Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111 ,2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. S Celoletna naročnina na Zdr- Države in Cana-do je $100, za inozemstvo $1.50. LETO-YEAR V. .ASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! Chicago, 111., 19. decembra (december) 1912. “Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad devet tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini. J» Cene za oglas po pogodbi. EnostopnalO point vrata 8 centov. J* Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. 4 ŠTEV.—NUMBER 48. Mir ljudem ... Zopet prihaja božič, starodaven praznik, praznik odrešenja, poetičen simbol človeškega upanja. (Kmalu bodo zapeli zvonovi in oznanili vernemu ljudstvu rojstvo izveličarja, ki je bil poslan na svet, da s smrtjo na križu odreši ves'svet. Peli bodo zvonovi in bučale orgije, po cerkvah se bo razprostiral vonj dišečega kadila in po odrešenju koprneča človeška duša se bo zaglobila v mistično mišljenje, ki je v nasprotju s križevim potom vsega človeštva, ki se \v večnem boju za obstanek in razvoju družabnih oblik dviga čim da lie višje in višje proti onemu cilju, ki mora prinesti mir ljudem na zemlji. V večnem boju za obstanek in razvoju se je v človeški družbi marsikaj omililo in spremenilo, pa tudi človeštvo se približuje čimdalje bolj oni dobi, ko bo iz miljonov grl od severa proti jugu, od vzhoda proti zapadu, zaorila pesen bodočnosti, pesen človeškega upanja: mir ljudem . . . Ali kruta resnica ostane, da danes še ni človeštvo rešeno, kakor ni bilo rešeno ob smrti izveličarja na križu. Na tisoče delavskih otrok bo na dan starodavnega praznika preze-bovalo in zaman stezalo svoje drobne ročice in prosilo: mama kruha. Na tisoče brezposelnih delavcev širom sveta bo s praznim želodcem se stiskalo v svojih bornih. tanjkiifhoblačilih. iskajoč zavetja pred mrzlimi sunki ostre burjer. ■ , ✓ Na Balkanu bodo vdove, sirote in osiveli stariši čakali svojih braniteljev. ki trohnijo na bojnih poljanah, čakajo ozdravljenja v bolnicah ali pa čakajo, da na ukaz pričnejo zopet moriti in požigati. Y Avstriji in Rusiji čakajo povelja dobro oboroženi vojaki, da planejo drug na druzega kot divje zveri. Doma plakajo žene, deca, stariši. bratje in sestre in prosijo. da bi šel grenak kelih — nesreča vojne mimo njih. Štraikujoči delavci stradajo s svojimi družinami. Neznosna sta njih beda in gorje, velikansko je njih trpljenje. Tu povsod ni sreč-božiča, nastanili sta se skrb in beda. Srečen božič je le v palačah, v katere se steka bogatstvo, katerega so izdelale pridne delavske roke. Tam se praznuje božič ob naloženih mizah in v čarobno okrašenih dvoranah. Solze, muke in skrb delavskih mas so se spremenile v zlato, da mogotci obhajajo srečen božič. Zobčasto kolesovje je drobilo in trgalo delavske ude, demonski plini so vdušili delavce pod zemljo, razbeljena kovina jih je ožgala do kosti. Velikanska je nostala piramida delavskih mrličev, na tisoče vdov. sirot, stari-šev. bratov in sester žaluje z,a svojci, ki so bili prisiljeni darovati svoje življenje molobu kapita-izmu. da ima le nekaj ljudi srečen božič . Ali vzlic trpljenju in mukam ni ljudstvo obupala. Trdno verjame v nese?) bodočnosti: mir ljudem.... . Povsod, kjer živijo trpini, se družijo v organizacijah. Iz njih grl odmeva pesen proti suženstvu. o zlati svobodi, o odrešenju vsega človeštva iz tisoč in tisočletnega suženstva. Mogočno doni danes ta pesem pri vseh narodih širom sveta. Zabučale bodo orgije in zapeli bodo zvonovi: mir ljudem . . . Tz miljonov prs bo pa prihajalo: Konec izkoriščanju in izžemanju! Proč z oderuštvom! Tn ko se to zgodi, bo napočil božič za vesoljni svet in ljudstvo vseh narodov bo zapelo: mir ljudem ... To bo praznik odrešenja proletariata iz kapitalistične sužnosti! . ... Najpomembnejši praznik v zgodovini človeštva! Naraščaj hudodelcev. Prišla je zima in ž njo so prišli v Chicago in druga velika mesta hudodelci, ki so po leti zvrševali svojo obrt v letoviščih. Za Chicago so merodajna še druga dejstva. Ko je v New Yorku in Chicagu bil štrajk šoferjev, je znana tvrdka za. stavkokaštvo Parley preskrbela delodajalce s stavkokazi. Samo v New Yorku je bilo med stavkokaškimi šoferji 200 prejšnih kaznjencev. Koliko hudodelcev je bilo vposlenih pri štraj-ku šoferjev v Chicagi, se ne ve, ker o tem statistika molči. Tudi pri štrajku časnikarskih delavcev so pri nekaterih dnevnikih nastavili parolirane hudodelce. Zdaj gre stavkokaška setev v klasje. Parolirani hudodelci se poslužujejo pri svojih roparskih napadih avtomobilov. Roparski in tolovajski napadi se vršijo pri belem dnevu in po noči. Noben pošten človek ni več varen, da ga avtomobil ne vstavi na cesti in mu roparji poberejo zadnji cent. Vča-si pa avtomobil pridrdra pred prodajalno ali pred gostilno. Tolovaji noskačejo raz njega kot gentleinani, ki so prišli kupovat potrebščine ali pa sušit svoja suha grla. Komaj so gentlemani tem ne preteklosti v prodajalni ali gostilni, se pa izkažejo kot pristni roparji. Še ni dolgo, ko je na jugoza-padni strani v neki gostilni natakar ustrelil enega roparja, dva pa strahoval s samokresom, dokler ni prišla na lice mesta policija in ju odvedla v zapor. Roparji so se pripeljali z avtomobilom in eden tzmed njih je razvažal še ’v'% dni preje skebsko časopisje pc Chicagi. Policija je ponosno zapela zmagoslavno pesen, češ. zdaj pa imamo vse avtomobilske bandite pod ključem. AR zadnji zvoki zmagoslavne pesni še niso utihnili, ko so roparji v avtomobilu pri belem dnevu napadli blagajnika neke tvrdke, ki je1 imel pri sebi v koveegu 25 tisoč dolarjev. Vspričo ljudstva so pobili z vrečico, v kateri je bil pesek, blagajnika na tla in ga odnesli v avtomobil. Tekom boja, ki se je vršil v zaprtem avtomobilu, se je blagajniku posrečilo vreči kovčeg iz avtomobila. Zvečer so roparji maščevali to nesrečo. Napadli so nekega policaja, ga pretepli in oropali. Par dni kasneje je avtomobil z roparji pridrdral pred trgovino z dragulji in zlatnino na 26. in St. Louis cesti. Vspričo lastnika so oropali trgovino in izginili brez sledu. Roparski napad za roparskim napadom se vrši v Chicagi. Policija