XIV. letnik.
V Gorici, dne II. jnnuvarja 1906.
2. številka.
Izhaja vsakdotrtek 1 ob 11. uri dopoldne. Rokopisi bo no vračajo. Nefraukovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ta celo loto ^ krone, la pol leta 2 kroni. Za manj premožni' ra celo leto 8 krone. *a pol leta K IVlV Za Nemčijo jc cena listu 5 K. za druge dežele i/.ven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna1' v Gorici, ulica Vct-turini it. 9.
M
NaioJnino in naznanila s pr ej emu nj ravnifitvo, Gorica, Semeniška ulica it. Iti. Posamezno številke s:' prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mostnemu vrtu in na Korcnjskeni bregu (Hiva Como) it. It po 8 vin.
Oplaši in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: Oo se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vefi-krat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bnjt v Gnrici.
Tisku »Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Vftjg^šolsfti učni red.
fzv. dop. z dežele.
Not šolski učni red stopi v veljavo po nekih a prihodnjim Šolskim letom, po drugih z novim letom. To je francoska, framasonska sapa v »apostolski državi". To je atentat na človeško pamet in du-hovsko dostojanstvo. Ta naredba krši pravice katoliške cerkve, in vernika naj bi bila dolžnost pokoriti se ji I To je najhujše sramočenjo duhovske gosposke (in to prepoveduje katekizem), hujše nego je bilo ono 42 srajčnikov do preroka Elizeja; in torej upamo, da tudi tukaj ne izostane medved. Take naredbe ne moremo mirno sprejeti, ker sega v pravice katoliške cerkve, katerim se cerkev ne moro odpovedati; zato smo siljeni upi rati se jej do skrajnosti in zahtevati, da se prekliče. Anti nam ne prepovedo še katoliške katekizme rabili, ter ne potisnejo državnih v roke!?
Vsak izmed gospodov naj pošlje na dunajsko katehetsko društvo (I. Augusti-nerstrasse 7) protest zoper tako nasilje. Morda bi ne bilo slabše, ko bi učili krščanski naak v cerkvi, nego v šoli pod nadzorstvom učiteljev, ki „pljuvajo* (nekateri) na vero in cerkev. — Na ta način se bo ponavljala še žaloBtna smeš-nica: Moraš reči nadzorniku (nobel) „Dober dan“ in ne »Hvaljen Jezus1*, ker je (lahko) jnd, ali nevernik I
Neki prostooiiselni govornik je dejal avoječasno, da treba odstraniti predpravice plemstva in duhovščine. Da, odpravijo naj; kar se poslednje tiče: saj zdaj nima drage predpravice, nego to, da jo sme napadati vsak štrkolin, vsak judovski mazač, vsak faliran študent obrisati ob njo svoje vmazane štebale, in vsaka ob-lastnija in neoblastnija jo šteje med svoje
—	kanceliste in poslušne pisarje. (Nedavno je naznanila flnanca, naj se oznani ljudstvu glede kotlov za kuhanje žganja.)
LISTEK.
Nekaj trlic o svojem prijatelji in ujeto™ delovanju.
V., s ,.Kacovlja“, strašna pošast, kaj ne? Oglejmo si ga torej malo bliže in natančneje. Zibelka otročjih let mu je tekla v M., kjer je preživel brezskrbna, mladostna leta. Ko je dopolnil šesto leto, začel je obiskovati domačo univerzo, ki jo je zvršil z dobrim uspehom. Zdaj bi bil morda že kakšen profesor ali faj-mošter, če bi hodil v Gorico v šolo. Ali denarja sveta vladarja ni bilo, da bi mogel naprej študirati. Zato je opustil on i njegovi stariši to misel ter ga pritisnili k „škanju“. Rad ali nerad moral je nbogi T, vzeti slovo od lepih mladostnih dnij, prijeti za šilo in kopito ter priučiti se temu, česar treba umnemu čevljarju, da bi si mogel kdaj služiti vsakdanjega kruha.
V	sedemnajstem letu je izgubil očeta, ki je po dolgoletni bolezni umrl ter zapustil zraven T. udovo in celo vrsto otrok, kateri si niso mogli še sami služiti potrebnega živeža. Za vse te je moral torej skrbeti on in njegova mati. Težko je bilo seveda izhajati, ali Bog človeka v nesreči ne zapusti, ampak se ga namili in pomaga. Kaj ne Tonče, ni bilo drugače, nego nstajati ob štirih
Pfuj I Težko je ostali flegmatičen 1 Čas je, da tudi verski učitelji povzdignejo svoj glas zoper napade na nje ...
Leta 1874 je papež izjavil, da nima tak svetni nadzornik nič govoriti pri krščanskem nauku I
Če pojde tako dalje, no, pa pridemo tudi dalje. In upamo, da pride tudi naredba, da bo nadzoroval za naprej krojač (z metrom) inženirja, konjederec in kalčmer zdravnika, plentar lekarnarja, sodar sodnika, lajnar dirigenta, koloma-zar slikarja, pedel profesorja, leblajtar majorja, pastir namestnika, ... di piazza ministra .. . Živela prostost zlata, ki meče pamet za vrata I
Kako je že dejal sam presvetli cesar : „Z% katoliško cerkev so dandanes hudi časi; ali treba se je pač vojskovati I ..
Da, bojevati 1 Zadnji svečenik ima v dušnih rečeh sakramentalno oblast in večjo moč, nego največji mogotec pod solncem; in vendar tako žaljenje do ministrov nebeškega Kralja 1
Da, bojevati I Ko bi imela država svoje uradnike za matične knjige in bi jo stal vsalr It 400 K, trebalo hi bilo plačati za minnli čas samo 6064 miljonov K (šest tisoč štiri in šestdeset miljonov) in to je torej duhovščina prihranila vladi, in zdaj tako poniževalno postopanje proti njej I
Da, bojevati I Kajti Batan je izpuščen z verige 1 .. .
Opomba uredništva. Menimo, da to ni zadeva samih katehetov, ampak katoliške cerkve sploh, da torej verski ačitelji naj bi se obrnili najprej do svojih cerkvenih predstojnikov, da ti s svojo uplivno besedo na pristojnem mestu izposlujejo premembo, kakor jo zahteva dostojanstvo katoliške cerkve, ki v izvrševanja svojega od Boga prejetega poklica ne more priznati nadzorstva države ter bodisi vernih ali brezvernih ali
zjutraj, potegniti pridno za dreto in smolo ter ubadati zakrivljeno šilo neprenehoma od ranega jutra do pozne noči. Kaj čndovita so božja pota. Tudi tu je posegla nevidna roka božja vmes, ki je to vodila in uzdrževala neverjetno marljivemu mladeniču zdravje, da je mogel prislužiti za se in ostalo družino potrebnega denarja.
Medtem so odrastli drugi otroci v marljive in izvrstne delavce. Mislil boš dragi čitatelj, da se je ubogi čevljarček sedaj malo oddahnil. Nekaj si sicer uganil, ali ne VBega. Komaj se je oprostil lega bremena, že si je naložil drugega. Začel je namreč misliti in delati za širji blagor delavstva, kako bi se ubogemu trpinu moglo pomagati v njegovem ne-j znosnem stanju. Podlago za to delo si { je sezidal v Ljubljani na prvem kato-
• liškem shodu. Tam se je spoznal b tem j in onim, ki ga je še bolj navdušil in j ogrel za to stvar. Kakor prerojen je : prišel iz bele Ljubljane ter pričel z novimi in svežimi močmi delovati. Spočetka mu je šlo seveda trdo, ker je bil takorekoč sam. Ali vklinb temu ni obupal, ampak zaupal je v pomoč božjo, ki mu je tudi res pomagala iz zadrege. Kajti, že jo začelo poganjati drevo brstje, iz katerih so pozneje začele rasti veje, ki se čedalje bolj razširjajo in razvijajo.
