šoli, kjer se hrani večina učen- cev. Lani so prispevali njihovi starši nad 1,440.000 dinarjev za prehrano, nad 400.000 dinarjev za kruh pa občinska skupnost. Mesečno plačajo otroci za pre- hrano po 700 dinarjev, nekateri pa le polovico ali pa so oprošče- ni prispevka. Za 20-letnico osvoboditve je izdal pionirski odred j.Ruda Se- verja« iz šole v Gorišnici 1. šte- vilko »Lukarčka«, svojega pio- nirskega glasila, ki ga je ure- dila učiteljica Heda Fričeva. Pionirji in pionirke so opisali v svojih prispevkih svoje domače kraje in ljudi, navade in običa- je, zlasti pa junake in padle v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi spomine preživelih na leta neizprosnega boja proti fašizmu in proti stari družbeni uireditvi ter na leta po osvoboditvi. V razgovoru s šolsko upravi- teljico Poldko Staničevo, z Du-, šanom Coklom in z drugimi' učitelji in učiteljicami ter z ; učenci dobite vtis, kot da na- ' vdaja Gorišničane sam optimi- zem, čeprav jim niso prizane- sene vsakdanje skrbi. Med i najvažnejšimi pa je le skrb, I kako bi dosegli, da bi poznejši I rodovi končali šolanje v sodob- i nejših in bolje opremljenih šolskih prostorih, v katerih bo dovolj prostora za vse. kar ta šola sedaj potrebuje. Prav go- tovo je po njihovem bližje čas, ko bo Gorišnica ponosna poleg ostalega tudi na lepšo šolo- v.J. Šolski zgradbi v Gorišnici sta pretesni za 17 oddelkov Dva razreda sta v zadružnem in gasilskem poslopju Sistematična zaščita zgodovinskih spome- nikov s strokovno pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo v Ma- riboru je bilo v Ptuju opravljenih v letih med 1961 do 1965 več pomembnih del, ki so bila potrebna in ki predstavljajo del si- stematične zaščite in obnove zgodovinskih spomenikov v tem mestu. V 1961. letu je bilo v t. i. Fo- vodnovem muzeju Subdivo z apnenim cvetxDm prebrizganih več arheoloških spomenikov. V 1962. letu je bilo urejeno stop- nišče pri Mestnem stolpu. V 1963. letu je bilo stopnišče pri tem stolpu urejeno, v stolpu pa so bili fiksirani rimski kamni, in sicer na severni in vzhodni steni. V tem letu je bil z akro- nalom konzerviram Orfejev spo- menik, začela pa so se tudi dela na portalih. V 1964. letu so bile v Bezjakovi ulici obnovljene ke- ramične lunete nad pritličnimi okni hiše št. 8. Zaradi barvnega premaza je bilo potrebno vseh sedem lunet mehanično očistiti, retuširati in dodati manjše de- le. Golobova glava je bila na novo zmodelirana, žgana in vstavljena. Vsi reliefi so bili konservirani z voščeno emulzi- jo. V Aškerčevi ulici je bil re- stavriran Marijin relief in sicer na hišni št. 1. Ta je bil precej poškodovan ter prebarvan z olj- no barvo. Prejšnji barvni pre- maz je bil previdno snet, relief sam pa plombiran in konservi- ram z voskom. Na portalu sodi- šča v Krempljevi ulici sta bili odkriti dve marmornati plošči, ki sta bili popolnoma premazani z oljno barvo. Pri odkri^^^anju barvnega premaza je bila vstav- ljena tudi osrednja napisna plo- šča, ki je bila dotlej v muzeju. S tem je dobil ta portai prvotno obliko. Florjanovo znamenje na Trgu mladinskih delovnih brigad so najprej na suho, potem pa mo- kro očistili, plombirali in konč- no konservirali z večkratno pre- pojitvijo z apnenim cvetom, i Kronogramski napis je obnov- ljen. Več neustreznih cementnih plomb na podstavku je bilo od- stranjenih, druge pa so ostale, ^ ker bi njhova odstranitev priza- dela original. Uvrščeno in po- pravljeno le tudi stopnišče okrog spomenika. Z bakreno