obljubuje širokoustno, da bo kmalu imela vse tolovaje pod ključem, mejtem pa roparji nemoteni izvršujejo svojo obrt. V žrtvah sploh niso izbirčni: delavec ali bogatin, vsakdo jim je dobrodošel, ako čutijo kaj pri njemu. Ni čudo, ako se vse prebivalstvo vsled teh skebskih roparjev vznemirja, ki ropajo po dnevu in po noči, kakor da bi imeli koncesijo (license) zato. Zdajšni roparski poplav v Chicagi nam pove odprto, med 'kakšnimi ljudmi nabirajo kapitalisti delavske Judeže. Njih stavkoka-ški material so danes roparji in tolovaji: ljudje, ki so pripravljeni za en cent vbiti druzega človeka. Dokler traja stavka pobijajo za denar poštene štrajkujoče delavce. Po končani stavki se pa o-primejo svojega pravega rokodel-tva: vrnejo se zopet med roparje in tolovaje. Ta posel zvršujejo, dokler jih zopet kapitalisti ne pokličejo v službo. In to se menjava. Enkrat so skebje, potem pa zopet roparji. Naši kapitalisti pa imenujejo to drhal, kedar opravlja za nje1 skebskp delo: mirne, pridne in delavne delavce. Človeška družba, ki ima take pojave v sebi, je ob robu propada, razjedena je z gnilobo skozinskoz. Iz urada glavnega tajnika. Rezultat splošnega glasovanja številk 1., priobčujemo danes. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo natančno glasovanje po po društvih prihodnjič. Za predlog (a) “Jednotin dom”, je oddanih 1543' glasov; proti predlogu je oddanih 1410 glasov. Za predlog (b) ‘‘Glavni pomožni odbor” so oddani glasovi sledeče: Jos. Verščaj, 1926, Feliks Kramaršič, 1061, Ant. Brenee, 11-18, John Jereb, 1233, John Hoče-va,r, 1914, Filip Kaplja, 872, Tom. Puc, 1523, Fr. Bostic, 1404, Mary Kočevar, 1393, Frančiška Ručigaj, 1368, Srečko Seljak, 949, Fr. Podlipec, 1414. Izvoljeni so: Jos. Verščaj, John Hočevar, Tomaž Puc, Fr. Bostič, Fr. Podlipec, Mary Kočevar. Za predlog (c) ‘‘Otročji zavarovalni oddelek”, je oddanih 24-54 glasov. Proti oddanih glasov je pa 235. Z nekaterimi točkami pravil se ni strinjalo par društev, vendar pa so bila z ogromno večino glasov sprejeta v celoti. Otročji oddelek stopi v veljavo, ako se prijavi do 1. januarja 1913 zadostno število otrok. Predlog (d) ‘‘Upravitelj Glasila” je izpadel sledeče: Lavoslav Zevnik. 489, Peter Geshell, 292, Louis Skubic), 262, Fr. Gotlichar, 47, Filip Godina, 918, Louis Gla-žar, 208, Fr. Šaus, 171, Rudolf Lustig, 100, Jos. Pishler, 253, Ig. Hude, 248, And. Bombač, 314, J. Korun. 71. Val. Sever, 133, Izvoljen za upravitelja je F. Godina. V zadnji izdaji “Glasila”, štev. 47, pod naslovom “Iz urada glavnega tajnika, je tiskarski štrajk urinil pomoto. Glasi naj se: S prvim januarjem stopi v veljavo asesment, katerega je določila zadnja konvencija in ne z februarjem. Vse prošnje za pobiranje milo-darov v pomoč posameznim članom (icam) in društvo, mora potrditi glavni odbor in potrdilo mora biti objavljeno v “Glasilu”. V nasprotnem slučaju jih lahko vsako društvo enostavno zavrže. Ameriške vesti. * Dva okrožna sodnika v okraju Ramsey, Minn, sta se izrazila, da naši zakoni niso vredni piškavega oreha. Sodnik Kelly je dejal: “Ako bi vse knjige, v katerih so zapisani zakoni, zgorele v eni noči, bi tekom desetih let imeli pametnejše zakone kot jih imamo danes”. Sodnik Dickson je rekel: “Ako bi naši juristi argumentirali na podlagi naravnega prava, navadnega razuma in poštenosti, mesto, da se skrivajo za odločbami drugih sodišč, bi se v našem pravosodju dosegli boljši rezultati.” * V Philadelphiji se je organizirala zveza gospodinj, ki vodi boj proti oderuškim cenam za živila. Zveza je najprvo naročila 10 miljonov kokošjih jajc, katere je prodala po 24c tucat. Na ta način so konzumenti prihranili 83 tisoč dolarjev. Sedaj bo zveza pričela isto križarsko vojno proti sirovemu maslu, katerega leži v hladnih shrani bab deve.t miljonov funtov. Za sirovom maslom pridejo druga živila na vrsto. Organizacije konzumentov je treba, pa se doseže vspelie proti oderuhom z živili. * V zadnji izdaji “Glasila” ■smo poročali, da v New Yorku izkoriščajo otroke v domači industriji pod petim letom. V Chica- gi in druzih velikih mestih ni nič boljše. Izkoriščevanjc teh malih 'trpinov je tako strašno, da so se celo kapitalistični listi zgražali nad njim. Ali kapitalistični senatorji in poslanci dajo toliko na to zgražanje kot na lanski sneg. Senator Wagner, predsednik deželnega postavodajalnega komiteja je povedal, da bodo predložili zakone, katere smatrajo potrebnim za odpravo teh kričečih razmer. Predložili bodo 21 zakonskih predlogov. Med temi predlogami pa ni ene, ki*bi se pečala z regulacijo hišne industrije. Kapitalistično ljudožrstvo, pri katerem so žrtve otroci siromakov, bo še prihodnje cvetelo. * V državi Louisiani, ki tvori del “prosvitljene” ameriške republike, so še danes prave predpotopne razmere. Staro očetovska klavzula, ki se glasi, da imajo volilno pravo le take osebe,, ki znajo pisati in citati, je še vedno v veljavi. Ali določba je zadela belo in črno prebivalstvo. Belopolt-ni in “demokratični” ljudski zastopniki so si kmalu pomagali iz te zagate. Sprejeli so zakonsko spremembo, da se belopoltnih ljudi ne tiče ta določba do leta 1912. Zdaj se je pa izkazalo, da se število analfabetov med belopoltnim prebivalstvom ni prav nič skrčilo in primorani so podaljšati dobo za izjemno določbo. Tako izgloda kulturno delo prave “ameriške demokracije” v južnih državah. * Obravnava proti uradnikom železostavbinske unije v Indianapolisu. ki so obtoženi, da so grešili zoper zakon za prevoz eksplozivnih snovi, bo trajala še kakih 14 dni. Do sedaj je bilo 31 obtožencev zaslišanih kot priče. Ostalih deset menda ne bodo zaslišali. * Tekom tedna je bilo zopet več železniških nezgod. Pri Nin-neti, Okla. sta zadela skupaj dva osebna vlaka. Dve osebi sta izgubili življenje, 15 jih je bilo pa ranjenih. V Ashtabuli, O. Je osebni vlak Lake Shore Michigan & Southern železnice zavozil v voz ulične železnice. Šest oseb je bilo usmrčenih, o ranjencih pa poročilo molči. Skoraj ne mine dan, da ne bi se pripetila kakšna železniška nezgoda zaradi profitolovstva in pri kateri ne bi bili ljudje usmrčeni. Gosposka in merodajni faktorji se pa toliko brigajo za železniške