Dobra zaslomba sta mu bila po-
protivernih njenih zastopnikov, ki. v verskem oziru so njeni podložni ali,.pa nimajo ž njo nobenega stika. L« krivi nazori o bistvu verskega ponka morejo zavesti človeka, da stavi pouk v katoliškem verstva na eno stopinjo s poukom t pisanja in telovadbi. Prav to enakost pa zahtevajo nasprotniki katoliškega nanka (n. pr. socijalni denftflnnAi),; v kolikor ga ne morejo popoTtto pregnati iz šole.
6lagoljs!io vprašanje in Hi Sftof Mahnič.
Znano-jo vsem onim, ki se količkaj pečajo z javnimi zadevami in sploh s političnimi in cerkvenimi vprašanji, da traja že več let zaporedoma prav strastna gonja proti glagoljici, proti kateri je napela vse svoje moči v prvi vrsti italjanska iredenta. Ker se je pa krški vladika monsgr. dr. Mahnič odločbo postavil na branik že od več stoletji obstoječih pravic staroslovenske božje slažbe, obrnjena
jc v zadnjem časa ont	r-
prvi vrsti na njegovo osebo. Posebno značilno je pa dejstvo, da so se pridružili v najnovejšem času iredentovski in židovski gonji zoper glagoljico tudi tako-zvani katoliški listi, izhajajoči, bodisi v Italiji, ali pa tudi v našem Primorju, kakor „L* Ctviltd Cattolica", „La Voce Cattolicau, „L’ Amico*, „La Voce“ in „L’ Arvenire d’ Italia“. Vse to pa je napotilo krškega vladiko monsgr. dr. Mahniča, da je izdal minole dni v svojem uradnem listu „Acta cariae“ posebno pismo, ki se doslovno v prevodu tako-le glasi:
.Znano je častnim duhovskim sobratom, da neki listi, ki sicer zastopajo katoliško stvar, že dva meseca jako hado in žaljivo napadajo mene in krško škofijo; na piko so uzeli ono, kar je pri nas
sebno dva moža, s katerima se je večkrat o tem menil. Ali žalibog, ravno ko bi enega teh dveh največ potreboval, moral je odriniti. Vrh tega je začel še krivi socijalizem širiti z Nabrežine svoje strupene nauke med uboge še nezavedne delavce, posebno strojarje. Mnogo, mnogo prav poštenih mož je sprejelo ta ko-rumpirani, gnjili demokratizem, in zakaj? Zato, ker so bili v skrajni sili pomagati si vsled zatiranja in živalskega preganjanja nekterih gospodarjev. Demokratski očetje so videli stisko ubogih, zatiranih in neorganiziranih delavcev ter hoteli to uporabiti v svoj prid. Najprej so jeli razširjati njih umazano, „rdečo cunjo11 in polagoma zastrupljati ž njo nbogo ljudstvo. Potem pa so jih vabili na shode, na katerih so govorili spočetka le o delavskem vprašanju. Ko pa so že nekoliko njih pridobili na svojo stran in jim je greben malo zrasel, tedaj so že začeli razsajati in udrihati po „črnih“. Vedno bolj so se vtikali in mešali v verske zadeve ter jeli šteti in računati, koliko premoženja ima cerkev, škofje in papež. O judu Rotšildu, o Adlerja in dragih soc. dem. matadorjih so pa lepo molčali in zinili niti besedice.
Neke nedelje se pripelje gospod Kopač v M., skliče shod in sklene z delavci štrajkati. Vse je bilo zadovoljno, Kopač pa še najbolj. Začel se je torej
v liturgiji nepretrganim običajem postalo stalno, ter sumničijo krške duhovnike.
Da vedo častiti bratje duhovniki in dragi, ki čitajo ta „Acta", Iraj vam vše podtikajo in kakega orožja se poslužujejo dotični listi z'namenom, da uničijo naše dobro ime in naše zakonite odredbo glede staroslovenskega jezika, zdi se nam potrebno in umestno, da objavimo na lem mestu nam in dragim v večen spomin nekaj odstavkov, ki se tičejo tega vprašanja.
„Agitacija proti latinskemu jeziku, zdi se nam, je prišla do vrhunca v krški škofiji, akoravno je v nji osem desetink 11 a I i j a n o vu.
„La Civiltd Gatlolica" piše dne 7. oktobra . Dnevnik, ki se tiska v Pulju in je glasilo duhovnikov v krški škofiji imel je drznost napisati: To pismo dokazuje očito svete namene presvetih v Rima za duhovni blagor naroda hrvatskega. Morda bi mu dali svoj blagoslo , ko bi pokazalo malo dobre volje za Italijo mater-zomljo papeževo. Toda naznanjamo prečastnim v Rimn, da se hoče t prašanja glagoljice hrvatski narod sam brigati za duševni in telesni blagor11.
„La Voce Gattolica* je objavila t štev. 223: .L’Amico“ piše: Sv. oče se je dal natanko poučiti o sedanji verski anarhiji glede liturgičnega jezika (v krški škofiji).
Dalje piše „La Voceu : „ Duhovniki krške škofije so opustili latinski jezik ter se z dušo	in	telesom vrgli	v naročje
glagoljice... V krški škofiji je liturgično vprašanje ▼ korist glagoljice prišlo t zadnjih letih do vrhunca svojih namenov, tako da se	je	ondi	pričela	že neod-
pustljiva zloraba... V krški škofiji se je pojavila liturgična revolucija. Stvar je taka, da ne more iti dalje, sicer zabrede v apostazijo... Hrvaška gospoda v krški škofiji	bi	hotela,	da Bta	sama sv.
Ciril in Metod	v raja;	brez kesa puste
štrajk, kateri se je pod vodstvom Kopačevim slabo sponesel. Kljub temu se ga je še precejšnje število držalo ter mi zlagalo denar — za vsaki shodič namreč 20 K — za mesečnino 1 K in 20 v, lepa sveta, kaj ne? Na vsakem takem ni manjkalo seveda zabavljanja čez „farje“ in lepih, sladkih obljub, s katerimi so mamili ubogega trpina, da so ma lažje izinezgovali denar. Torej čez farje in njihove podrepnike so šekli na teh shodih mesto da bi reševali delavskega vprašanja, b katerim bi ga dvignili iz večnih spon in mu pomogli tako do boljše bodočnosti, do boljšega krnha. Neke nedelje večer jo je gosp. Kopač primahal v M, ter sklical shod v gostilni g. N. T., kjer naj bi ustanovil konsumno društvo. Prišli smo na shod tudi mi in se spravili prav blizo Kopača, da bi bolje slišali, kako ustanavlja g. Kopač konsumna društva. Ali čujte, kako prične naš rdeči oče ndrihati po farjih in zopet po farjih. Pripisoval jim je ta di krivdo, da so bili oni krivi, ker se ni učiteljem povišalo plač. Radi tega pa so ubogi učiteljčki, ne vsi, ampak le nekateri, svoj čas kar drvili za njim. Mislili so, da jim bo on res kaj pomagal, ker jim dr. Tuma lega ni mogel V., ne bodi len in nekteri drugi niso mogli tega kar tako požreti, ker je bilo to za njih želodec predebelo in neprebavljivo. Zato so ma začeli pro-
zakopati krisljHtia kot psa, uko no odobrava hrvaški obred..