pločevino so bile zavarovane in učvrščene z apnenim cvetom poznogotske figuralne , okenske police na magistratu, ki jih je že močno prizadelo stalno na- makanje ob dežju in snegu. V Prešernovi ulici je bilo ob- novljenih več p>ortalov in sicer hiš. št. 3, 5, 15, 17, 19 in 23. Vsi so že bili v slabem stanju, zato je bilo z njimi mnogo dela, zia- sti s portali hiš št. 3, 5 in 19, saj jih je bilo potrebno statično utr- diti podbetonirati in pri vseh izklesati ter vstaviti nove kam- nite dele ter sneti staire oljne premaze. V zelo slabem stanju je že bila Dominikanska fasada. Štirje glavni pilastri z bogato vgravi- rano ornamentiko so bili pokriti z debelim beležem ali pa ceJo z ometom. Cez polovico teh orna- mentov je že bilo uničenih, kar se je dalo ugotoviti zlasti pri tem delu. Mnogo detajlov je bilo potrebno na novo nariSftti in vgravirati. Pilastri so dobili zopet svojo podobo. Močno je bila uničena tudi štukaturna plastična ornamentika fasade, zlasti na spodnjem delu. Ta del je bilo potrebno na novo ome- tati z dobro apneno malto in zmodelirati manjkajoče štuka- tume okraske. S snemanjem re- centnih beležev so bile odkrite številne ornamentalne risbe, ki so bile dotlej nepravilno obkro- žene z beležem ali celo zakrite. Ostala stena je bila očiščena in nato na novo svetlo okrasto to- niraina. Očiščene so bdle tudi kamnite niše z ometnimi plasti- kami, zamenjani dotrajali žle- bovi in odtočne cevi ter pokriti izstopajoči deli fasade s pocin- kano pločevino. S to akcijo je bila fasada dominikanske cerk- ve vrnjena v prvotno stanje. Za dela na dominikanski fa- sadi in ostalih si>omenikih sta plačala Pokrajinski muzej Ptuj in občiinska skupščina Ptuj okrOg 3 milijone dinarjev. Na ptujskem gradu so bili obnovljeni 4 stropi v II. nad- stropju. 2 stropa je bilo potreb- no obesiti na traverzno kon- strukcijo, pri drugih dveh pa učvrstiti z mozično povezavo, ju preparirati z bosanom in vse Šti- ri pripraviti za parketiranje. V 1965. letu je restavrirala zavodova restavratorska kipar- ska delavnica štukaturo v treh dvoranah na ptujskem gradu. V prvi dvorani je zaradi tresljajev od zgoraj odpadlo ca. 3 kv. metre štukature. V drugi dvorani je prav tako štukatura na mnogih mestih odstopala. Najhuje je bila prizadeta 3. dvo- rana, kjer je ostalo zaradi mon- taže pomožnega stropa le 30 »/o štukature. Restavrirana štuka- tura je bila na novo tonirana. Iz prednjega se vidi, da sta Pokrajinski muzej Ptuj in Ob- činsika skupščina Ptuj začela v 1961. letu s sistematskim ure- janjem zgodovinskih . spomeni- kov v Ptuju in da je odpadel pri tem dober del na Zavod za spomeniško varstvo Maribor. V. J. ! Maišperku odsvetovana voda z Dravskega polja Zeljo prebivalstva iz Majšper- ka in okolice podpira po svojih močeh tudi republiški sekreta- riat za urbanizem v Ljubljani, ki ne vidi rešitve tega problema v tem, da bi črpal vodovod Maj- šperk vodo v neposredni bližini deponij odpadnega materiala to- varne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« Kidričevo. Realizaci- ja vodovoda za Majšperk .ie te- sno povezana z načinom reševa- nja vodne oskrbe na območju Dravskega polja. Za to je dana najboljša možnost edino z zgra- ditvijo skupnega vodovoda za oskrbo Maribora s pitno vodo na prostem polju v trikotniku Maribor—Ptuj—Slovenska Bi- strica, ki je v perspektivnem programu. Skupni vodovod bi črpal vodo iz več vodnjakov, ki bi bil! zgrajeni na tem območju, izredno bogatem s pitno vodo. V zvezi s