nezgode, kakor če bi se vršile v Afriki, v deželi Hotentotov ali Culukafrov. * V Chicagi so unijski delavci že dobili pljusko v obraz, ker je pri zadnjih volitvah večina volila kapitalistične kandidate. Evans, predsednik unije elektriko v se je pritožil pri okrajnem svetu, v katerem sede le zastopniki kapitalizma, da imajo pri Vodovodnih napravah neunijski delavci prednost pred 'linijskimi. Na pritožboi je okrajni svet odgovoril. da ne more dovoliti, da bi delali izključno unijski delavci. Z drugimi besedami se pravi, da so jim ljubši neunijski delavci, ker delajo ceneje. Kedaj se bodo vsi delavci spametoval; in glasovali za se, mesto za kapitaliste? * Poštar Campbell je opozoril občinstvo, da Avstrija, Portugalska in Norvegija ne sprejmejo poštnih pošiljatev, ako so opremljene z božičnimi znamkami, ki so podobne pravim. Britska vzhodne Afrika, Uganda, Antigua, Barbados, Bermuda, Britski severni Borneo, Cavman-sko otočje, Ciper, Dominica, Falk land otočje, Gambia, Gibraltar, Britski Honduras, Južna Afrika, Guatemala, Mavricij in kolonije, Jamajka, Montferat, Nevis, južna Nigeria in druge britske kolo- nije. Nemčija in Velika Britanija sprejmejo pošiljatve, ako je poštnina plačana naprej in niso božične znamke pritisnene na ad-resni ali zadnji strani pošiljatve. * Strašen vihar v Mehikanskem zalivu je pogoltnil parnik Impo-co, naložen z oljem in jadrnici Heinnt in Sabine. * V Bingham, Utah še vedno traja štrajk. Delodajalcem se je posrečilo dobiti iz velikih mest nekaj stavkokazev, ki pa niso za nobeno delo. Slovenski delavci ne hodite tje-kaj iskat dela, dokler štrajk ni končan. * Iz Clevelanda še nismo dobili poročila, da je stavka pri “Cyclone wowen wire fence” dr. končana. Tam tvorijo večino delavcev, ki stavkajo, naši rojaki. Inozemstvo. Srbija je po svojem mirovnem delegatu izjavila, da naj velevla-sti rešijo vprašanje izvozne luke v Adriji. Najprvo bodeta o tem vprašanju razpravljali med seboj Avstrija in Srbija. Brzojavka iz Londona se glasi, da bo zborovanje pooblaščencev raznih držav končalo popolnoma brez vspeha, ali bo pa končalo še z boljšim v spe h o m kot konferenca, v Berlinu. Ko je dospel na konefreneo avstrijski poslanec grof Mensdorf, so ga njegovi tovariši vprašali v šali. ako prinaša mir ali vojno. “Mir, mir”, je odgovoril smehljaje, potem pa v latinščini pristavil- do gotove meje. Turški in poslanci balkanskih držav imajo polno moč v vseh zadevah. Kar se jim zdi dobro, lahko sprejmejo, slabo pa zavržejo. Pravico imajo podpisati mirovno pogodbo. Iz Sedli Bara poroča brzojavka, da se je vnela pomorska bitka med grško in turško floto pri Dardanelah. Izid boja ni znan. Švicarska vlada se pripravlja za slučaj evropske vojne. Iz Pariza so pripeljali v Bern pet miljonov dolarjev v zlatu in srebru. Denar so deponirali v švicarski narodni banki. Vlada je iz Amerike importirala velike množine pšenice. Pariški Figaro je poročal, da je dobil vest iz zanesljivih virov, da se bo Bolgarija pridružila tro-zvezi Avstriji, Italiji in Nemčiji. Do sporazuma je prišlo, ker je kralj Ferdinand zadnji četrtek konferiral z avstrijskim cesarjem na Dunaju. Na Francoskem se je splošen dvanajsturni štrajk francoskih delavcev proti evropejski vojni dobro obnesel. Delo je v vseh in-dustrielnih obratih počivalo za dvanajst ur. Vojaštvo je bilo pripravljeno, a do izgredov ni prišlo nikjer. V Parizu so delavci obdržali 20 velikih shodov. Na Portugalskem se je pojavilo letos ogromno število sestradanih volkov. V provinciji Beira so raztrgali štiri otroke. Volkovi prihajajo v tolpah iz gorovja Sierra da Estrella, ki je pokrito z debelim snegom. V neki vasi so napravili splošno gonjo in potolkli do 100 zveri. Osem lovcev je bilo ogrizenih. Louis Botha, znani general iz burske vojne se je odpovedal go-vemerski službi južne-afriške Unije. Službo je opravljal od 31. unija 1910. V kabinetu je čimdalje bolj rastlo sovraštvo do Angležev. To je vplivalo na Botha, da se je odpovedal službi. Mehikanska vlada bo morala plačati 23. ameriškim državljanom 83 dolarjev odškodnine, ker so bili pri vstaških izgredih ob mehikanskem obrežju ranjeni. Tako se glasi poročilo, katerega so častniki zvezne armade uročili zvezni vladi v Washington, V Nemčjii je obsodilo sodišče 'prejšnega narednika Woelferlin-ga na deset let ječe in 15 tisoč mm k denarne globe, ker je izdal vojaške tajnosti ruški vladi. Pri obravnavi je bila javnost izključena. Tz Saarbriikena poročajo, da med rudarji vre in da bo najbrž izbruhnila stavka, ako premogar-ski baroni ne bodo hoteli priznati skromnih in opravičenih zahtev rudarjev. Specialna brzojavka iz Berlina poroča, da se car jezi, ker se njegov brat veliki knez Mihael noče ločiti od svoje žene. Mihael je poročil dekleta iz meščanskih krogov. Zato se je moral odpovedati prestolonasledništvu za slučaj, ako bi car umrl brez moških naslednikov. Car je grozil svojemu bratu, da mu bo vzel vse vojaške in druge časti, in da ga bo poslal v pregnanstvo, ako ostane trmoglav. Veliki knez se vzlic grožnjam ni vdal. Po zadnjih poročilih so Grki v pomorski bitki izgubili enega križarja in dve torpedovki, Turki pa enega križarja in eno torpedovko. Na Talijanskem se je pripetila velika železniška nezgoda. Pet in dvajset oseb je bilo usmrčenih, 100 pa ranjenih, Ko sta med Katam j o in Mesino ekspresni in tovorni vlak udarila drug ob druzega. — Carigrajska knjižnica. Glavno mesto turškega cesarstva ima zaklad, ki je postal dostopen tudi inozemcem šele po uredbi parlamentarne vlade. To je knjižnica v Hagiji Sofiji, ki jo je v sredi 15. stoletja ustanovil sultan Mah-mud in katera nima para na svetu. Obsega le 2000 zvezkov, zgolj rokopisov. Majhna dvorana v Hagiji Sofiji, dobro omrežena, skriva ta zaklad, zakaj dvorana ima ozka okna, ki so popolnoma zamrežena. Le malo ljudi je še doslej čitalo te stare rokopise, ker jih je težko razrešiti in že več stoletij leže zaprašeni, nakopičeni v dvorani kakor blago1 v skladišču. Dvo rana e popolnoma vama 'zoper o-genj. Stene so prevlečene s plastjo bele gline, na to pa je položen najlepši perzijski mozaik. Strop jiei izdelan z emajlirane opeke. Približno tucat najdragocenejših rokopisov je shranenih v stari o-mairi, ki ima obliko mošee in je obložena z biserno matico ter stara nad 2000 let. Od rokopisov je večina stara nad 3000 let in vsak je vreden najmanj 30 do 40 tisoč mark. Potemtakem bi bila vsa knjižnica vredna 60 do 80 miljonov mark, kar je seveda izredno visoka vrednost, ker ima knjižnica le 2000 zvezkov. Večji del je pi sanih v jeziku Praturkov iz Tur-kistana in le nekaj slavnih modrijanov na Kitajskem zna citati ta jezik.