„L’Amico“: Trditev, da je lošinjska cerkev bila glagolskega obreda do lela 1801, naravnost nasprotuje zgodovini.
„L’ Avvenire d’ Italiau: ..Hrvaški duhovniki bo uporniki. E Jen del duhovniških jolitiknv no pozna meje, no poslušnosti in spoštovanja do obredov, ki jih je določil panež Leon XIII.“
Ti listi so mi večinoma prišli slučajno v roke; brez dvojbe si ša drugi, ki piSejo enako. — Večini teh listov sem poslal popravke na pojedine točke. Ds-loma so jih objavili, a dodsli so druge Se večje laii. Eni jih sploh niso objavili, marveč so dalje in huje napadali.
Tako postopanje bo samo obsoja. Kar se tiče Statistike, v naši škofiji, ni OBem desetink Italijanov, ampak samo dve. Kar se tiče zgodovine, jo navadna laž, kar se tiče moje duhovščine, je zlobna kleveta, kar se tiče mene, je težka osvada, ki jo naj Bog odpusti njenemu začetniku.
Gornje trditve večinoma nosijo na sebi znak laži in klevule. Na te ne odgovarjam v javnih listih Opozarjam le na to, da je sv. zbor za obrede izjavil 2 dekretom z dne 19. septembra 1903 na škofa goriško nadškofije: „Da povsem obsoja vsako agitacijo (glede litargičnega jezika), ki ima namen, vplivali na sodbo st. stolice.
Ako se toraj obsoja vsak i ag taoiju, obsoja se brez dvojbe ne samo agitacija za, nego tudi proti staroslovenskemu jeziku. Edino av. stolico priznam nad leboj in njej sami sem dolžan polagati račun o tem, kar se je pri nas zgodilo glede liturgičnega jezika. Naj torej to-žitelji moji in krškega dulnvnišlva vlože tožbo pri sveti stolici, kjer Inčomo odgovarjati za vse, kar delamo.
Sam hočem poslati to moje pismo sv. očetu z željo in prošnjo, da prične preiskavo o pojadinih stvareh; pa nas naj obsodi ali oprosti.
Konečno izjavljam, da odsloj naprej ne bodem najmanje odgovarjal na to, kar pišejo razni listi o liturgičnem jeziku v moji škofiji; pripravljen sem odgovor dajati samo onemu, ki-ima pravico pozvati me na odgovor".
Mladina in tobak.
Čital v izredni učiteljski konferenci dne 17 rffv. lauj. |in av. luciji ob boči h. S.
(Konec.)
Kamor se drevesce nagne, bo raslo in padlo drevo. Tedaj učite, svarite in bodite strogi pri vzgoji svojih otrok. Če bi se vam pa otroci kljub našemu opominjanju in svarjenju postavili po robu in delali ravno nasprotno, kar vi vka-žete, tedaj vam priporoča škof in knez lavantinski A. M. Slomšek brezovo
o	I j e, ki ozdravi razvade mladih Ijudij. Nič ne dene, če se ti uček malo namrdne; dokler mu vi kupujete kruha, skrbite za obleko in stanovanje, sto vi odgovorni za otroke. Oai so dolžni spoštovati in ubogati svoje stariše, kar je izrečno tudi božja volja Seveda mora biti pri vsaki stvari neka mera. Stariši
testirati in so mu povedali, kdo je bil tega kriv. Ravno »klerikalci1* so bili prvi za to, da se učiteljem povišajo plače, ali ne na račun kmeta, ki je že tako preveč obložen z davki, ampak kako drugače, saj veste ? Ker hlapec krivonoscev na to ni mogel dati pravega odgovora, prešel je na drugo. Spravil se je namreč na poduk kršc. nauka v šoli in cerkvi. Rekel je, da bi se mogel krščanski nauk odpraviti iz šole, ker ž njim se mladina dem oralizuje.
Tu zaprosi nek čevljar besede, ki mu je bila takoj dovoljena. Vsi rdečkarji so se začudili, ko je oni stopil na mizo, da celo „troštal;‘ so se, da bo za nje govoril, ali varali so se ubogi revčki. Omenjeni čevljar jim jo v obraz povedal, da krščanski nauk ni potreben le v cerkvi in v Soli, ampak tudi v gostilni. Temu je pritrdilo Se mnogo drugih in hlapec trgovskih krivonoscev jo je moral popihati brez vsake najmanjše nade iz M., kamor ga odslej ni več pripihala kraška barja. Demokratizem se je torej kakor že znano zanesel iz Nabrežine v M. in sicer po kamenarjib, ki so hodili delat t Nabrežino. Nekteri so se navzeli onega dnha popolnoma, drugi pa le malo. Eden izmed poslednjih je Sel, kakor sem slišal, proti vsem demokratom. Neke nedelje popoldne skličejo rdečkarji ahod in sicer zaupen. Začeli so zopet premlevati stare otroke, katere so jih in
so no smrtjo preveč posluževati brezovega olja, zlasti tedaj ne, kodar so južni. .Šiba naj bo zdravilo, a no vsakdanjo kosilo z’i otroka*. 01 starišev jo torej odvisna sreča olrok samih, d imače hiše in narodne bodočnosti, kor kriva vzgoja otrok jo slabih časov miti", a »pametni 'otroci so sUrisev najvočjo bogastvo11. Rojstna hiša jo torej prva poklicana, da položi pravi temelj dobre vzgoje, šolo in cerkev le nadaljujejo in izpopulnjujojo delo starišov.
Na sploh imajo stariSi prvo boisdti pri vzgoji olrok. KakorSno seme vsejejo, ako žetev bolj tuli imeli. Ii ki) si na bi želel dobrih, zvestih sinov in poštenih hčera ? Ako vam je, atariši, res kaj do tega, potom privadito otroke naprej reJu. Red je vedno in povsod podlaga vsem čednostim Olr.isli naj so pačajo s tam kar tiče odraslim, otroci pa z otroškim. Vsakemu svoje. Li žganja in tobaka nikomur, ali vsaj ne mladini!
To bode pravi začetek dobre vzgojo in v kratkem času se mora svet spreobrniti. ker stopi na površje čili, krepki naraščaj, ki no pozna niti alkohola niti nikotina. Z nikotinom in alkoholom oku-l ženi zarod m >ra zveneti ali izginili broz sledu, na njegovo mesto stopi korenjaški rod, ki si jo zapisal na svojo zastavo. .Proč z alkoholom, proč z nikotinom I-Ta bodo vladal svet po načelih zdravega razama in čista vesti. In vos svet bode plaval v noki neizrečeni zadovoljnosti, ker bosta na površja vedno pravica in strah božji. 0 »dnost bode gospodinjila, in delo bode gospodarilo. Vse se bode lepo vjemalo in vlagalo v krasni harmoniji, ker bosta zginila dv**. največja sovražnika ljudij iz tega svetu; alkohol in nikotin. Dal Bog, da bi se te sanje kmalu vrasničile, in bi tudi slo-venskomu ljudstvu zasijalo svetlo solnce lepše bodočnosti.
