». štev. 'Fowei-, Minn., lO.Jun^H, Letnik I. Zjedinjcne države. valil a oblast. Ti so: -državni tajnik, 'vojaški tajnik, bfctgajničar; prvi M A- O Sfcvero-amerikansfce Zjedinjemv i7.a vt se razprostira: j o med 25. iia |49. vsporednico severne širokos»ti " atlantiskegsc do pacifiškega tihega) lnouja. Glede velikosti rokosijo jih druge države, reum-"5 Rusija 7. S milijoni štirj.aiilj., "ol. Britanija 5n naselbine z € milijoni štirj. tuTij in Kitajsl«) z i rilijonl štirj. anil j. Površina Zje-Hnjenili draav znaša 3,600.000 Orjaških mifjj (sq. nils.) Podnobjejje zmerno. .Rrjletje je P°vsodi gdno od reko Mississjppija. ! Glavno mesto Zjediijjenih držav "Washington, v »okraju Co-Pltmbia, ob severnem !bregu reke Potom*c-a. Vlada je republikanska in sicer P k upu a in d r ž »v n a (Federal pd State Governnwnt). S S k h p n a via d« ikdaja samo jako -postave in razrešuje samo |">a vprašanju, ki pospešujejo bla-pstau je celega, naroda; d r ž a v n e hude izdajajo postave in raz-■ Nuji-jo rprflganja posameznih |i'žav. j Oblast vsake državne vlade l^ejuje konštitucija (državna »/''ava) Zjedinjenih diržav in lastna [""žtitucija. i VJad ilia oblast je trojna: postu-Mijal na (legislative),; izvrševalna fX(*»tive) in sodnijska (judicial). 1. Skupna vlad*, s t a v o d a j a1n a oblast "pite vlade je takozvani kongres, 1® sestavljen iz senatu in hiše Naiicev (The Senate and the of Representatives). V se-ltl1 ima vsaka država 2 zastop-"of the Treasury; the Attorney-general; the Postmaster-general; Secretary of the Navy; Secretary of the Interior). Sodnijska obi am t je izročena jednema najvišjemu sodišču (Supreme Court), 9 okrožnim (Circuit) in več okrajnim sodiščem (District Courts) in jednemu sodišču za pritožbo (Court of Claims). Najvišje sodišče ima jednega predsednika in 8 sodnikov (Chief Justice, Associate Justices). Vsako leto jedenkrat se skliče v Washington. To sodišče je najvišje v deželi. 2. Državna vlada. Tudi državne vlade so razdeljene v tri oblasti: P o s t-a v o d a j a 1 n a o b ha s t se v različnih krajili različno imenuje: posfavodaja, splošna zbornica ali splošno sodišče (Legislature, General Assembly, General Court). Vsaka država ima 2 zbornici. 'Poslance voli ljudstvo. I z v«r š e v.si 1 n a o b 1 a s t jo iz-ročemugoveifnerju, katerega izvoli ljudstvo. Njegove dolžnosti so jod- jmete> Baje -čez 200 ljudi bilo je nake dolžnostim predsednika Zjo-I 0ij življenje, dinjenili-držav.' Governerjevi urad Po, le potolkel. Ranjki bil je rodom Oer-nomeljec in sicer iz Petrove vasi in še le v 85. letu svojo starosti. Oženjen ni bil; pač pa je zapustil žalujoče sorodnike in zna&oe. Bog mu bodi milostiv! [Y Čikagi] je bila 30- majnika v katoliških in protestantskih cerkvah služba božja v spomin mrtvim vojakom naše repubJtike. Predmet govorov je bil prikltaden priliki. Veterani so imeli piShranjene sedeže v skoro vseh cerkvah. Mej pridigo je mnogemu zdrknila solza v sivo brado, spoiainivsi se, da je večina drugov z 1801-1865. leta že šla pred njimi po plačilo, katero so zaslužili. Več .cerkva je bilo okrašenih z veiifi in zastavami — sami darovi ud«w in otrok padlih vojakov. [Iz Oil, City, Pa.] poroča Tribune (Minneapolis): Takozvano Gasoline-olje se je v tukajšnjem okraju vnelo junija. Tri oljnate kadi so razpočilo, na kar se reservoir vnawie in po potoku izteče v roko, katera je bila v hipu vsa v plemenu. Grozno jo bilo videti, kako je *agenj uničeval zaporedoma hiše, cerkve, drevje in sploh vso, ognju podredjene prod o i izvolijo poslanci do-,le države. Vsakih G let izvolijo senatorji. Predsednik se- ' avn° dolžnosti predsednikovo j> Paziti, da se j,x>stave vestno iz-H«. potMi ali prepove P v kongres« .in da imeisoje H«iko Zjedinjenih držav. VsSti-I« Predsednikovo smrti ali al« I 'jtt najnovejšem načrtu iit narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vs« strani tako popolne, da jih nič ne nadkrlljuje v komodlteti in člegantnosti. Splošna sodba je, da so-naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh' vpeljanih, zaščitniki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost. Itrzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo iz Minn«'apola vsakdan-ob 12-43 popoludne in (i'25 zvečer, iz St-Paula pa ob 1-iio popoludne in 71o zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki i v: juga in jugozahoda. Zaradi vožnji h listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotoviti boljše prostore, obrni se na (i. K. McXHlLL, C T. /■ T. A.. MlnneaiKilis, Minn , ali um1 j AS. C. 1'ONl),, občnega agenta za )x>tovalce in vožnje listke, Chicago, ill. Evropejske novice. [Kranjsko.] Za zgradbo železnega inostu čez Savo pri Radečah na Dolenjskem je dovolilo ministerstvo 30.000 gld. podpore, ter za obrambo proti Savi pri Jaršah 2.000 gld. Poleg toga so bodo še letos Sava uravnala proti Litiji na državno stroške. — Ljubljansko vojaštvo obiskal je mil. g. vojaški škof. Služil je tiho sv. mašo s pridigo, v kateri jo posebno poudarjal dolžnosti vojakov do Boga in cesarja. Opazilo se je, da zna vojaški škof skoro vse avstrijske jezike. — Graditev Dolenjsko železnico pričela se je 16. majnika in sicer proga Ljubljana-Kočevje. — V Lahinji na Belokranjskem je utonil nad 70 let stari J. Krbavec iz Kloštra občino Gradac. — V rovu za cementno tovarno na Zidanem mostu so izkopali 7. maja iz podsutja Antona Brezovška in Martina Vorbovška, oba mrtva. Oba sta bila pristojna v Loko in marljiva delavca. — Strela udarila jo v Kamniku pri Preserju v zvonik tamošnje podružnice, v hišo posestnika Mazija in v hišo Jan. Peterima, vžgala k sreči ni nobenemu. — Janez Širca iz Studenega pri Postojini se je 9. maja na večer peljal malo vinjen s praznim vozom iz Zagona domov. Na nekom kraju se zvrne ter tako nesrečno pade, da na mestu mrtev obleži. [Koroško.] V Beljaku so oo. frančiškani podrli staro svojo cor- [ Pri morsko. ] Radi postopanja proti Vjekosl. Spinčiču interpelo-val je v državnem zboru češki poslanec Eiin s tovariši. Ta interpolacija je silno ostra ni navaja vse nezakonitosti, katere so se vršile v zadevi Spinčičovoj. Interpolacijo podpisalo je 29 čeških poslancov, isterski poslanec dr. Laginja in štajerski poslanec, kanonik dr. Grogorec. Vjekoslav Spinčič uložil je pa tudi sam pritožbo proti na-učnemu ministorstvu in sicer po dr. Pattai-u. Pritožba je tiskana posebe za državne poslance. Oblika pritožbo jo jako dobra in jedrnata. Res, tužno je stanje isterskih Slovanov! [Avstro Ogersko.] Dno 7. maja odprl jo cesar glasbeno in gledišč no razstavo. Razstava je prva te vrste. Udeležili so so je i Slovani. _Budgetni odsek na Dunaju je sklenil, da se odloži predloga o avstrijskih zveznih tolarjih, dokler no bodo predloženi načrti o uravnavi valuto. — V Pardubicah jo od 500 dclavcov, ki so iskali dela, a ga neso dobili, «0 udrlo v prodajal nice, kjer so s silo vzeli žganja, tobaka in denarja, potem pa so zbežali. Kolovodjo so zaprli. [Srbsko.] Vuku Karadžiču, slavnemu srbskemu voleumu, sklonili so Srbi napraviti dostojen spomenik. Ustanovili bodo namreč narodno šolo v rojstvenem kraju slavnega moža in vzidali na šolo poprsjo njegovo. — ,,Bratstvo" Srbov, društvo z namenom, da zbližuje Srbe, je imelo. nedavno shod v Stari Srbiji v Macedoniji. Najboljša obuvala za meščane-in rudarje, fine srajce, spodnjo* obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji coni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Hla6e vsakdanje noše po 435 ct. se dobijo, samo pri T11E BOSTON- Uro popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rohrer, urama Main Street. OMeke za ta čas najbolj primerno!! fjgP V toni presežemo druge pro-dajalnice. Spomladanske moške obleko po §0-— in višjo. THE BOSTON. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalko ali orgljice nasproti ,,National-Bank.'' Mnogo uličnega branja in krasnih igrač po naj nižji coni pri J D Murphy. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Velika kupčija z žepnimi urami' z llerimi biseri in okrovi, iz: pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirju na Main Street. TOWER - MINN. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zarnoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korli, Ely_ lit. 'Ufl? ft® JONU ALI Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 11 | Sobota t Kvatre. Barnaba, ap. Me»ii je vsa oblast dana. Mat. 28. 