^Nekateri zvezki se odlikujejo tudi po krasni opremi. Zvezek , v katerem je stara tartarska pesem, je pisan s krasnimi, zlatimi črkami. Pesem je1 zložil najslavnejši tartarski pesnik Huse,jn Biskara in se imenuje Divan ter je iz leta 911. Turški sultan je dobil pred več stoletij pesem v dar od perzijskega šaha. Pisana je v perzijskem jeziku. Rokopisov obseg je sedem kvadratnih metrov, 2 metra širok, 3 in pol metra visok in vsaka stran rokopisa i-ma pol metra širok rob. Robovi so okrašeni z geometričnimi risbami v obliki mozajkov, iz zlatih in pestrih listkov. Obsega 104 strani. Največji biser vse zbirke je pa sil no velik zvezek, 5 metrov visok in 4 metre širOk* ki hrani zdravniško modrost slavnega Arabca Avicen-na. v.o- ■ ” n.. /' >r DOPISI. Midway, Pa. Mi, člani društva štev. 89. S. N. P. J,, zbrani na redni in glavni seji dne 8. decembra t. 1., odločno protestiramo proti listu “Gl. Naroda”, radi napadanja delegatov, oziroma članov Slov. nar. podp. jednote. Zakaj? Kdor napada delegate, napada tudi člane, ker člani so iste osebe, katere so poslale delegate na peto redno konvenci jo v Milwaukee, Wis. in so jim dale polno moč v njihovem delovanju. Zatorej je nesmiselno napadati zaključke, katere so izvršili. “Gl. Nar.” najbolj napada resolucijo, br. Moleka. Radi tega je društvo “Glas Naroda”, štev. 89. v Midway, Pa. na svoji seji dne 8. dec. pozvalo bivšega delegata brata M. Strupeka, da pojasni celemu društvu, kaj tiči v do-tični resoluciji. Bivši delegat je prečital celo resolucijo na glas in razločno, da jo je vsak član lahko razumel. Dr. štev. 89. oziroma njegovi člani, pa niso opazili popolnoma nič takega, kar bi bilo v nasprotju s temeljem S. N. P. J. Zato so bili člani ogorčeni zaradi napadov v listu “Gl. Nar.” Soglasne se je sklenita, da se izreče najostrejši protest proti listu, kateri nima nikakega stika s Slov. nar. podp. jednoto, oziroma njenimi člani. Svetujemo omeujenemu lisi n, da naj v bodoče preneha z napadi in kličemo v slovo, spom-nue se reka: Kdor seje prepir, /naje vihar! Protest odobren soglasno na gl. seji dne 8. decembra 191° od društva “Glas Naroda”, štev. 89 v M5dway, Pa. Frank Zornik, predsednik. Martin Pršina, tajnik John Nagode, namestnik blagajnika. Eveletb, Minn. Društvo “Napredek”, štev. 69. jc na svoji seji dne 1. dec. t. 1. sprejelo proti hujskačem in “Gl. Nar.” sledečo resolucij..: Člani gori omenjenega društva obsojamo najostrejše postopanje "Glas. Nar.”, ki hoče svojimi hujskajočimi in nesrečnimi članki in noticami zanetiti sovraštvo med Slovenci naprednega mišljenja da bi škodil S. N. P. J., najnaprednejši podporni organizaciji, ki se razvija razmerno z duhom časa. Odločno zahtevamo, da se preneha z napadi na delegate in delegatinje pete redne konvencije, ker so sprejeli resolucijo brata Moleka in ž njo priznali, da se edina socialistična stranka, kot prava delavska stranka bori za boljšo bodočnost delavstva. Nadalje konštatiramo, da danes blati “Gl. Nar.” tisti del Slovencev, ki tvori napredno strujo med slovenskimi delavci v Ameriki, ki mn je pomagal s svojimi žulji v podobi naročnine in” malih oglasov, da se je razvil iz skromnega tednika v dnevnik. Nadalje kličem vsem delavcem v spomin, da je “Gl. Nar.” pri letošnjih volitvah podpiral kandidaturo veličastnega gospoda Wiljema Tafta, kandidata najbolj zagrizenih ameriških kapitalistov. Na to pa izrečemo sledeče: da omenjeni list prekliče vse spise in dopise, katere je objavil z ozirom na dogodke na peti redni konvenciji, ker je ž njimi osebno in skupno žalil delegate in delegatinje pete redne konvencije, ker jih predstavlja kot zavržene in neizobražene ljudi. Delegate in delegatinje so poslali člani in članice S. N. P. J. na konvencijo, da zastopajo njih interese, ne pa koristi gospode pri “Gl. Nar.” in drugih nazadnjaških listov. Delegati in delegatinje so častno rešili svojo veliko nalogo, zato jim izrekamo svoje priznanje. Dokler ni pa na šifkarta-škerri listu “Gl. Nar.” unijske znamke, ne more šifkartaški list zagovarjati delavstva. V svoji delavnici je treba najprvo dokazati, da so gospodje šifkartaši za zbolj sanje delavskega položaja. Dokler se pa to ne zgodi, tudi živ krst ne bo verjel, da gospoda zastopa koristi delavcev. Časi se spreminjajo, sorazmerno ž njimi se širijo pri članih in članicah naše jednote veda, znanje, spoznanje in umevanje življen-skih vprašanj, mejtem ko se pri gospodih okoli “Gl. Nar.” še vedno duševna egiptovska/ tema šopiri (“špancira”) na prvem mestu. Slovenski delavci v Ameriki moramo gledati za naše koristi in dobrobit naših potomcev. Vse, kar je v naših močeh, moramo izrabiti, da na svetu vlada gospodarska in politična enakopravnost, ne oziraje se, ako sta naše delo in agitacija všeč Koncemted-narjem. Ako se pri “Gl. Nar.” borijo z odprtini vizirjem, potem naj se podpiše ona peščica nezadovoljnih Koncemtednarjev, pa mirna Bosna. Naše društvo je bilo zastopano po delegatu, zato pa izrekamo vsem delegatom in delegatki jam pete redne konvencije v Milaukee, Wis., ki so s svojim zaključkom napravili korak zgodovinskega pomena: svoje priznanje. Br. Moleku pa izrekamo, ki je izdelal in predložil resolucijo, srčno zahvalo. Delegatje in seistre delegatinje! Zvršili ste svoje delo, ki bo ostalo nepozabljeno v zgodovini razvoja S. N. P. Jednote. Zategadelj vam kličemo: Živeli! Šifkartašem pa kličem: Pazite, da za šilo ne dobite ognila! Bratje in sestre najnaprednejše podporne organizacije so siti vaših napadov. Roke proč od naše jednote, ako hočete sebi dobro! Zdaj pa bratje delavci! V boj proti zahrbtnim napadom Koncemtednarjev v “Gl. Nar.”, ki so zakleti sovražniki napredka S. N. P. J. Agitirajmo z dvojno