Naj sklenem svoj poduk v škodljivosti tobaka pri odraslih in zlasti o po-gubonosnem vpliva na mladino z besedami Štefana, v znameniti Sloi *kovi knjigi „B!aže in Nežikail. Tu pripoveduje Štefan sam svoje bedno in nesrečno življenje, katero je končal na vislicah „StariSi bo me premalo v straha imeli in preveč svojevoljnosti dali. Storil sem, kar mi je bilo volja. Videl sem očeta kadili in jaz sem bo tobaka tudi privadil. Še ne deset let star sem očetu tobak jemal, pa tudi po sejmih fajja kradel. Moja mati Je vse to vedela, pa me ni prav posvarila11. Začel je s tobakom, nadeljeval s tihotapstvom, dvakrat všel od vojakov, mati pa ga je vedno prikrivala in zagovarjala. Slednjič je prišel pravici v roke, ki ga je obsodila v smrt na vešalah. „Moja strašna smrt-1, tako sklepa svoj govor, „moja strašna smrt naj starišem pokaže, kam otroci pridejo, ki preveliko svojevoljnost imajo11.
To vam bodi dragi stariši, v opomin, da posvet te vso skrb dobri vzgoji svojih otrok ter sevam jih ne bo treba kedaj sramovati. V kali morete zadušiti vsako slabo navado, zlasti pazite na zdravje svojih otrok; zabranite jim vso, kar bi moglo prečiti njihov telesni in duševai razvoj zlasti žganja in tobak.
še bodo premlevali, dokler bo še kak rdečkur na sveta. To pa jo doličnika zbodlo. Vstal je, protestiral proti vsemu tenm. Kar so tiču pa delavskega vprašanja jim je potrdil. Ko so videli, da ne morejo z lepa opraviti ž njim, začeli so mu žugati z bojkotom itd. Ali vse to ni nič pomagalo Slednjič ao mu ponujali mesto predsednika, za katero ma je bilo toliko mari, kakor za lanski sneg.
Zlaj ni rdečkarjem ostalo drugega, kakor izreči nud ubogim delavcem poprejšnjo sodbo, bojkot. Znak prostosti slišite ? I s katero so naši demokrati toli ponašajo. Ali zastonj, skala je ostala skala, ob katero so se jele razprševati peno sleparskega demokratizma. In kdo je bil ta skala? Ubožen, z družino obložen mož J., ki se ni bal vsled bojkota zgubiti zaslnžek, s katerim bi mogel sebe in svojo obilo družino pošteno preživiti. Ko so mu napovedali bojkot, pregovoril je dva svoja sodelavca in pripravil na svojo stran, da mu bosta v potrebi pomagala, seveda tndi on njima. S tem je bil torej bojkot dobro zaježen in iz tega malega semena jo zrastlo polagoma drevo, ki počasi razširja svoje blagodejne veje. Tako je začelo v M. živahno gibanje. Ljadje se čimdalje bolj zavedejo in združujejo v poltena društva, v katerih se spoznavajo medseboj in uče misliti. V ta namen jim Blaži „Kat. del. društvo1*, iz katerega se polagoma
Tako bosto izpolnili svojo svoto dolžnost in vernjle, vnš trud so obilno poplača. Pri tein vam pojdejo vodno radovoljno na roko cerkov in šola. Toda najprej moralo storiti vi svojo dolžnost in šalo potom smolo pričakovati tndi od drugih, da vam pomagajo pri tem tožavnom ali svetom poslu. Djbra vzgjja jo tomelj dobrega in srečnega življenjH. Da dosežete pa svoj smoter, odpravite iz svojih hiš žganje in tobak, zlasli naj ne prido mladina ne blizu ne poleg. Varujte bo, dokler je čas, da so tudi nad 7ami na izpolnijo besodo Škofi Slomloka, d i, „kjor mUdi tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče".
Politični pr ogle i.
Država! zbor. — Z Dnnaja poročajo, da so snide državni zbor dne 24. ali 26. t. m.
Razdelitev državnozborskih mandatov v smislu uovo volilno reforme.
—	Glasilo državnega poslanca dr. Stransky-ja „Lidove Noviny“, izhajajočo v Brna, piSe, da jo izvedelo iz zanesljivega vira, da dobe Slovani po novem volilnem redu za državni zbor 233 poslancev, in sicer bodo ti mandati tako-le razdeljeni: Č‘'hi na Češkem dobo 69 mandatov, Čehi na Miravskem 26, Čehi na Šlezkem 2, Poljaki in Rusini dobe 96 mandatov, Rusini v Bukovini 3, Poljaki v Šleziji 2, Hrvatje v Dalmaciji 7, Srbi v Dalmaciji 3, Slovenci in Hrvatje v Istri 2, goriški Slovenci 2. tržašk’ t, kranjski 11, Štajerski 8 in Slovenci na KoroSkem 2.
Volilna izprememba — Vaenemci trdijo, da si hočo vlada po volilni upre-membi zagotoviti trajno vočino in sicer slovansko. Pravijo, da bodo nemški poslanci nasprotovali tej volilni reformi in poizkušali, da jo preproiijo. V Horna je govoril posl. Gessmann o volilni izpre-membi. Rekel je, da za vlado niso ugodne razmero, ko hoče Izvesti volilno izpremoiubo. Načelom." so sicer vse stranke za volilno izpremembo, a velike težave bodo nastale, |ko se bodo posvetovali o podrobnostih. A z dobro voljo in prizanesljivostjo je mogoč končni uspeh. Ni Danaju je kakih 12 vplivnih poljskih politikov, ki se posvetujejo o volilni izpremembi. Posvetovanj se udeležujeta tadi gališki namestnik grof Potočki In galiSki deželni maršal grof Stanislav Badeni. Stališča v zadevi volilne izpremembe poljski klnb še ni označil, izjavil se bo Sele 17. t. m. Judovski poslanci poljskega kluba zahtevajo razdelitev galiških volilnih okrajev v mestne in kmečke, ker se boje, da drugače ne postane noben jud drž. poslanec. „Zeitw poroča, da so Poljaki tako vznevoljeni, da nameravajo celo pretrgati nadaljna pogajanja z vlado. Ker noče vlada od-jenjati Poljakom, bo baje izjaviti, da bodo glasovali proti predlogi o volilni izpremembi. „Nar. Iisty“ poročajo, da je določeno končno Število poslancev na 442.
Nova volilna reforinn in dalmatinski državni poslauci. — Dalmatinski poslanec dr. Ivčevič jo sklical k skupni konferenci parlamentarične za-
izcimi delavska strokovna organizacija. To delavsko društvo obstoja že 14 let in je nekaj časa spalo, k letu bode obhajalo 16-letn!co. Noben se ni za nje brigal, dokler ga ni vzdramil glasoviti Ho. r“ iz dolgega spanja, S tem se je začelo v drašlvu novo življenje, ž njim pa tudi mnogo prepira. Noktere „promt-Ijene trgovske g'aveu je to gibanje zelo srbelo, zato so začeli na vse kriplje nasprotovati, ovirati in hujskati. Bilj ko so hujskali in ruvali, bolj se je Stavilo množilo in se Se množi.
Tudi mladeniči so začeli eden za drugim pridno pristopati tako, da se sedaj nahajajo skoraj vsi in tvorijo močan pevski zbor. Leta 1904 so bili poslani trije mladenči na vseslovenski mladeniški shod na Brezje, kjer so se ntBr-kali potrebnih naukov. Pred letom so razvili svojo društveno zastavo in priredili veliki delavski shod, katori ostane mnogim v lepem in nepozabnem spomina.