vprašanjem dovo- ljenja za gradnjo vodovoda v Majšperku je bila pri republi- škem sekretariatu za urbanizem v Ljubljani v začetku decenubra 1965 razprava z ugotovit^-ami, da bi bil edino takšen način re- ševanja preskrbe z vodo pravi- len, ker ne odpira samo možno- sti za preskrbo Maribora s pit- no vodo, temveč tudi Majšperka, Ptuja in Slovenske Bistrice. Gra- ditev vodovoda za Majšperk bi pomenil le etapno gradnjo v ce- lotni gradnji. Pri reševanju vprašanja vo- dovoda na tem območju je po- trebno upoštevati podtalno vo- do in možnost onesnaženja te vode z odpadnimi vodami ob- stoječe in planirane industrije. Odpadne vode tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Ki- dričevo pomenijo že sedaj po- seben problem, kar bo potrebno upoštevati pri vseh vprašanjih oskrbe tega območja s pitno vo- do. Dosedanje raziskave zaščite podtalnice pred odpadnimi vo- dami tovartje so pomanjkljive. To pomeni, da Majšperk še nima vodnogospodarskega so- glasja za rešitev vprašanja pit- ne vode na do sedaj zamiSljen način z dovajanjem vode z Drav- skega polja, iz bližine Kidriče- vega, temveč le priiporočilo vsem lokalnim f aktor,jem, da bi skupno pristopili k reševanju navede- nih problemov. Republiški se- kretariat za urbanizem je pri- pravljen sodelovati pri vseh to- zadevnih študijah, enako pa tu- di vodni sklad SRS, ki je že pla- niral del sredstev za finansira- nje kompleksnih raziskav vod- nih virov in oskrbe tega območ- ja z vodo. V. J. Zelie - zdravnik Zdravilne lastnosti zelja so znane že od nekdaj. Ljudska medicina je predpisala zelje pri- nerednostih v prebavi, pri bolez- nih .jeter, za zdravljenje lišajev, opeklin, gnojnih ran in drugih bolezni. Sčasoma so se nakopi- čili podatki o zdravilnih last- nostih drugih rastlin in zdravil- na uporaba zelja je bila Dosto- poma omejena. Pozneje so na zelje kot zdravilo celo pozabili. Preteklo je pol stoletja, ko so začeli biologi in zdravniki po- novno razmišljati o vrednosti zelja. Ugotovili so, da zelje zboljšu- je motorno funkcijo črevesja, da pospešuje odvajanje hole^te- rina, kar je zelo važno giede preprečevanja arterioskleroze. Dokazano ie. da vsebuje fiton- cide, ki uničujejo mikrobe, ter vitamine — velike količine vi- tamina C in vitamine A, BI. B2, B6, B9, P, K. Glede na te sesta- vine je zelje eden najvažnejših proizvodov, ki se uporablja v zdravstvu in v dietni prehra- ni. Nedvomno pa je eden največ- jega pomena odkritje, da ozdra- vi zelje gnojne rane. V letih 1949 in 1950 je nek ameriški učenjak s svojimi so- j delavci eksperimentalno doka- zal, da zdravi svež sok zelja j umetno izzvane gnojne rane na j želodcu ptic in morskih prašič- kov. Nadaljnje analogne uspehe so zabeležih tudi pri poskusih s psi. Tem so dajali v hrano tok- sjične snovi,* ki so povzročale gnojne rane na želodcu. Dognano je bilo, da psi, katerih hrani so dodajali velike količine svežega zeljnega soka, niso dobili ran na želodcih. Pozneje so začeli dajati zeljni sok ljudem, ki so imeli gnojne rane na želodcu. Izkaza- lo se je. da je sok pospeševal za- raščanje ran. Učinkovitost te metode so potrdili zdravniki mnogih držav. Katera je prav- zaprav snov, ki jo vsebuje zelje in ki tako zdravilno deluje? Ugo- tovljeno je bilo, da je to metil- metioninsultonij — imenovan tudi vitamin U (od latinskega ulcus — gnojni čir). Ta -/itamin je zelo občutljiv za visoko tem- peraturo. Zato pa ni komplici- rano pripraviti svežega zeljnega soka. Zelje je mogoče dvakrat zmleti