silo, pridobivajmo novih članov in u-stanovljajmo nova društva naše napredne in vrle podporne jednote in organizacije! Delajmo z vsemi močmi, da postane naše “Glasilo” dnevnik. Časopisje je moč, je sila! Kadar bomo imeli svoj dnevnik, takrat bomo vsem napadom kos! Že danes pa obljubimo, da ne prenehamo z agitacijo, dokler vseh Slovencev in Slovenk ne združimo pod okriljem Slov. nar. podp. jednote. Toliko za sedaj Koncemtednar-jem! Ako bo treba, se zopet oglasimo. Za društvo “Napradek”, štev. 69. Jak. Brozich, tajnik. Collinsburg W. Newton, Pa. Člani društva “Slov. Zastava”, štev. 64 S. N. P. J., zborujoči na glavni društveni seji dne 8. dec. t. L, kar najodločneje protestiramo proti pisavi “Gl. Nar.” o S. N. P. J. in napadom na njo, urednika ‘Glasila”, peto konvencijo in njene delegate. Mi protestiramo, da bi se kdo vtikal v posle naše jednote in urednika in delal razdor v nji sedaj ; izjavljamo, da ima najmanj pravice pri tem “Gl. Nar.”, kot vedni nasprotnik in izpodkopava-telj ugleda S. N. P. J. Pripominjamo, da ne potrebujemo nikogar, kateri bi urejeval naše jedno-tine zadeve, razun naših uradnikov kot tudi nobenega, kateri bi kritiziral delo konvencije, katero smo plačali člani jednote in ne kak šifkartaš. Izrekamo solidarnost o soc. stranko, katera se bojuje, da pridemo delavci potom nje in njenih zastopnikov do postav, katere bodo varovale nas, delavce pred izkoriščanjem kapitala ter smo prepričani, da bi bil tudi “Gl. Nar.” z vso svojo gardo našega mnenja, ako bi se gospodje morali truditi za pičli vsakdanji živež kot se mi. Obenem kličemo novemu odboru jednote: Delujte za socializem, kajti na ta način bodete najbolj delovali za dobrobit članov, kateri so večinoma delavski trpini. Glede jednotinega doma in pa pometanja istega smo popolnoma brez skrbi, kajti po izjavah dnevnika smemo soditi, da bode to delo opravljal njegov “boss”, kateri raje pred tujim kot pred svojim pragom pometa. Dokaz zato je, da v tem nima svojih delavcev niti strokovno' organiziranih, za katero organizacijo se on zavzema. Bratom predsednikom društev naše jednote pa priporočamo, da preberejo gotovo točko iz opra-vilnika članom, da se bodo vedeli ravnati proti tistim, kateri napadajo jednoto, konvencijo in urednika. Za odbor: Otto Tekavc, predsednik. Bartl Vertačnik, tajnik. Job. Kerliker, blagajnik. Springfield, 111. Društvo “Illinois”, štev. 47 v Springfield, 111 odločno protestira proti napadom, ktere je njujor-ški neunijski list s svojo lažnjivo pisavo izvršil in še izvršuje proti S. N. P. J., njenim glavnim uradnikom, delegatom in delegatinjam pete redne konvencije. Našo društvo odreka “Gl. Nar.’ vsako pravico do umešavanja v zadeve uaše cvetoče organizacije. Ti gospodje naj se brigajo za stvari, ki njim stojijo bližje in pometajo naj pred svojimi durmi. Naše prage bodemo že sami osna-žili. Odkod naenkrat to hipno in veliko zanimanje za našo jednoto. Mogoče bi se gospodje pri “Glas Nar.” radi zasigurali prostorčke pri koritu, ker za te prostorčke naše sedanje glavne uradnike tako zavidajo. Nadalje' “Gl. Nar.” s fakti na dan! Doženite na kaker-šen si že bodi način število nezadovoljnih. Ako je res taka večina, kot trdite vi, potem jih naučite, kako naj si pomagajo. Če mislite, da; si sami ne znajo pomagati, potem jim raztolmačite nova pravila: posebno točko referenduma. Na ta način si lahko napravite nesmrtne usluge za tisto vašo izmišljeno nezadovoljno večino. Kar se pa tiče br. Moleka resolucije, vam povemo, da lažete, ako trdite, da je bila vtihotapljena. Vedoma lažete, ker vi veste tako dobro, kot mi, da je bila dve uri, predno je prišla na glasovanje tiskana v rokah vseh navzočih delegatov (inj). Naš delegat je nas o tem zagotovil in tudi ravno tisti eksemplar, ki ga je tam sprejel, predložil društvu. Z vsebino te resolucije se mi popolnoma strinjamo. Nismo namreč tako srečni, da bi imeli tako dobrega delodajalca, kot ga imajo vsluž-benci tvrdke Sakser. Nam se ne pošiljajo plače na dom, če dela-lamo, še manj pa če ne delamo. Tudi vemo pod kakimi pogoji delajo premogarji. kjer niso organizirani. Vemo, da pod ravno takimi težavami bi stokali tudi mi, ako bi ne bili združeni v U. M. w. of A.. Zatorej, ako vaš list ne more priporočati, naj si delavci vstanovljajo strokovne unije, potem gotovo zasluži ime: protide-lavski list. Nadalje: Ako bi dose-daj vladajoče stranke hotele kaj storiti za nas delavce, bi bile to že lahko zdavnej storile. Ali storile so, kar so bile iz tega ali onega vzroka prisiljene storiti. Ali morete tajiti, da skoraj vsak zakon, ki je še do sedaj izšel, je za večjo varnost delavcev v rudnikih, tovarnah itd., napravljen je bil le, ker so unije direktno ali indirektno na to delovale ali "-pa je kakšna velekatastrofa preveč oči-vidno spravila pomanjkljivost socialnih zakonov za varstvo delavcev na dan. (Opozarjam na katastrofo v Cherry, 111. Ko bi bil zakon, ki je potem izšel, še sedaj v veljavi, bi ne bilo teh žrtev na polju dela). Ako sedaj vladajoče stranke ravnajo tako z nami, zakaj bi jih podpirali? Sploh pa nai velja: Give every body a chance! Sedaj pa “Gl. Nar.” prošnja za dokaze: Dokaži, da je večina nezadovoljna; dokaži, da so unije nepotrebne. Pred vsem pa povej, kdo ti je dal pravico, da se tako predrzno mešaš v zadeve, ktere te nič ne brigajo? Dokler pa ni dokazov, je pa vsa tvoja pisava prazna klobasa, ki je še manj v prebavo kot krvava v “Glasilu”. Do tega časa, da prineseš dokaze pa: Živela S. N. P. J., živeli nje glavni uradniki, delegati in delegatinje pete redne konvencije! Za društvo: John Podlesnik, tajnik. Skidmore, Kans. Člani društva “Prijatelj”, štev 76. S. N. P. J. v Skidmore, Kans., odločno protestiramo proti vmešavanju “Gl. Nar.” y jednotine zadeve. “Gl. Nar.” si jemlje pravico, da bi članom S. N. P. J. kazal pot, po kateri naj hodimo. Ali mi konštatiramo, da od ‘Gl. Nar.’ ni še nikdar prišlo kaj drnzega kakor zdražbe in prepir, katerega pa mi pri S. N. P. J. ne potrebujemo. Posebno pa gospodom okrog “Gl. Nar.” je jednota pri srcu. Odkar je vstanovljena pa do danes so vedno skušali ji škodovati, kar mislijo tudi sedaj izvršiti. Njih nameni se ne bodo