01	tedaj naprej se je začela prava pravcata gonja, posebno proti mladeničem. Mnogo ste morali res prestati od strani, ki bi vas morali najbolj podpirati To nič ne de, le tako s svojim vrlim mladim pevovodjem naprej pod geslom : „7 Bogom in Marijo za domovino I- Nas niso strli spečih, ne bodo nas bdečih.
Na svidenje fantje v 1 hpolju I
A. Ferjanov.
stopniko dožolo, da so posvetujejo o skupnih korakih, kit ko preprečiti zmanjšanje Števila mandatov za Dalmacijo za slučaj volilno reforme.
Kriza lin Ogrskem. — Znošnjava na Odrskem postaja od dno od dne večja. Te dni so prijavilo ogrsko novine vosi, da so je posrečilo Lukacsu sestaviti kabinetno listo, v kateri se nahajajo državniki, vzeti iz vrst koalicije ter da je s to listo tudi cesar zadovoljen. Novo ininisterstvo bi se sicer odreklo zahtevi po poveljnem ogrskem jeziku, a namesto togi dobili bi Ogri od kralja drugih koncesij na narodnem polju. To vest pa preklicuje danes sam Lukacs.
Z«radi divjega napada na vielikega župana Kovacza, o katorem smo poročali v zadnji številki, vrše se v Debre-cinu slroge preiskavo. Zaprtih je že vse polno oseb. Med temi so nahajajo tadi odvetniki.
Nemci nuktipujcjo konje v Galiciji. — Nemški agentje so doSli v Galicijo, da kapnjojo konje za nemSke čete. Kupujejo samo močne konje, ki ao namenjeni za nemške čete v južni Afriki. Nakupili bo že več stotin konj ter jih po železnici odposlali na Nemško.
Spra«ti med Vatikanom iu Kvi-rinalom. — „Magdoborger Z9itung“ poroča iz Rima : Razširjene so govorice, da se bosta popolnoma sporazumela papež in italijanska vlada. Vatikan namerava baje sprejeti garancijski zakon.
Volitve v francoski senat. — Na pondeljkovih volitvah v francoski sonat, ki bo .sedaj popolnoma znane, je bilo izvoljenih : 27 republikancev levice, 26 radikalcev, 14 aocijalnih demokratov,
2	soeijaiiBta, 6 nacijonalistov, 16 reakcionarjev in 11 progresistev. Skapno sta bila za spopolnili 102 mindata.
Dopisi.
Iz St Ferjana. — Mnogo Občinarjev misli, da ni tudi pri naSem županstvo V96 v redu. Za sedaj navedem le en slučaj. Dne 2. nov. pr. leta je v občinski seji predlagal g. podžupan Anton Štekar, da naj se odstrani drevje in vejevje, zavirajoče javni promet na občinski poti proti „Klanjščkovim“. Toda dasiravno je bil predlog od starešinstva soglasno Bpre-jet, g. župan vendar stvar tako na dolgo vleče in skaSa takorekoč starešinstvom sklep uničiti. Sicer se je deloma odstranilo, ali manjka Se mnogo, predno bode pot popolnoma prosta. Nadalje naj omenim kap kamenja, ki leži na ravno isti občinski poti že cela 3 leta. G. župrn, drugod imate bistre oči, a tukaj so Vam zavezane. Zakaj to ? Če gremo naprej po poti, pridemo zopet do kamenja, ki zaleže polovico občinske ceste, tor s tem ovira javni promet. Tudi takaj ne vidi g. župan ničesar, čeravno hodi dvakrat do trikrat na dan po tej poti. Če bi bilo ta posestvo kakega srednjega oziroma ubož-nega posestnika, bi žapan hitro ukazal odstraniti omenjene ovire. Ali ker je last visokorodnega gospoda, ne briga se župan kar nič. Ako si gospoda ne da časa za popravo razrušenega zidu, bi ga morali Vi, gospod župan, kot zastopnik občine, k tema siliti. Jaz sicer mislim, da se naš g. žapan, ki v nekaterih slučajih pokaže Se preveč eneržije, v tem slučaja nekoliko boji gospode. Bodisi kakorkoli, tako ne more iti dalje. Vsakemu svojo pravico 1 Gospoda župana se torej opozarja, naj nemudoma da odstraniti omenjene cestne ovire, ker drugače bomo našli drugo pot. Poti hočemo imeti v dobrem stanu! Čarna neki plačujemo davke za njih vzdrževanje? Na noge torei, gospod župani Pokažite tudi v tem stučaju svojo eneržijo I
Zavedni občinar.
Iz baške doline. — Dolgo se je kuhala tista liberalna bomba, ki je buk-nila sedaj z vso silo na dan, da uniči vse one, ki se nočejo ukloniti terorizma nekaterih mogočnežev. Ves grahovski liberalni generalštab je po konci, da se pripravi na vojno, da požene vse te Bčrneu daleč proč od njihovega kraljestva. Mali del tiste svete jeze je Svigail tudi v „Sočo“ in od tam v „Primorca* ; ali vidite, s kakšnimi dohtarskimi zmožnostmi tolmačijo več jezične napise nekaterih „narodnjakovu ? Tadi jim ni prav, da se je malo oprala njih „vz9rna“ čitalnica ; zato je najbolje, da napravijo kakSen paragraf, s katerim bodo lahko izobčili proklete „cement-šnufarje“. Posebno jim je na srcu voditelj „te mladih* liberalčkov, ki toliko žrtvuje za njih Iru-Stvo; zato pa bode društvo Se ta pred-
pust napravilo velik plos; takrat pa bode ta »velik* dobrotnik dobil vse dvakrat povrnjeno, ljudje pa bodo potem tem bolj zavedni in omikani. — V njihovi čvrsti kovačnici pa bodo sedaj Švigale iskro zmajem podobne, in gorje tebi, poveljnik .klerikalne bundo", ako prideš v njihove krompjje. Raztrgajo te do kosti, oberejo do zadnjega lasa — in ne bo te več žalostnega spomina. Da pa ne bo preveč dolg čaa korajžnim naprednjakom, ima morebiti .cemuntšnufer* zabilježit še marsikaj, kar bode prijetno brenčalo okrog rahločutnih ušes I — Na svido-nje tedaj 1
Iz Brji nam poročajo: Da je resničen pregovor : Iz vetriča nastane vihar, dokazuje dogodek, ki se jo dogodil pri nas na Silvestrov večer v krčmi gosp. Antona Pečenku. Na ta večer se je zbralo r omenjeni krčmi reč fantov iz Gor. in Dol. Brji. V krčmi je bilo tudi nekaj domačih pevcev. M9d pevci in drugimi mladeniči pa traja že delj časa nekaka mržnja, in tako je nastal ta večer v krčmi prepir, ki je končal s pretepom, t katerem je bil nevarno ranjen Janez Kodrič od Kodrovih. Res lep napredek to. Drugačo je sedaj pri nag vse mirno. Pa kaj pravim mirno. Pri nas se bližaio občinske volitve, in naši naprednjaki, katerih pa je prav malo, so se začeli spet gibati. Posebno pridno so začeli k nam prihajati rihemborški poredniki in pa tudi nekateri tujci ter prirejajo pri nas neke shodke. Pa iz te moke ne bo kruha.
Novice.