s strojčkom za meso in sok iztisniti skozi čisto tkanino. Vendar soka ni moč pripraviti za več kot dva dni vnaprej, ker dobi slab duh. Vsakdanja doza 5 — 6 kozarcev zeljnega soka, zaužitega pred jedjo, skozi me- sec drd zelo ugodno vpliva na zdarvljenie ran na želodcu ali d vana j s terniku. V Ljutomeru bodo izdali predpustni časopis „IIIaruiek" ŽIVAHNE PRIPRAVE NA LETOŠNJE PUSTOVANJE Turistično društvo Ljutomer bo izdalo posebno številko ša- ljivega časopisa pod naslovom j »Marulek« v letošnjem pred- pustnem času. Časopis bo ob- ravnaval živlienie Ijudi v Prie- kiji. V tem humorističnem ča-1 sopisu bodo predstavili različ- ne odtenke prleškega dialekta. Obudili bodo šaljive navade, še- ge in običaje. Časopis bo obsegal več stra- ni in bo namenjen predvsem občanom ljutomerske občine, prodajali pa ga bodo tudi na območju občine Ormož D. R. Ka| je preveč in česa premalo? PRIZADETI IZ KRCEVINE: »Podeželje si mora le Se vedno dovoliti razna nasilja posamezni- kov. V največjo zabavo jim je po- noči nagajanje domačim ljudem in razbijanje okenskih stekel ter po- dobno. Da bi uživali ^olajševalne okolnosti« pri odgovarjanju za svoje početje, se pač prej napije- jo. Saj ne gre samo oškodovanim humana zaščita, ko pa tudi njim prav pride. Zabava mora biti po- polna, cena pa je previsoka!« PRIJATELJ »ELEKTRIKAR- JEV« IZ PTUJA: »Zabavni ansambli so pač zelo duhoviti pri Izbiranju zvenečih imen. Zelo posrečeno je tudi ifne ptujskih ,elektrikarjev', ki so se zadovoljili z imenom SKELETI. Cez nekaj časa so tudi tega spre- menili. Prej ko slej se je zdelo in se zdi, da ne tolčejo po svojih koščicah.« OB ZADNJEM SNEGU: Pomočnik: »Moj čas le preveč stane, da bi jaz čistil sneg in lo- patal po ulici!« Vajenec: »V določilih o vajen- skih nagradah pa tudi nikjer ne piše, da bi morali samo vajenci vedno čistiti sneg!« CLAN SVOBODE OB ZAD- NJEM ZBORU: »Ali se naj res vsakomur, ki se na naše vabilo na zbor ni odzval, po občnem, zboru še zahvalim, da nam je pustil prazen sedež, ki ^mo ga zanj rezervirali? V bodoče bomo res morali V^i- oisati vabilu: ,Če se sami ne boste mogli udeležiti, pošljite vsaj svo- iega osebnega ali službenega za^ itopnika!'« POTNIK NEDELJSKEGA VE- ČERNEGA AVTOBUSA PROTI MARIBORU: »Ljudje so res včasih mehki kot jobe. V nedeljo zvečer se je zde- o, da je završki avtobus že poln, '-.etrt potnikov pa je bilo Se zu- laj. Ko smo zadnji krepko p^-itis- lili, je vsakdo spustil iz sebe vsaj oliko nedeljske sape, da nas je ivtnhus lahko nazadnje vse od- peljal.« POTNIK BREZ K-15 NA PROGI PTUJ—LJUBLJANA »Zdaj, ko ni več nedeljskih voz- nih kart in ne K 15, se tudi na motornem vlaku občuti, da poiuje manj ljudi. Za železničarje je manj dela, manj skrbi, denarja menda ne več; prej so se mnogi potniki lahko vsaj nadihali tople- ga zrak, ko so lahko vsi odlcžili plašče, zdaj pa se marsikdo .stiska vanj, da se ne bi preveč ohladil.« OBISKOVALEC PTUJSKIH KURENTOVANJ: »Ko sem bil ob lanskem kuren- tovanju z družbo pri .Belem kri- žu' v Ptuju, sem se prepričal, da so nekateri kurenti res uvidevni. K naši mizi (v drugo sobo) je pri- šel kurent iz Ropoznice s kopo pod reko in nas poprosil, naj mu posodimo kozarec, da bo šel k šan- ku pit vodo!« KUPEC, KI JE V GOSTILNI POZABIL POTREBŠČINE ZA KOLINE: »Ali ste mogoče našli pri vas moje potrebščine za koline? Malo okajen sem jih prinesel s sebcj in jih menda tukaj pozabil.