uresničili, člani S. N. P. J. smo na straži. Ako bi se pravilno ne poslovalo pri jednoti, bi si pomagali sami. To smo že tudi prej znali storiti brez “Gl. Nar.” in tudi sedaj še znamo storiti, ne da bi nam “Gl. Nar.” kazal pot. Radi par socialistov je bilo že dosti upitja. S tem so gospodje pri “Gl. Nar.” pokazali. kakšen strah imajo pred par socialisti. Ako se je v resnici kak član S. N. P. J. obrnil na “Gl. Nar.”, da naj napravi red v jed-nofi, se je obrnil na napačno ad-reso. Vsakemu članu je za resno, stvarno in resnično kritiko, ki naj koristi celi organizaciji, naše “Glasilo” na razpolago. Tudi društvene seje so zato, da se na njih razpravlja o koristih naše podporne organizacije. Zategadelj mi dvomino, da se je kateri članov obrnil na “Gl. Nar.”, da bi “delal red” v jednoti. Pri “Gl. Nar.” so očitno pokazali, da so sovražniki vsakega napredka in vsake napredne organizacije. Ta resnica nam je že zdavnej znana. Ako bi bili pri “Gl. Nar.” res tako napredni, bi ne ponujali ne-unijskega blaga na prodaj. M. J., član dr. “Prijatelj.” Ely, Minn. Društvo “Sokol”, štev. 20. je na redni seji dne 8. decembra sprejelo sledeči protest: Člani zasledujemo pisarenje in ruvanje v “Gl. Nar.” proti S. N. P. J. Mi obsojamo najostrejšei to nizko in podlo pisavo, ki ima namen zanesti prepir v našo napredujočo, dično podporno organizacijo. Člani se zavedamo in obžalujemo, da smo naročniki tako nizkotno obrekljivega lista. Pri “Gl. N.’ naj verjamejo, da imamo trdno zaupanje v našo cvetočo jednoto in njene uradnike, ki so bili pravilno izvoljeni na peti redni konvenciji. ne pa v člankarje “01. N.” pa naj nas navdušujejo že za socializem ali klerikalizem. Vzlic napadom v “Gl. Nar.” je naše društvo po konvenciji napredovalo za 23 članov. Da se ne bo sodilo, da je protest izmišljen, sledijo naši podpisi. John Teran, predsednik. Tva Judinich, tajnik. Anton Bolka, blagajnik. West Mineral, Kans Društvo “Orel”, štev. 19 je dn 2. decembra na svoji redni mesečni seji protestiralo naj odločnejše proti vsem napadom, katere je izbruhnil “Gl. Nar.” proti br. Mo-lekn, delegatom in delegatinjam pete redne konvencije, ki se je vršila letos v Milwaukee, Wis. Društvo pozivlje vse brate in sestre, da proti “Gl. Nar.” nastopijo z vsemi sredstvi, ki so postavno dovoljena, posebno pa člane svojega društva, da to zvršijo takoj. Vsem razgrajačem, ki plešejo okoli “Gl. Nar.”, pa društvo svetuje. naj se ne smešijo sami sebe in naj ne nazivljejo “Gl. Nar.” delavski list. Vsak. količkaj zaveden in razsoden delavec razume, da je “Gl. Nar.” najslabši med najslabšimi listi v New Yorku. Društvo priporoča vsem onim. ki se hvalijo .z nekakšno domovino v New Yorku, da naj očistijo najprvo svoj hlev laži in obrekovanja. Kričači v “Gl. Nar.” zapomnite si resnične besede: Napadi na delegate, delegatinje pete redu konvencije, njih zaključke, na uradnike jednote in urednika “Glasila” ne bo škodilo drugemu kot vam. Za društvo “Orel”, štev. 19, John Goršek, predsednik. Mihael Maehek. tajnik. Ignacij Črne, blagajnik. Frontenac, Kans. Združena društva v državi Kansas, spadajoča pod okrilje S. N. P. J. protestirajo odločno po svojih zastopnikih proti napadom, katere objavlja “Gl. Nar.” proti sklepom pete redne konvencije S. N. P. J. Kaj pomeni pri “Gl. Nar.” pozdravni telegram konvenciji, dokazujejo ti 'zahrbtni napadi na konvencijo. Taki pozdravi so falotski! Svetujemo, da preneha "Gl. Nar.” s svojimi napadi na našo jednoto. ker smo overjeni, da ne bo škodil jednoti prav nič. Ako mislijo pri “Gl. Nar.”, da so jim taki napadi kor-i-stonosni, naj pa nadaljujejo! ž njimi. Napihujejo na-5 se kot žaba v basni, seveda bolj počasi, da ne bo slišati poka prehitro. Zastopniki društev in zastavni odbor. Kenosha, Wis. Protestiramo proti hujskajoči pisavi “Gl. Nar.”, katerega urejujejo v korist zase njegovi zvesti služabniki, ki šo se začeli zavedati, da ima S. N. P. J. lep uspeh brez pomoči “Gl. Nair.”. Zavedamo se, da “Gl. Nar.” ni še nič storil za slovenski narod v Ameriki. “Gl. Nar.” deluje in agitira v volilnem času za kapitalistične kandidate za svojo korist, ne pa v korist Slovanov, kakor to on trdi. Mi ne bomo debatirali z “Gl. Nar.”, ker vemo, da je vsakemu slovenskemu delavcu v Ameriki dobro znano, kakšne interese zastopa “Gl. Nar,”. Slovenci smo ustanovili leta 1904 podporno organizacijo — S. N. P. J. v korist slovenskim delavcem v Ameriki, ne pa za! interese “Gl. Nar.” Na|ša jednota nima posla z “Gl. Nar.”, ampak dolžnost naša je, da spclnujemo svojo geslo. Mi pripoznamo, da je S. N. P. J. ena naj večjih in najnaprednejših slov. organizacij v Ameriki. Do danes ni še nobeden član pisal v nobenem listu, koliko socialistov je v S. N. P. J.. Radi bi pa vedeli, kedaj je “Gl. Nar.” čital imenik S. N. P. J., da je našel 600 socialistov v zapisniku. Mi se tudi dobro zavedamo, da ako bi bilo 6000 socialistov, da bi bil potem tudi “01. Nar.” socialističen list. Mi se popolnoma strinjamo z zaključkom pete redne konvencije S. N. P. J. Ako je mogoče kak pogrešek, ga bo rešila šesta redna konvencija S. N. P. J., ne pa “Gl. Nar.” Živela napredna S. N. P. J. Odbor društva “Ilirija”, štev. 38. Midway,, Pa. Že par tednov trpim, kakor zamorec v Kongu pod vlado belgijskih trinogov in bi še trpel, da se ni oglasil brezimenski hlapec kapitalistov v njujorškem kapi-talističneni dnevniku. Kdor je pazno čitol naoade v “Gl. Nar.”, je takoj ugenil, da se za listom skrivajo gotove osebe, ki se ne upajo s svojimi črnimi nameni odprto na dan. V začetku je “Gl. Nar.” napadel urednika “Glasila”, češ, da piše preveč socialistično. Zbodli sta jih besedi kapitalizem in kapitalist. Seveda niso povedali, s katero besedo naj nadomestimo kapitalizem, ki pomeni sistem, po katerem se danes izkorišča delavce in zvišujejo največja hudodelstva v proslavo profita. Kapitalizem vendar ne moremo imenovati svetovni blagostan, miljarder-je in miljonarje, ki so glavni reprezentanti tega zločinskega, sistema ,pa tudi ne moremo imenovati človeške dobrotnike. Ako gospodje pri “Gl. Nair.” menijo, da je bolje, da se kapitalizem imenuje svetovni blagostan, kapitalisti pa dobrotniki človeštva, tedaj