Za »Slovensko sirotišče“: P. n. gg. Jos. Čigon 1 K, Peter Leban, posestnik 10 K, Nežka Toškan 1 K, Anton Klančič 30 v, Karol Primožič 20 v, Štefan Marušič 20 v, Franc Ilumar 1 K, Josip Fon, kaplan 5 K, dr. Andrej Pavlica 9 K 20 v.
Bog vsem Btotero povrni I
Za Alojzijevišče: Preč. g. Jan. E?. Kolavčič 10 K, preč. g. Val. Batič 10 K, preč. g. Jos. Kodelja 5 K, Občinarji solkanski razven darov v blagu zložili e 92 K 44 v, in ne 89 K 20 r, kakor se je fadnjič pomotoma izkazalo ; preč. g. Jos. Fon 5 K.
Bog povrni!
Dar. — Uprava „Prim. Lista1* je .prejela za »Alojzijevišče* 5 K, katere je daroval Josip Fon, kaplan v Volčah. Za „Sirotišče: Humar Frančišek na Grahovem 1 K; Štefan Marušič v Lokvici 20 vin.; Karol Primožič 20 vin.; Josip Fon, kaplan v Volčah 5 K; N. N. 1 K; G. Likarjeve nakaznice 50 vin.; J. K. 1 K.
Ze družino -j- Val Vuga, člana „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici so nadalje darovali: Golob, kurat 1 K; Pavlin Josip 20 vin.; moni. Ivan VVolf 8 K; Valentin Vendramin 20 vin.
Smrtna kosa. — v Tomaju je po kratki mučni bolezni umrl č. g. Ivan Planinšek, župnik v pokoju, v starosti 75 let Pokojnik je služil na raznih mestih tržažko-koperske škofije.
Umrl je v Gorici 8. t. m. Valentin Klavžar, dolgoletni poštni in brzojavni uradnik, izmed ustanoviteljev in prvih članov goriške Čitalnice, v kateri je o svojem času .udi predaval. Pred štirimi leti ga je zadela kap, da ni mogel z mesta, a pri zavesti je bil do zadnjega ter si je pomagal z znamenji. N. v m. p.
Imenovanje. — Provizorični glavni nčitelj na učiteljišču v Gorici, Josip C iz el j, je imenovan definitivnim glavnim učiteljem imenovanega zavoda.
G. namestnik princ Ilolienlohe 8e je v soboto podal na Dunaj v službenih stvareh ter je bil v pondeljek zaprisežen kakor tajni svetovalec. Na to ga je essar vsprejel v avdijenci.
Nov častni kanonik. — Cesar je imenoval bivšega kanonika stolnega ka-pitelja tržaškega in definitivnega vero* učitelja na kopenski gimnaziji g. Ivana Buttiguoni-ja, častnim kanonikom omenjenega kapitelja.
Vabilo k veselici .Marijine družbe" v Podgori, ki bode dne 14. januvarja 1906 ob 3. popolndne v stari šoli. Vspo-red : 1. .Marijina pesem*, Hribar; 2. ^Poklon Mariji"; 3. „Roiici“, pesem, Volarič; 4. „Zaklad‘, deklamacija, Jenko; &. »Zi-ma“, pesem, Kosi; 6. »Poguba družine11, prizor; 7. »Moda prismoda-, Vodopivec; 8. „Ave — zvonček", deklamacija; 9. Igra; 10 „Pleši Tine", pesem, Leban; 11. Šaljiva tombola. — Vstopnina 20 vin, sedeži I. 30 vin, II. 20 vin., Brečke po 10 vin. Drnžabnice so proste. Čisti dobi-
ček so bo porabil za zastavo Marijine družbe. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Pn pravijo, (la smo nazadnjaki!
—	Kdor bo hoče prepričati, kako eminentno izobraževalno delo izvršujo »Slovenska krščansko-socijalna zveza" na Slovenskem, pregleda naj »Društveni koledarček" za leto 1906. Iz statističnih podatkov v koledarčku je razvidno, kako so širi ljudska naobrazba po izobraževalnih društvih. Naj navodemo nekaj Sto-vdkl Vseh „Zvezinih" društev jo 133, ki imajo 9720 članov. Ta društva imajo 62 pevskih društev, pri katerih sodelujo 778 pevcev, največji pevski zbor šteje 40, a najmanjši 8 pevcev. Nadalje je pri »Zvezi" 28 lamburaških društev, ki štejejo skupno 337 tamburašev, največji tamburaški zbor ima 29, a najmanjši 7 članov. »Zvozina" društva imajo tudi 115 knjižnic s 33.943 knjigami. Največja knjižica ima 2000, a najmanja 40 knjig. Pa ta društva niso spala (kakor spe po navadi liboralna društva), marveč so priredila v lanskem poslovnem letu 606 javnih predavanj, 164 dramatičnih predstav, 133 veselic in 119 izletov. Pa to še ni vse, ker nekatera društva niso poslala statističnih poročil, a o nekaterih društvih, n. pr. o vipavski podzvezi, ni, žalibog, statističnih podatkov v koledarčku. — Številko govore I Pa naj še naši .naprednjaki’4 pokažejo kaj takšnega, če se upajo. Iz teh podatkov je razvidno, da izobraževalna društva ljudstvo res izobražujejo. Pa pravijo, da smo' nazadnjaki, ha, ha 1 !
Ogenj so imeli na Lokvah 3. dan po novem letu. Ob 11. dop. jo začelo biti plat zvona : „Kaj je? — Kje gori 1“ vpili so prestrašeni ljudje. „Pri Kušma-nu gori I" — in vse je pustilo kosilo in delo ter teklo na kraj nesreče. Res, še par trenutkov, in 7 hiš bi bilo v neugasljivem plamenu. Pa ljudje so hiteli gasit. Brž je bila vsa hiša polna vode, in v pol uri tudi ogenj zadušen. Vendarle je škoda precejšnja — cenjena na 284 K 43 v — ker so gasilci v naglici razbili mnogo hišno oprave in poškodovali obilo blaga, noseč ga tudi iz sosednjih hiš. Upamo pa, da bo banka »Slavija" povrnila vso škodo, saj so ji hitri gasiloi prihranili mnogo stotakov, katere bi bila morala plačevali, če bi se bil ogenj razširil.
Občni zbor »Slovenskega katol. delavskega društva* v Gorici bo dne 21. t. m. in ne 14. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Več o tem v prihodnji številki.
Odgnali so v torek iz Gorice v njeno pristojno občino Volče, Marijo Kenda, ki je bila zaradi tatvine več časa zaprta v tuk. zaporih.
Izpred sodišča. — Tuk. ok ožno kot kazensko sodišče je obsodilo 15 letnega Ivana Skelija iz Livka na 1 mesečno ječo in 20 letnega Antona Skelija tudi iz Livka pa na 14-dnevni zipjr in to zaradi neke tatvine, katero sta izvršila na škodo trgovca Mateliča.
Aretirali so v pondeljek zvečer v restavraciji na postaji južne železnice 20-letnega Josipa Fabjana iz Bat. Istega dne popoludne mu je dal voznik Čargo iz Ročinja na Reichovem dvorišču 20 kron, z naročilom, da kupi za ta denar otrobov, ali Fabjan mesto da bi kupil otrobe, začel je za dobljenih 20 kron po raznih krčmah popivali. Ker se je pa opil, začel je po krčmah ludi razsujati. Fabjan je istega dne ukradel vozniku Šuligoju z voza 2 prazni vreči. Sicer pa je bil Fabjan že dvakrat v prisilni delavnici v Ljubljani.