« Gostilničar: »Vi ste že četrti, ki pravi, da se mu je to zgodilo, sa- mo da smo žal mi zadnija gostilna, v kateri ste vsi bili. Vaš zavitek je menda ostal v prvi ali drugi.« UPOKOJENEC IZ ŽELEZNI- ŠKIH DELAVNIC PTUJ: »Pozornost s sklicanjem vseh upokojencev na prijetno srečanje me je naredila 10 let mlajšega * Se aktiven udeleženec: »Pst, drugače boste reaktivirani in bo- ste morali še 5 let doslužiti'« Kratile iz Gorišnice Za svoje kooperante je naba- vila KZ »Ptujsko polje« Goriš- nica v lanskem letu nad 475 ton NPK gnojila, nad 500 ton nitra- ta, nad 98 ton tomaževe žlindre in nad Ž9 ton superfosfata, po- leg tega pa tudi potrebne koli- čine semenske koruze, krompir- ja sorte urganta, saksia in tolmi- nec, pa tudi semensko pšenico, rž, deteljo, krmilno peso ter 137 ton močnih krmil. Ce bi nabavilo umetna gnoji- la še več kot 110 kmetovalcev iz vasi Stojnc, Sobetinc, Pr- venc. Strele, Zagajič, Cunkovc, Moškanjc Zamušam, Gorišnice, Muretinc, Male vasi, Gajevc, Placarovc, Formina, Mezgove, Zamene in Dornave, ki so lani gnojili le s hlevskim gnojem in z manjšimi količinami umet- nih gnojil, bi morala zadruga nabaviti mnogo večje količine umetnih gnojil. \V, krajevni skupnosti Goriš- nica je 728 hiš z 811 družina- mi ter s 3576 prebivalci s 1935 ženskami in 1641 moškimi. Svet krajevne skupnosti tvo- ri 28 odbornikov, njegov pred- sednik pa je oče padlega borca NOV Toneta Belšaka, Franc Belšak. Tajnik krajevne skup- nosti in vodja krajevne pisar- ne je Franc Kovačec. V letu 1966 namerava krajev- na skupnost urediti na svojem območju cesto v Žamencih za zvezo z Lenartom in Polenša- kom, obnoviti brod v Plncarov- cih, plačati mrliški voz, izter- jati samoprispevek in pripra- viti za otroke novoletno jelko. V plann ima tudi dokončati cestno razsvetljavo v Mali va- si, Cunkovrih. Gorišnici. Ga- jevcih in Placarovcih, za kar še manjkajo števci. * Prebivalro ? obmoria kraiev- ne skupnosti Gorišnica in iz bližnjih krajev oskrbujeta z živili, z galanterijo, s tekstilom ter s tehničnimi izdelki 2 po- slovalnici »Panonije«, Ptuj, ki imata letno do 100 milijonov dinarjev prometa. Poslovalni- ca 1 je pri gostilni Horvat čez cesto, poslovalnica 2 pa v ne- l^danji Šugmanovi hiši, kjer je v' pritličju trgovina, v 1. nad- stropju pa postaja LM. Kot menijo poslovodja Anton Vesenjak, Stanko Bračič in njuni sodelavci, so stranke z njihovo postrežbo in z izbiro blaga zadovoljne, kar dokazuje velik promet in obisk v trgovi- nah, bodo pa še bolj, ko bodo tudi podeželske trgovine pro- stornejše in- sposobne sprejeti na zalogo večjo izbiro blaga. To bi pomenilo poslovno ena- kopravnost in enako sposob- nost podeželskih trgovin z mest- nimi, ki so že dobro prij^rav- Ijene na zahteve sodobne tr- govine in na večji turistični promet. * Gostilna gostinskega podjet- ja >Grad Bori« in gostilna Hor- vat, ki sta vsaka na svoji stra- ni ceste profi središču Gorišni- ce, imata podnevi, pa tudi zve- čer, dovolj prometa in je med' njima pravo tekmovanje, kate-l ra bo imela več gostov- Več- krat potegne tehtnica na Hor- vatovo stran, ker imajo zaseb- ne gostilne v marsičem lažje stališče kot družbene, in če bo teh v ptujski občini še več. '^e bo moralo število družbenih gostiln zmanjšati, ker ne bodo mogle konkurirati zasebnim. Največji obisk gostov v obeh srostilnah je prav gotovo ob so- botah in nedeljah ter večkrat ob večerih, kakor so pač gostje razpoloženi za kartanje, pijačo in razgovore. Včasih so zahtov- hejši. dniffič manj. kakor pač pokfi-'<-- niihovn r1rii"Vifj_ g kate- ro pridejo v gostilno.