to 1 aliko storijo v svo jem listu, nikar naj pa svojih čenč ne vsiljujejo delavcem. Vsak razsoden delavec dobro ve, da list že dolgo ni, kar bi moral biti. Mi razumemo, da gospodje pri “Gl. Nar.” hočejo vso prostost zase, druge bi najrajše uko-vali v suženjske verige. Do danes še ni izšel noben slovenski časopis, da ne bi padli po njem. Nekateri so jim prekatoliški, drugi prdsvobodomiselni, tretji pa pre-socialistični, četrti se bavi preveč z gospodarstvom in poljedelstvom itd. Vse je blato-, kar pišejo drugi listi, naobraltbo pa vse zlata, kar je v dnevniku “Gl. Nar.” Zlate so bile tudi stopnjicC, po katerih so rinili Tafta v nebesa. Žal. da se jim ni posrečil njih namen, ker bi ga bil Bog oče v nebesih gotovo vesel, ker mu je pred tremi leti izročil 10 milijonov sestradanih delavcev v oskrbo. Napade v “Gl. Nar.” je lahko razumeti. List je do danes napadel še vsako jednoto', ki mu ni nosila dobička. Pri vsakem takem napadu je tudi temeljito pogorel. Tudi po četrti konvenciji so hudomušni Klon c em tedna rj i pisali: Neka jednota ima veli- kansko premoženje, toda le na papirju. Jednota je doletela katastrofa. Druge jednote in listi so ji izrekli sožalje. Le Koncemted-nar se jte izražal v “Gl. N.” zaničevalno o nji. Takratni urednik ni imel poguma, da bi jim povedal, da naj pometajo pred svojim pragom, ko bo tam čisto, naj pa še drugod vzamejo metlo v roke. Gospodje so mogoče s satanskim veseljem pričakovali vest, da bo mrtvo rojeno dete pokopano. Njih želja se jim ni izpolnila. Po katastrofi je pričela jednota še le rasti v članstvu in fin-an-cielnem oziru. Kolikor bolj je1 jednota napredovala, tolikor bolj so se pripravljali njeni nasprotniki. da udarijo z vso močjo po nji. Čakali so tri leta do pete redne konvencije. Zdaj so poskusili Zopet svojo srečo. Z močjo so udarili po delegatih in delegating ah. Zakaj po delegatih in delegatin-jah? Načrt je bil izvrsten, ker hi se na ta način lahko zasejal prepir med člane in članice. “Glas Nar.” si je vzel za vzor avstrij- sko vlado, ki se ravna po znanem reku: Deli in vladaj. Na ta način drži avstrijska Vlada vse narode k tlom. Satanski načrt “Gl. Nar.” je bil tale: Najprvo napadem urednika in “dokažem”, da je urednik ogoljufal vse delegate in delegatinje. člani in članice bodo napadli delegate in delegatinje in jim očitali, da niso bili zmožni opraviti svojega dela in razdor v društvih je neizogiben. Tu se je “Gl. Nar.” prav pošteno urezal. Prepričan sem, da bo ta napad mnogo škodoval njn-jorški dnevnikarski gospodi, ki trdi, da je nekaj socijev pričelo nevarno igro. ki so slučajno pri S. N. P. J. O gosnod, usmili se njih! Taki naj bodo zastopniki slovenskega naroda v Ameriki, taki njujorški dnevnikarji naj bodo delavski voditelji in učitelji, ki niti ne slutijo, kj se godi medi delavci v Ameriki! Besede slučajno, bi ne rabil niti kak sedemdesetletni župnik, ki je vpravkar priromal iz kakšne gorske fare iz domovine v Ameriko. Ali če tako besedo rabi ameriški časnik v svojem XX. lesniku, je to pač ubožno spričevalo za duševne sile, ki polnijo predale časnika. Iz vašega lista sem se prepričal, da vam je mišljenje slovenskega delavca v Ameriki popolnoma tuje, posebno slabo pa poznate člane in članice S. N. P. J. Sam nisem pričakoval, ko sem odhajial na peto redno konvencijo», da se bom sestal tamkaj z brati in sestrami, ki so izključno vsi naprednega mišljenja. Poznal sem svoj kraj, velik del Pennsyl-vanije, seveda nisem pa poznal bratov, ki so prišli iz južne Arizone in severne Kanade, ali pa iz daljnega zapada, Vsprieo tega dejstva pa vprašam dnevnikarsko gospodo, kdo je izvolil te delegate in delegatinje. Ali so jih izvolili zaslepljeni siromaki iz 14. veka, ali so jih na konvencijo poslali zavedni člani in članice S. N. P. J. in jim dali polno moč, da so njih skleni veljavni? Gotovo so člani in čla nice poznali tudi njjb mišljenje, predno so jih izbrali svojim zastopnikom. "'Gl. Nar.” piše, da hoče peščica ljudi vladati večino. Gospodje uverite se, da je 85 odstotkov članstva pri S. N. P. J. socialističnega mišljenja. Ako niso vsi vpisani v socialistične klube, je iskati vzroke v tem, ker jih mnogo še ni državljanov in sC ne brigajo za politiko kot aktivni člani. Mar mislite, da so člani pri je-dnotah, ko jih oglašate v vašem listu sami repnlblikanci ? Nikakor ne ! “Gl. Nar.” se opravičuje, da ne napada konvencije, oziroma delegatov in cfelegatimj. Ali niste napadli delegacijo, ker ste ji o-čitali, da je glasovala za resolucijo br. Moleka, ne da bi vedela, zakaj glasuje. Ali niste izrekli s tem, da so bili na peti redni konvenciji ljudje, ki niso nič razumeli. Začno s tem pa napadate elane in članice jednote, češ, da so neumni, ker niso vedeli kakšne neznalice so poslali na peto redno konvencijo. Zatorej izjavljam sledeče: Ne “Glasilo”, marveč “Gl. Nar.” hoče nasuti peska v oči, kar se mu pa ne bo posrečilo, ker je slovenski delavec v Ameriki danes toliko izobražen, da zna taki oholi gospodi zaklicati; Do tukaj in ne naprej! “Gl. Nar.” piše, da urednik “Glasila” ne sme usiljevati svojega. prepričanja. Kje pa je v resoluciji zapisano, da morate vi postati socialist. Sklicujete sc na druge organizacije in nam dajete za zgled “American Federation of Labor” in starokopitnega Gompersa. To dokazuje, da ne poznate ameriške delavske federacije in niti ne veste, kaj se je godilo na zadnji konvenciji te organizacije in na konvencijah organizacij, ki tvorijo dela te celote. Odkod je pa dobila socialistična stranka pri zadnjih volitvah en miljon glasov? Mogoče iz majhnega Wallstreeta, bjier ljudski oderuhi čepijo v nebotičnikih in študirajo, kako bodoi odrli ameriške delavce? Poglejte po Ameriki, študirajte važne dogodke, ki se vršijo-, potem bodete lahko še le dajali nasvete članom(icam) S. N. P. J. Omenil setm, da se gotove osebe skrivajo za! dnevnikom. Zategadelj ne verjamem, da je dopis brez podpisa poslal delegat, ker je vsak delegat na konvenciji imel priliko povedati svoje tnnen je. V tem dopisu se blekeče o neki sramoti, ki se je pripetila v Chicagi. Kdoir je malo poučen v zgodovini slovenskih jednot, vé, da je vsaka jednota imela