12 Ned. B .13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 1. pobink. S v. Trojica. Anton Padov., spozn. Bazilij, šk.; Elizij, pr. Vid, Modest in tovariši. Sv. R e š n j e Telo. Franc It. Adolf, šk.; Lavra. spozn. Praznik presv. Trojice. Nauk sv. Cerkve in našega Gospoda Jezusa Kristusa o presv. Trojici. — Presv. Trojica in maša. — Prošnjo do presv. Trojice je .sredstvo našega zveličanja in zagotovilo srečne smrti. Presveta Trojica je največja skrivnost. Praznik sv. Trojice, katerega obhajamo danes je, rekel bi središče cerkvenih praznikov. Namen in imenitnost praznika se nam dobro kaže iz molitev pri današnji maši n. pr.: ,,Češčena bodi presveta Trojica in nerazdeljiva edinost: hvalimo jo, ker nam je izkazala svoje usmiljenje. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsi zemlji! Berilo iz lista sv. Pavla do Rimljanov XI. 33-36: > ,,0 globočina bogastva, modrosti in znanja božja! Kako ne-umljive so njegove sodbe in neizvedljiva njegova pota! Ker kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovale? Ali kdo mu je kaj dal prej, da bi se mu povrnilo? Zakaj iz njega, in po njem in v njem je vse, njemu bodi slava vekomaj. Amen." Evangelij sv. Matevža 28, 18-20: Isti čas je rekel Jezus svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v mebesih in na zemlji. Pojdite toraj in učite vse narode in krščujtejih v imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha. Učite jih držati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Evangelij sv. Lukeža 0, 30-42. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Bodite usmiljeni kakor je vaš Oče usmiljen. Ne sodite, in ne bote sojeni; ne pogubljajte, in tie bote pogubljeni; odpuščajte, in vam bo odpuščeno. Dajte, in se vam bo dalo; dobro,- natlačeno, in potreseno, in zverhano mero vam bodo dali v vaše naročje. S kakor-šno mero bote merili, s tako se vam bo odmerilo. Povedal jim je pa {udi priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali ne padeta oba v jamo? Učenec ni več, kakor učenik; po polnoma pa bo vsak, če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna pa ki ■je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat! pusti, da ti bom izdrl pezdir iz očesa; ko sam v svojem očesu bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprei bruno iz svojega očesa, in potem glej, da izderoš pezdir iz •.očesa svojega brata. t,Peščen bodi Bog Oče in njegov ©dinorojeni Sin in sv. Duh, ker skazal je nam svojo milost. Častimo nebeškega Očeta, slavili ga Ibomo pred vsemi živimi, ker usmilil se je nas." O sv. Trojici učili smo se otroci v krščanskem nauku, da je le en Bog; da so tri osebe v Bogu: Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh, da je presv. Trojica en Bog v treh božjih osebah in dasi so tri osebe v presv. Trojici, vendar je on Bog, kajti Oče, Sin in sv. Duh so vsi eno in isto božanstvo imajoče le eno in isto božjo naravo. Vsako nedeljo pravimo pri sv. maši: ,,Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje in vseh vidnih in nevidnih stvari. In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega edinoroje-nega, kateri je rojen iz Očeta od vekomaj, ter je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, kateri je rojen in ne storjen, ter je z Očetom enega bitja, po katerem je vse storjeno____ In v sv. Duha, Gospoda in oživljalca, ki iz Očeta in Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo: ki je govoril po prorokih." Gospod naš Bog je eden. Bil je iz početka, je, in bode v veke. Velik je, in časti vreden in njegove velikosti ni konefa. Vsemogočen je, stori lahko vse, nič mu ni težkega ali nemogoče. Vlada vse stvari po svoji previdnosti... Njegova prisotnost napolnujc nebo in zemljo. ,,Kam naj grem pred Tvojim obličjem?" Oeščen bodi, o Gospod, ki pregleduješ propasti in V bivaš nad kerubi! Oeščen bodi, o Gospod, na nebeški trdini 4fi hvaljen v veke..." Oeščen bodi, vosto, da sem pri gosp. I g miri ju Mraku Pičle tri ure od tu kuj jo druga vas z cerkvico;. eno nedeljo grem jaz tje maše vat, ono pai g. Ignacij Mrak. Ker še pridigovati ne morem, pa iz bukev berem pri sveti maši in popoludne. Treba so mi je trehšprah učiti: indijanske, angle/.' ko ali englendarske in francuzko. Toliko som so žo vsili naučil, 'l'1 bukve zastopim in da se za silo S čim zgovorim, toda pridigovati al' »povedovati bi še ne mogjsl v nobeni. Pa to me nič ne straši, saj se vsakemu naših duhovnikov tako godi, kateri sem pride. Sedem