Najden pes — Iz Prvačne nam pišejo, da je prišel tja neki pes, ki se nahaja pri posestniku hišne številke 64. Pes ima dolgo dlako ter ima na hrbtu tri in na glavi jedno temnorudečo liso.
Bralno in pevsko društvo »La-dija“ v Devinu je imelo svoj občni zbor, na katerem je bil voljen novi društveni odbor, in sicer so bili izvoljeni : Za predsednika g. Ivan Kocman, sin, za podpredsednika g. Josip Rojc; za tajnika g. Ivan Pecikar; za blagajnika g. Fran Pecikar; za knjižničarja g. Ferdo Herkov; za odbornika gg. Josip Pahor in Miroslav Golja; za namestnika gg. Josip Mervič, h. št. 21 in Iran Sardoč ter za pregledovalca računov gg. Eivard Praprotnik in Josip Rojc.
Železniške vesti. — V sredo sta dospeli iz Ljubljane v Gorico dve novi železniški lokomotivi, katere je z južne postaje privlekla lokomotiva vipavske železnice na novo postajo bohinjske železnice. Ta sta se omenjeni lokomotivi I
zakurili in pričele so bo kmalu potem po-hkusne vožnje po novi progi. Odslej naprej bodo s temi lokomotivami prevažali po črti od Girico do liukovega železniški malerijal, kar vso znači, da se vedno bolj bližamo k zažčljeni otvoritvi novo bohinjske železnico.
Predsednikom noriške trgovske zbornice jo zopet izvoljen, dosedanji predsednik g. Paternolli.
Nevaren konj. — Ko je v petek 8-letni dečok Karol Paulin, stanujoč v Pokopališčni ulici St. 48, šel mimo nekega konja, udaril ga je ta tako močno, da so ga morali radi še precej močne telesne poškodbe prepeljati v tuk. bolnišnico.
Ukradene bilfe. — V noči od 3 na 4. t. ni. so neznani ljudje porili r deželni trtuici, nahajajoči se ob strani Ši. Peterske ceste, kakih 3000 bilf v vrednosti 90 kron.
Po sili si jo hotel priskrbeti suknjo, ne da bi zn njo k«y plačal.
—	V petek zvečer je hotei neki mladi človek odnesti iz kavarne Schwarz suknjo s kožuhovino, vredno Lakih 120 kron. Kavarnar je pa to še pravočasno opazil in je mladega moža opozoril, da ni vzel prave suknje. Najbrže je bil pa prav isti človek, ki je nekoliko pozneje iz kavarne Central odnesel neko tudi dobro suknjo, ne da bi ga kdo opazil.
Kakšni so strahovi. — Na praznik sv. .Štefana: zvečer vračala sta se iz Cerkna proti domu (v vas Lnbinje) dva možaka, ki ata ae bil < nekoliko navlekla vinakih duhov. Ro sta bila iz Cerkna dobro četrt ure, vz drami jih iz govorenja neki šnm. Kmalo na to pa grozno lomljenje na nekem drevesu Možakarjev se je seveda polotil strah, ki jima je bil v pijanosti seveda še bolj grozen. Moža 8ta jo mahnila proti domu, kar bo jima dopuščale moči. Ali omenjena prikazen jih ni zapustila. Kakor hitro Bta jo ma-lnla, sledila jima je prikazen z groznim lomljenjem v precejšnji velikosti. Tako sta jo primahala domov, vsa spehana in prestrašena. Drugi dan je vsa vas govorila o ponočnem strahu, ker sta možakarja tako v istini trdila, kaj da sta videla, in ljudje so jima verjeli.
Hndoben pa ni bil ta strah, ker je pri belem dnevu vprašal enega tistih možakarjev, kako je bilo oni večer in ta inu je pripovedoval, dasiravno je sam vedel in slišal vse. Bil je namreč mož, ki je to iz hudomušnosti naredil.
Velika uesreča na železniški progi pri Planini. — V nedeljo zjutraj je tovorni vlak št. 117, prihajajoč iz Trsta, pri signalni plošči zadel ob tovorni vlak št. 155, ki je tudi prihajal iz Trsta. Sedem vozov je popolnoma razbitih, 15 pa poškodovanih. Vlak je vozil večinoma otrobe, pšenico in rž, ki so na daleč po progi razstrešeni. Takoj po prvi nesreči je pa privozil brzovlak št.
8 iz Ljubljane ter je zadel ob vozove, ki so skočili raz prvi tir na drugega. Lokomotiva brzoviaka se je vsled tega tako poškodovala, da ni mogla voziti dalje. Ob enem se je zelo poškodoval tudi strojevodja. Na srečo se ni potnikom ničesar pripetilo. Prva pomoč je došla iz postaje St. Peter na Krasu, odkoder je došla pomožna lokomotiva s potrebnim orodjem. Brzovlak je imel vsled tega 3. ure zamude. Škode je baje nad 200.000 kron. —
Glede obolelih vojakov. — Skupni vojni minister je izdal naredbo, po katerih bo moralo poveljništvo vojaštih bolnišnic redno naznanjati sorodnikom obolelih vojakov o stanju teh poslednjih.
V	to svrho ao namenjene posebne za-lepke. Teh zalepk se bodo v prvi vrsti smele posluževati samo bolniško uprave, potem pa tudi povsem siromašni bolni vojaki, ki leže dlje časa v bolnicah.
Iz vlaka je skočil roalec Franc Rupnik. Naveličal se je obiskovati šolo tor pobegnil iz Idrije in šel v Trst. Ko je bil v petek odgonskim potom peljan domov, je med postajama Logatec in Borovnica skočil iz vlaka. Zlomil si je levo roko in desno ramo. Bil je z rešilnim vozom prepeljan vj ljubljansko deželno bolnišnico.
Stavko stavcev imajo Bedaj v Dalmaciji. V Splitu ne dela nobena tiskarna. V Zidru je štrajk parcijalen, ker je ondi precej stavcev,J ki |ne pripadajo organizaciji.
Pasivni odpor v glavnem poš tno-hranilničncm uradu na Dunaju. — V petek ponoči so imeli uradnik glavnega poštno-hranilničnega urada na Dunaju shod, na katerem so obravnavali o svojih
zahtevah. Grozili so s pasivnim odporom. Takoj drugi dan pa jo ravnateljstvo odstavilo iz službe voč vodileljuv shoda. To pa je VBe uradništvo, ki šteje nad 2700 oseb, tako razburilo, da so takoj začoli izvrševati »službo po predpisih". Ravnateljstvo pa je takoj odredilo, da mora osobje delati toliko časa, dokler ne bo dovršilo svojega dnevnega dela.
Oče s 114 potomci. — Na Francoskem živi 921etni starec Henrik Guerry (Geri), ki jo dal državi 114 potomcev. Imel je deset otrok, od katerih jih živi 7 še danes. Vnukov jo imel 65, umrlo jih je samo 7. Pravnukov je imel 39, živi jih 37 Starec je še sedaj duševno in telesno zdrav.
Nove petrolejke, izumljene v zadnjem času, pridojo zdaj v rabo. Te svetilko so zelo enostavno sestavljene in tako urejene, da ni treba stenja nikoli popravljati in ne privijati in odvijati. Jakost luči se uravnava s posebnim zaklopom. Tudi imajo to prednost, da zgori v njih zelo malo petroleja.