i'r od tukaj je vas Krivo Drevo, kjer sk> bili visokočastiti g. škof Frid. Baraga prva leta; takrat je bilo š1' veliko nevernikov tukaj, zdaj »t" samo dva, kolikor jo meni znan«! dalj od teh krajev jih je pa ve<5> Gospod Baraga so bili takrat 1° sami, kjer sta zdaj zinirom dvn dhahovna, namreč v Krivemi Dr®" vesu eden, in tukaj, kjer sem jmz, pri sv. Križu, eden. Hribov i1' gora tukaj ni nič, samo jezeri i" gozdovje je tu. Vasi so samo jezerih, pa so majhne in mlk^t hišice in cerkve so leseno, pa vender so nekatere precej čed»e' Zima je tukaj dolga in včasih lu'd mraz, toda jaz je ne čutim nuč, kcl imamo zadosti drv. V cimru jo-lezna peč, kurim kolikor je p®trek' no; v cerkvi je tudi peč in kurijo da je večkrat prav vroče. Pfced ti'' desetimi leti so bili v tem kraj"' v Krivem Drevesu in kjer sem j"' v bližnjih okolicah, še vsi preb' valci neverniki, ki niso druzeg1 delali, kakor ribe lovili, zveri"" streljali, žganje pili in svoje i"5' umne ajdovske sleparije uganja^ zdaj so večjidel dobri kristijai"' Po Veliki noči vam bom zop^ pisal. Od pisma bote mogli pre^j plačati, pa bo že Bog vam povrni', Odpišite precej; g. fajmoštra p1'"' sim, da naj od zunaj napis nare in pismo na pošto dajo, plačati treba od njega, ker boni jaz tul plačal. — Nič me še ni greval1' da som som prišel. Pri sv. mii: posebno Boga prosim za vas in za vse znance. Bog naj h" vami! Lorenc. DOPISI Clinton, C. O., P. A., 31. 1892- Peter Logar, rojen v Boju1'11 vasi, je prišel pred kratkem j Ameriko in nagle smrti tll'Kl umrl. Nobene pomoči ni i»lC Poklicani zdravnik jo izpoved'-' da je prinesel seboj m o r s k o 1> lezen. Ves čas bolezni je po tovsko za ranjcega skrbel J0'1 Režek, ki je tudi vse nastale s" ške pokril, kateri so znašali, n11' reč zdravnik in medicine, 57 '' larjev. Prošeni so tem potom ranj' L' peteri bratje in sestra, "aj 1 trudijd omenjeni žnosek d' li® MM red at the Tost Office at Minn, as second-class .pril 7, 1892. iNAROČBAna ,,A. S." Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred ■za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) •ali G gld. a. v. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb •skupno pošlje, se jim po pol dolarja •cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10,00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a. v Naročnina se ima plačati po po stavi naprej pošlje naj se zna ročbo vred v pismu. Na pismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec, Tower, St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. Red Jacket, Mich.T 4. junija 185V2. Žalostno n o v r c e. Star pregovor pravi: danes nični, jutri tebi. In res, nič ne vemo, kje in kedaj nam odbije zadnja ura. Dva Slovenca sta delala v Dolar Bauy, Houghton Co. Napotila sta se, da bi obiskala prijatelje in sorodnike r Cahunetu. Hodila sta po železničnem tiru. V tem jima je nasproti prisopihal vlak in umaknila sta se mu na uštrični tir, ali za hrbtom jima je ravno po istem tiru priletel drug vlak, katerega nista videla in — oba podere na tla! Luka Beligaj iz Rakitnika, pošta Dolenja vas na Notranjskem je bil takoj mrtev. Anton Marinčič iz Brezovice, fara Stopič, pošta Novo Mesto je živel še deset minut. Pokopana sta na katoliškem pokopališču. Zapustila sta na Kranjskem ženo in otroke. Bog jima daj v miru počivati! Columbus, O., 5. junija 1892. Dragi čitatelj! Potekel je veli- konočni čas, minul je prijetni mesec majnik, prišle so Binkošti, ,,1T. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo. -AMERIKANSKI SLOVENEC. The only Sloveuic newspaper in the Uuited States, published •every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, • $2-50; for Europe $3-00. CENA NAZNANIL IN OGLASOV za 12 vrstic "Brevier" (square H palca): • Eden teden $0-73 Tri mesece $ Minneswto na zahodu reke Mississipi. V/.točni del današnje Minnesote spadal! je k drugi cerkveni pokrajni, toda peščica ondu živečih katolikov iskala je dušne pomoči v vladikovini du-buque - ški, ki jim je bila najbližja. Da ne govorimo o očetih frančiškanih in jezuitih, ki so obiskovali severne kraje v sedemnajstem stoletji, reči moramo, da se je jela razširjati katoliška vera v Minesoti z 1. 1839. Tega leta obiskal je vla-dika Loras z o. Pellamorgues trdnjavo Fort Snelling in trg pri sv. Petru (zdaj Mendota), oba blizu St. Paul-a. Obljubil je ondotnini katoliškim vojakom in trgovcem, da jim pošlje duhovnika prihodnje leto, kar je tudi izpolnil. Odločil je 1. 1810. o. Galtier-a za misijonarja na daljnem severu in mu dal potrebno na pot. Odpeljal se je s pam ikom po veletoku navzgor. — V nekem pismu iz 1. 1804. na vla-diko Thoin. L. Grace-a v St. Paul-u popisano je njegovo delovanje v Minnesoti, kjer je ostal do 1. 1844. O. Galtier zidal je kapelico tam, * Stroški povodom razstave prihodnjega leta, proračunjcni so na 15,000.000 dolarjev. * Slavni »gorskigeneral Kiapka je umrl v Budimpešti. Bil je 72det star. L. 1849. mu je Košut poveril poveljstvo, meneč, ta bo že pohrustal Ruse, ker se je pri mno-gokaki priliki junaško odlikoval. A Klapka se je podal Rusom pri Vilagu. Majica! tako se je razlegalo po Ggerskem. Vrli vojščak je pač vedel, da ni kos Rusom in ni hotel po nepotrebnem prelivati krvi. " Y zapadni Virginiji je več zamorcev i rudečkastmi lasmi. * V jiiestu Palermo živi človek, ki telita 650 funtov. " Človek z dvema, lepo izraše-nima nosovama videti je v Bero-linskem muzeji. * Parižani imajo jako dobre želodce, ker v jednem letu zavžijejo nad 3.000 oslov. V Čikagi na razstavinem mestu dela več, ko 9020 oseb. V Albaniji je postavnim potom dovoljeno ženam, da smejo pri vseh deželnih volitvah glasovati. Gotovo je torej, da dobe žene mnogo daljše jezike. * Iz Dunaja se poroča: Ferdinand, kralj bolgarski se je zaročil Kranjska dežela čuda tri krije, Kterih ni. koderkolj sonce gor pride. Kranjska dežela je ljubca Boga,. Ki se prekosil.' od nobene ne da.. • Dolor nitigatux som n um capiendo. (Dušna bolest se pohJadi v ločilnem spanju). ,, Span je je najboljše zdravilo", resnično, zdravilo za mnogo slučajev v dušne j in telesnej bolezni. Po noči me je prebudilo iz šibkega snu royotanje in top konj. Pogledam na žepno uro; bilo je-že-jed no po pbJnoči, a nemirni ljial z nemirno žiiraljo ne miruje podi oknom je bilo tivljenje kakor po dnevu. Luči so lirlele po konjskih hilevih, hlapci »o vodili štirinoge stanovalce počivat, druge zopet v tesne ojnice. Kom j i so zaspani in ne vol j ni teptali zemljo, da jim neusmiljeni in z dobičkom oslepljeni ljudje ne privoščijo niti potrebnega počitka. Al mighty dolar. (Vsemogočnemu dollarju se vse uklaaija, zanj je vse po ceni.) kjer je današnji Catolic blok (kato- . liška cesta) in prvega listopada - princcznjo Leticijo Bonaparte. Leticija, rojena v Parizu 20. dec. I860, in zaročena 11. sept. 1888 v Turinu z Amadejem, princem italijanskim, vojvoda sotskim, bila je od 18. jan. 1890. vdova. 1841. zgodovini važni dan v minnesotski imenoval je naselbino— St. Paul. Ker je odpotoval Galtier na drugo misijonsko postajo v Jowi, prevzel je njegovo mesto tovariš njegov, Rev. A.Ro-voux,ki je potem deloval sam v ne-izmernej pokrajini do prihoda prvega vladike v St. Paul - u, Rev. Jos. Cretin-a, 1. 1851. •John Režeku, ker le on si je prizadeval in mu pomagal, kolikor je bilo v njega moči, da je bil tudi s sv. zakramenti za umirajoče previden. M. Meh. Ainsle, Washington, 28. maja '92. Tukaj v Washington!! nam je vreme dokaj milo. Dežuje le malo; ravno toliko, kolikor je želeti. Od vsili krajev pa prihajajo ljudje, 'skati si rodovitne zemlje, katere tukaj ne manjka. Toda le malo jih je, ki bi se v istini poprijeli zemljišča. Neiztrebljeni zemlji navadna cena je: jedno oralo 12—15 dolarjev. Kdor želi rodovitnega zemljišča, obrne naj se pismeno ali ustmeno na Jan. Klobučar-ja. — Umrl je tukaj M. Matkovič, ki fie je šele lansko leto jesen tukaj nastanil. Ostavil je v Tančigori ženo, čvetero otročičev in precej-' premoženje. Nekaj iz zgodovine mesta St. Paul. Ne daleč od levega brega vele-toka Mississipi razprostira se sto-lica Minnesote, mesto St. Paul (140.000 1 j.); mesto vedno bolj narašča in sčasoma se bode združilo s sosedom svojim, mestom Minneapolis (160.000 lj.V Mestu St. Paul dal je imefrancozki duhovnik Lucij an Galtier, ki je bil ob jednem prvi misijonar v tem mestu. Rodil seje 1. 1811. v okraju de 1' Ardelie. Hrepenel je po duhovskem stanu in bil je že bogoslovec, ko je prišel iz Amerike v Evropo Rev. Matija Loras, prvi vladika dubu-que - ski v Jowi, da bi nabral delavcev za vinograd Gospodov.Galtier sprejel je z veseljem ponudbo in odrinili so 1. 