Tožba za nogo. — Neki zdravnik bolnišnice v Altoni je nedavno neki 90 letni ženi odrezal nogo. Sorodniki starke tožijo sedaj zdravnika, češ, da je operacijo izvršil brez njihovega dovoljenja ter zahtevajo od zdravnika, da jim vrne odrezano nogo. Tega zdravnik noče storiti ter se zagovarja, da je po njegovem prepričanju bilo nujno potrebno nogo odrezati. Da bi si pridobil dovoljenje, za to ni bilo več časa. Javnost je radovedna, kako razsodi sodnija.
Cela vas proti alkoholizmu. —
V	Foltseku (komitat Saros na O^erskem) so po prizadevanju župnika zaprisegli vsi vaščanje, da ne bodo pili več alkoholnih pijač.
Glasba.
Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo se je postavilo na noge. V kratkem času je izdalo štiri precej obširne, krasno autografovane zvezke. Namreč: 1. Odgovore pri slovesni sv. maši v navadnih tonovskih načinih; 2. Zbirko lav-retanskih litanij za ljudsko petje; 3. Predigre za cerkveno uporabo, zložil Danilo Fajgelj in 4 Fuge, fugele in versete za orgije zložil Danilo Fajgelj.
»Odgovori pri slovesni sv. maši" bodo našim organistom dobro služili, zlasti odgovori za »Deo gratias" koncem sv. maše. Harmonizacija je najpriprostejša in prijetna. Pojo se lahko enoglasno s spremljavo orgelj, ali pa čveteroglasno v mešanem zboru. Naj bi se ta način odgovorov splošno uvedel v vseh cerkvah, ker je edino pravi, in naj bi izginile iz naših cerkev one različne, čudovite kadence, katere si »špogajo" pri „odgovo-rih“ razni organisti na deželi.
Vedno ae je čnla tožba iz ust organistov in duhovnikov, češ, da jim primanjkuje lepih litanij za ljudsko petje. Zbirka lavretanskih litanij, ki jo je izdalo cecilijansko društvo, bo pač .vse zadovoljila. Ta zbirka obsega nič manj kot 64 krasno harmonizovan h napevov, katerih večino je uglasbil naš mnogozaslužni skladatelj Danilo Fajgelj, kateri je tudi zbirko autografoval. Pojo se te litanije lahko enoglasno z orgijami ali pa (razun nekaterih) tudi čveteroglasno v mešanem zboru.
Predigre za cerkveno vporabo so bile pred kratkim jako pohvalno ocenjene v »Prim. Listu" in v »Gorici".
Najnovejši zvezek, ki ga je izdalo cecilijansko društvo, obseza zbirko fug, fuget in versetov, katere je zložil naš najboljši skladatelj za orgijo D,inilo Fajgelj. Zbirka obveza 33 številk, ki so vse prav mojslersko izdelane. Vidi se, da je gospod skladatelj rutiniran kontrapunktik. Tu ni nič dolgoveznosti, nič prisiljenega, kakor bister gorski potoček tako naravno tečejo skladatelju fage in fugete. Seveda jih je treba precej hitro igrati. Posebno lepe so številke 21. (faga po motivu velikonočnega .aleluja"), št. 22. (krasen tema, samo živahno treba prednašati), potem št. 28. Pa kaj bom izbiral I Vse so lepe !
Na gospoda Fajgelja smo Slovenci lahko ponosni. Saj je on gotovo najboljši jugoslovenski komponist za orgije. Čeati— tamo društu, ki ima takega sotrudnika.
C e c i 1 i j a n e c.
Loterijske številke.
6. januvarija.
Trst.................. 69	82	80	66	29
Linz.................. 12	32	37	46	77
Kdor ljubi iittkon in čokolntlo, toniti bodi priporučou :
Ivana J-loffa
Kandol-Kateo
ki ima najmanj toUčo v Bobi, jo tor- j nuj la/c pro-baron, no proveročii nikoli Eiiprtosti in jo ob nnjbolj-iom nku.su izrodno poceni.
Priaton »Arno k imonom Ivan Hoff in .1 levjo varstvom* znamk < An«
Zavojipo'/ikgflOvinarjev .	>	»	'/» . 50
Dobiva so |i')VSod.
0000000900
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
oooooooooo
(fr
Lekarna
Cristofoletti v Gorici
Prave In edine žel. kapljlee
i znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moči teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjje._ Okrepi
Selodec, stor6, da egine v kratkem času omotica in Si-notna linost (mrtvoat). Te kapljice tadi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. J})
pleskarstva
(slikarstva)
Mor izvrševanje napisov, slikanje sob io spl vseh v to Mo spaiajočil Jel izvršuje
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Spccljalist v Imitaciji na leaovju.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče niruberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Eiina »tavala za vse letne čase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje.
Majbo^e oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Peter Skerbic
Gorica
Riva Corno h. št. 13,
priporoča svojo znlogo piva iz prvo slov. pivovarne
6. a»en»» dedičev
v Ljubljani.
Pivo jo tako. da mu ni vsako enako, /jolodoc ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca 11 ar'di.
■S £
Vojaško In navadno orožje.
P. N.
Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotovljenih oblek, prodajam krojno blago po znižani ceni 85% tovarniško cene. ■ Kdor sc hoče po ceni obleči, ima; zdaj »godno priliko, posebno črno dobro * blago za n o v i c c. Jamčim zalo, da mu ostane v spominu tvrdka M, Po-veraj, na Travniku v Gorici.
Priprave za duhovski stan.
Duhvoske kape, ovratnike Itd.
^S/abanr
zlatar, ulice Morelli štv. 13.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se daje na znanje, da se prodajajocerkv. posode po znižanih cenah. Iodehije se vsakovrstne predmete iz srebra, alapke in medi po najnovejih vaorcih. Popravljajo se uže obrabljene eorkv. priprave, po-srebri in pozlači se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-llranju, v lirezljanju posamnlk črk in monogramov Itd. Ilustrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji po-fttn ne prosti.
delavnica cerhM poso in cerMenisga orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistratna ulica šteO. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja fraohi.
L f 1
i
slovenski opfihar v Gorici
ulica Murin 3,
i
priporoča č. duhovščini ln sl.občinstvu v mostu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsako vrsto očal. barometre, toplomcrje, zdravniško toplomerje, daljnoglede, vago za vino, žganjo itd.
Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z 6astno diplomo najvlšjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju 1. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinj* izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najnljudneje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
!
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mesili in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saiiuomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Muko št. O, 1,2, 3, 4, S. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
I_
□
□
♦♦♦♦
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in im deželi svojo
prodajalno jestvin.
V nalogi iinam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Mnjdičevega mlina; daljo imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, priBtni kranjski brinovec, domači tropinovec izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnidarčič Valenčič itd.
JOSIP KUTIV
Semenlška ulioa hiš. itov. I.
♦♦♦♦
Prosiva aahtevati listke!
P
k
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v liiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo m vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove anuerlkamke blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga.
| BV Prosiva lahtevati listkel
I
►D
O
M
O
►J
E
O
o
c*
p.
®
i
a
o
>o
>co
O)
•»
ra
Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev.
Jedilno 32 kr. liter, lino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr., Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter.
Priporoča se preč. duhovščini in slav. cerkvenim oskrbništvom.
GO qj 3 <C3
CD —•
2. cu
c/><
X*
P
m
svečarna
na paro
v GORICI
sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska kg. a 4*00. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebu, za božična drevesa, zavitke iz voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
>