1838. v Ameriko vladika M. Loras, Rev. Jos. Cretin (pozneje prvi vladika šent'-pavelski), Rev. F. Pellamourges in štirje subdijakoni, mej njimi Raznoternosti. * Stoletnica Rossinijcva. Dne 29. svečana minilo je sto let, odkar se je jjorodil slavni skladatelj, Gi-asliino Rossini,,,labod pezarski. V 23 letu življenja svojega zložil je v trinajstih dneh opero ,,Sevilj-ski brivec" pozneje pa še dolgo vrsto družili prekrasnih oper in srce pretresajoči svoj ,,Stabat mater" rojstnem mesti Pesaro. * V Laredi in Teksasi so se zopet spravili na delo — dežarji (osebe, ki dež delajo). Z največjim trudom jim ni bilo mogoče napraviti oblačka. Ljudje prej trdno verujoči v to nove bogove, začeli so omahovati v veri. * Slavnemu Hrvatu Ivanu Gun-duliču odkrijejo prihodnje leto spomenik v Dubrovniku. Izdelal ga bode kipar Ivan Rendič. * Egiptu je neka truma drvišev napala Serro in pomorila 841judij. "• Na Kaspiškein jezeru se je par-nik razbil in vtonilo je 250 ljudij. * Francozki in ruski bankirji naredili so prošnjo do ruske vlade za dovoljenje graditve železnice skozi Sibirijo. " Pretečeno leto popušilo se je v Združenih državah 5.877,77.440 cigaret. * Po mnogih skušnjah je dokazano, da se človek ne more dlje brez spanja zdržati, kakor 160 ur. * Na Francozkem umrl je mož, kateri je vsega ulcupe 7krat, v zakon stopil. Zapustil je 18 otrok in nič manj, ko 250 unukov. V Perziji razsaja kolera. * Najbogatejša hčerka na svetu je Amerikanka z imenom Charlotte Crabtrce. Njena dota se ceni na 2,500.000. ;t V Čikagi nahaja se 2000 sa-milv postopačev, ki nočejo za nobeno delo prijeti. * Jeruzalem šteje 8.000 katolikov. * Mesto Čikago uvrsteno je med osmo največje mesto na vsem svetu. Po najnovejši Statistiki pro-računjeno je, da živi na naši zemlji gotovo 1450,000.000 oseb. m Iz Cirkus v Ameriko. (Spisal M. V. V.) (Dalje.) Kar pride posteljo pospravljat prestiljat služkinja, sicer mladih let, a jakozanikerno in nenajsnaž-nejše opravljena. Za ta čas sem zapustil sobo, kar umevno ukazuje čut sramožljivosti in časti do sobe in drugih, a najbolj pa zaradi varnosti. Kdo ve, kakošna bitja pospravljajo po takih kotili, če že na obleko ne pazijo dostojno. Preveč previdnosti je vedno bolše in varnejše nego premalo, vz asti v tako neprecenijivoj stvari, kakor je duša prosta nizkega, a prosta za Sjvari-telja. Stožilo se mi je bridko po domačih olikah, koj h ni več oko upodobljalo na svoj zastor; a ko odprem velikansko, neizmerno dvorano spomina ter velim naj se mi prikažejo, stopile so jedno za drugo v redu v katerem koli sem želel. Deloma so me oveseliJe, deloma užalostile; kajti ko bi mi ne bile v nikakoršno veselje tedaj bi jim ne odprl, notranjih skrivnostnih zastorov; užalostile, ker sem čutel le prejasno, da so in ostanejo le slike, a telesa, po katerih so se vtisnile, so daleč, daleč na jugu, v kranjskej rodnej zemlji. Drvsgo jutro, je že prišel,ki me je sem pripeljal,. da bi me tudi odpeljal. Hvalil sem Boga, da sem. bil rešen iz ozkega kurnika. Na-vzel sem se dosti neugodnega duha, da sem zgubil skoro okus za jed. Na kolodvoru mi je pridružil še jednega dečka za spremljevalca do Hamburga ter mu ukazoval po nekakej lomljeuej češčini, naj sledi meni. Kaj je vendar napotilo ljudi pošiljati v toliko daljavo tako malega, rekel bi maternim prsam odtrganega otroka in to samega! Meril je ,,par črevljov in palcev pet" in to je bila vsa njegova vsebina. Nisem semogolpre-čuditi, ko je privlekel povezano dolgo pipo ter jel pušiti kakor dozorel ded. Posedamo po železnih vozovih! proti Hamburgu liajdi! Seveda na zadnje vozove in v zadnje razrede! joj, tu je tudi četerti razred, a le noter, četudi ni ki opij! to je gotovo, da štirinožcev ili bilo za neprijetno soseščino. Stali smo pri oknih ter zrli, kamo? ven ven na prosto! tu notri niso bili najboljši duhovi. Od stojenja so nam že noge zaspale. Posedamo. Kam? kamor je kedo hotel, samo klopi ni bilo ,,za znati. "Ni čuda, čutil sem, da me nadleguje nekoliko glavabol. Tudi mi je prihajalo po malem slabo. Kaj ko bi zbolel na potovanju? Bolj piškava bode, pa bodo že šlo že. Vsaj Bog čuva dobrotno svoje stvari ter jim deli potrebnega v času reve in potrebe. V (Magde-burgu) Devinu smo postali nekaj časa. Čakalnica je velikanska! kupiš si, kar želiš. Kupim si zbolj-šano kosilo, da podprem svojo onemoglost. Moj malenkostni sodruž-nikse je dobro zabaval s svojo pipo. Ljudij je bilo polno po vseh prostorih. Znamenit je ta kolodvor, ker ima svoje podzemeljske uliode; biio je sredi dneva, vendar tu no-tiri so gorele plinove luči, da smo mogli razločiti jeden druziga. V teh vhodih so imeli mnogo zabojov na drugega prevažalnega blaga. Nekaj ljudij jo vrelo na jednoj strani notri, mnogo na drugoj strani Človek ne ve, ali se ga še glava drži ali ne. Mali Čehotek mejepo-praŠeval po locis seretiš, a dolgo, dolgo nisem mogol potuhtati, česa želi; konči mi je palo v glavo, kaj bi vtegnilo biti. Dovina nisem videl znotraj! po kolodvoru soditi vi kar uči zemljepis, je lično, mogo Čno mesto v srednjej Nemčiji, ležeče ob mogočnej Lahi. Mnogo je prestalo mesto v trideset letnej vojski, ko je Gustav Adolf prodiral vedno dalje in dalje, opusto-ševajoč zemljo in pleneč mesta in vasi. Mesto je bilo 1. 1631. vni-čeno po silnem požaru, po osvojitvi, dasi'jeligin povelnikto ostro prepovedal. Dalje prihodu j if-. 99 Tukaj-lc je nekaj od g. Fr. A. Hale, lastnŠa stanišča de Witt, Lewiston in hotela Tontine, Brun swick, Me. Hotelirji vidijo svet kakoršen je; ljudi in predmet spe znajo in ocenijo po njih pravi vre jiosti. On pravi, da sta mu umr. oče in mati' za jotiko in da njej« samega večkrat nadleguje pr ^ hlajenje*in kašlja včasih, da "4j se mu skoro želodec obrat .CD Kadarkoli se prehladi na , , način, rabi Boschee-jev Ge» pj man Syrup, ki ga tudi vselej ozdravi. On jo jeden od tistih, ki pozna nevarnost pljučnih fi bolezirij v vsakem oziru ia je tedaj gotovo jako oprezen, kako* šno zdravilo bi rabil. Kaj je njegovo menje? Poslušajte! ,,Razun Boschee-jovega. Gorman Syrupa ne rabim ničesar in sem ga luisve-toval gotovo več, ko tisočim različnim osebam. Vsi se skladajo z menoj, da je ta sirup zoper kašelj najbolji, kar jih je naprodaj. U Zahvala. dano podpisana se srčno zahvaljujem vsem častitim udom društva sv. Jožefa v Joiietu, za mnoge denarne podpore in obisk ob bolezni nepozabnega soproga .laiioza, 1*1 iLtii. Dalje se srčno zahvaljujem vsem spremljevalcem ranjcega k večnemu počitku in še posebej za znesek 1000 dolarjev, katerega mi jo č. družba sv. Jožefa v Jolietu, 111. v gotovini izplačala. — Drazega ranjcega priporočani vsem znancem v molitev in ostanem vedno hvaležna Marija Plut. Tiketi za vožnjo po železnicah in parnih ladijah v Evropo in iz Evrope nazaj v Ameriko, so dobe pri agentih LEVIN & NELSON v New-York Store, Po dva vlaka na (lan V Montano in do Paciflčnegft obrežja. Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Pacific železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob devetih do poludno vsak dan in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacouio in Portland via Butte, Montana. Vlak št. 1 zapusti St. Paul vsak dan ob štirih in 15 min. popoludne in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Helena, Montana. nba vlaka imata Pullmanove spalnico prvega razreda, spalnice za turiste, brezplačne spalnice za izseljence, salone in jedilnice. Vlak z nemenjajoČimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicage proti Montani in Pacifičnem severozahodu vsak dan ob desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide iz. Chicage vsak dan ob šestih zvečer via C., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Tacoma ia in Portland. Te nemenjajoče se spalnice nudijo najboljšo komodi-teto in omogočijo potovalcem. da se ognejo vseh sitnostij in zamud, ktero provzročuje menjava voz. na- poti Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajne naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, kupČevalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific s svojo spopol njeno akomoditeto najbolj a železnica v Minnesoti, severni Dakoti, Manitobi,Mont«iiii> Idahi, Oregonu, Washingtonu, Britski Kolumbiji, Alaski in Kaliforniji. Knjižice o vzhodnem in zahodnem Washingtonu, o Jellowstone Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski za leto 1892 so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omo-njenih knjižic, ako so oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific železnice, ali pa pri CHAS. S. FEE, G; P. & T. A., N. P. R. list. Paul, Minil. Opomba. Inogo je vprašanj, kako naj bi čniki poslali denar, ki ne okrogle svote. Nazna-jim 'em potoni, da laliko i i dolarja v markah (stamps) dnom pa prosimo č. naroč-. teri svojo stanovanje spro-a nam vselej po dopisnici . ;>i ;<> natančno novo stanovati tudi prejšnje blagovolijo ,-načiti. Naročnike iz Evrope, ki obujajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen. Uredništvo in upravništvo ,,Amerik. Slovenca." Popravek. V 23. številki Amerik. Slovenca naznanili smo, da jo g. A. Murnik ' v dobil j) o v a b i 1 o iz ('ikage, Gosp. F. Z. iz Čikage nas je naprosil, da naj objavimo, da ni dobil nikacega povabila. — D o s t a v o k : Hvalevredno jo, da jo slovenski časopis pričel izhajati, bodisi tu ali tam in treba ga je nadaljevati v složnosti in v korist naroda. Uredil. TREME. Lunini spremeni imajo vpliv na vremenske spremene po slavnem, zvezdo slovočem T. W. Ileršelji, na pr. Meseca Junija ali Rožnika spada 1. Pervi krajec 2. dne ob desetih 57.m. zjutraj, pomeni spremenljivo. 2. Sčip ali polna luna 10. dne '>b dveh 38 min. popoludne. pomeni: spremenljivo. 3. Zadnji krajec 17. dno ob desetih ti min. zvečer, pomeni: lepo. 4. Mlaj 24-. dne ob treh 12 min. popoludne, pomeni: dež. IPleitili so sledeči gg.: Calumet, Mich. Martin Kahui........................$2-50 Jakob Stariha..........................$k2-50 Cleveland, 111. John Grdina ......................?2-50 Ladd, 111. John Sterbenz....................$2-50 "ELY MINN. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. ŽIVI SAM IN PUSTI |3T' DRUGIM ŽIVETI! ZALOGA raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. J. B. NOBLE, M. D., ZDR AT TV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, MINN. Tower. Minn. Sladeice, smodke in tobak, nosni dnhan, most in pop: pijačo treznosti, in tudi sadje priporoča in prodaja M. MM. TOWER, MINN. Clia«, McNamam, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. CHAS. I.ANO, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografijo vsako verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. FIIIST NATIONAT, BAMi. ToAver; Minn. G-lavnica, - - - $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mondenhall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. na Največjo zalogo v mestu ima Korb BRICK BLOCK, ELY MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Gocories ali jedilna prodajalnica i. dr. Rešil je strojevodja. Harry Millerja, strojevodju, bivajoče^a v stanisču Norris v Ihilutliu, ji- nadlegovala štiri ali pet let obupnost, nervoznost, bre/.spalnost, glavobol, hrbtobol? mišična slabost in mrzel, lepljiv I Hit. Štiri mesece prej, ko jra je zaeel zdraviti dr. Speer, je bil prava rev«, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, daje vse zgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior. Duluth and Iron ltange ŽELEZNICA. op. 12:00 10:54 0:10 8:22 7:10 čas I pop- Postaje 'Stations' prili. Dulutli od h. 3:15 Two Harbors " Mesaba " '• Tower " odh. Ely_prill. 4:25 0:04 0:52 8:05 Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. , Razun tega prodaja tudi sloven-gko-augleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v občo znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvozi D. BLOETE 110 Greenwich Str. New-York. 20 UR v orehovih ali hrastovih rovih, ki bijejo vsako pol ure vsako uro, prodaja po $ 3.80 < or's Jewelry Store, Main St. JAM SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno- vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Villi ELY, MINN. VELIKA ZALOGA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu so dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi r a k v e in pogrebe. Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v nasej pisarni od dobroznanih ljudij. ,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o •sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanskedružbe in Epwortliove /.veze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti, kakor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spat i: tako sem bil dognali, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame. V svoji obupnosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatel j, da je jako spreten, bistroumen, in