že svoje neprilike. Ravno tako jih je imela S. N. P. J. in jih tudi srečno prestala. V Chicagu so ‘bili tudi bratje, 'ki so se z drugimi borili, da se jednota postavi na trdno in zdravo gospodarsko podlago. Da dotičnega dopisa ni poslal delegat, sledi jasno iz tega, da bi bil kot delegat ves čas tekom zborovanja konvencije navzoč in bi gotovo potročal resnico in ne laži. Dotični piše, da sta prinesla resolucijo na konvencijo le Zavert-nik in Molek. Človek, ali misliš, da morajo vsi delegati prinesti eneiniste predloge im konvencijo? Ako bi se delalo tako, potem bi moral vsak delegat prinesti s seboj debelo knjigo in pet let bi bilo treba razpravljati v “Glasilu”, da bi se vsa društva potom tiskane razprave vsaj- deloma zjedinila za predloge. Vsak delegat ima pravico staviti predloge, raspravljati in glasovati o njih. To pravico je imel tudi Molek. Marsikateri predlog, ki ga je stavil kakšen 'delegat ni bil sprejet in ravnotako so bili nekateri predlogi br. Moleka zavrženi. Zopet druge predloge je pa konvencija sprejela z Večino in med temi- je bila tudi resolucija br. Moleka. Resolucija je bila pa dve uri pred razpravo razdeljena med delegate in delegatinje. Gl. tajnik je čita-1 resolucijo na glas, da jo je lahko vsakdo razumel. Ko je predsednik vprašal, kaj naj se zgodi z resolucijo, se je oglasilo najmanj 15 delegatov, ki so rekli, da naj se sprejme. Predsednik je na to dal resolucijo na glasovanje in vsi delegati in 'delegatinje. so vstali raz sedeže v znamenje, da glasujejo soglasno zanjo. Kdor trdi, da ni to resnica, kar sem tu zapisal, ga imenujem enostavno lažnjivca. Naj še to omenim, da z br. Mo-lekom še nisem nikdar osebno govoril. Kar sel pa tiče urednika, pa povdarjam, da je sploh malo govoril, izvzemši svojega poročila o -delu in listu. Imel je dosti dela, ker je list ob času konvencije ravno tako izšel, kakor -druge čase, ko je bil v Cbicagi. Da je kaj govoril o resoluciji na konvenciji je pa golo obrekovanje in nevoščljivost za košček kruha. Ako je imel kakšen stik z resolucijo pred 'konvencijo, pa ne gre nobenemu nič mar, ker je imel do tega pravico kot vsak drug brat. V omenjenem obrekovalnem dopisu se glasi, da smo delegati in -delegatinje vredni graje. Ako smo vredni graje, naj nas grajajo člani, ki so nas poslali v Milwaukee in s svojimi žulji poravnali troške za nas. “Gl. Nar.” pa nima najmanjšega stika z našo jednoto in njenimi člani, torej tudi najmanjše pravice komu izrekati grajo in vtikati se v zadeve jednote. V sramotilnem dopisu se nekaj kvasi o Schlitz hotelu. Kar se mene tiče, niti neverni, kje dotično poslopje stoji, dasiravn-o sem že šestkrat potoval preko mesta Milwaukee. Kar se tiče 4 oseb glavnega odbora, ki so stavili po markiranem dopisu predl-oge, moram povedati da so ti možje stavili najmanj predlogov razven gl. tajnika, ki je moral rad ali nerad govoriti, dajati pojasnila o vseh zadevali. Ako je pa stavil kakšen predlog, je bil do tega tudi opravičen. Ako bi bili delegati res taki, ‘kot se glasi v dopisu, bi bilo res žalostno. Ali še bolj žalostno je, ako človek napiše celo vrsto laži in blati devet tisoč poštenih delavcev in delavk, pri tem pa “pozabi” podpisati svoje ime. Vprav pri opisovanju banketa se spozna, da sta mu konvencija in banket popolnoma tuja. Kot delegat bi moral vedeti, da so Slovenci v Milwaukee, vsem na čeln društvo “Sloga”, štev. 16 S. N. P. J. priredili banket. Brezimni dopisnik razlaga na dolgo in široko, kako so drugi dan pobirali za banket, da se je vrnilo nekaj troskov. O Vbogi' človeški možgani! 100 dolarjev povračila za tak sijajen banket, kot so ga priredili v Milwaukee, je ravno-toliko, kakor če bi človek pljunil v škaf vode. Oba delegata društva sta izjavila odločno, da društvo ne sprejme nobenega denarja za povrnitev troskov. Na to so delegati in delegatinje izjavili, da se naj porabi za kulturne namene: podporo pevskih društev, tamburaškega zbora in dramatičnega kluba. To sem pojasnil, da ne bo kdo mislil, da je društvo “Sloga” ko-lektalo pri delegatih denar. Koliko je kdo -dal, pa nevem. Vendar pa ob taki priliki vsak razumen eloveki vpošteva izrek: Naj levica ne ve, kaj dela desnica. Farizeji so javno delili miloščino na ulici, ker so pri narodu s hinavščino iskali spoštovanja. Obrekovalec ali lažnjivec dela skrivoma in skriva svoje ime. Narod se mu pa posmehuje, ker mu je znano, da poštenjak koraka po cesti, nepoštenjak se pa skriva, v gozdu. Martin Strupek, delegat štev. 89. Radley, Kans. Ne bom opisaval delavskih razmer, ker je zlata resnica, da smo delavci siromaki, dasiravno 'delamo vsaki dan. Društvene razmere! so povoljne. Člani (iee) društva “Spoznanje”, štev. 72 so še vedno pokazali, 'da, se zavedajo svojih dolžnosti in pravic, ker se v obilnem številu vedno udeležujejo društvenih sej, kakor se je to zgodilo dne 8. decembra, ko je društvo volilo odbor za bodoče leto. Brez opomina so se člani (ice) udeležili te važne seje v polnem številu. Zato jim izrekam zahvalo in želim, da bi bile vse seje tako; dobro obiskane v prihodnjem letu. V zadnjih izdajah našega ‘Glasila” se čita čimdalje več protestov proti “Gl. Nar.” Člani (ice) društva “Spoznanje” sploh ne vemo, kaj prinaša “Gl. Nar.”. Kar vemo, smo posneli iz “Glasila”. V naši naselbini se malo čitajo neunijski listi. Naše: društvo šteje 50 članov, pa mnogo rojakov, ki tu žive, še ni v našem društvu. Vzlie temu so le trije naročniki na ta neunijski list. Ta fakt dokazuje, da smo v 'resnici linijski delavci. Saj tudi podpiramo le umijske tvrdke. Ako bi bilo v vsaki naselbini tako, potem bi gospod jel v New Yorku, kmalu dobili rešpekt pred unijskimi delavci, uredniki bi pa imeli dovelj časa, da bi či-tali, kiar so pisali prejšni dan. Od llegav lista pa sploh ni bilo pričakovati kaj boljšega. Kar so gospodje znali ob rojstvu S. N. P. J., to znajo še danes. Resno pa ne smemo uzeti urednike .pri “Gl. Nar.” Zaposleni so pri neunijskem listu in potrebni so poduka kot vsak neorganiziran delavec. Saj mi je dobro poznan položaj neorganiziranih delavcev: trije delavci pa en priganjač. Mogoče bo tudi nje nekega dne zdramil njih položaj, da bodo spoznali, da so uvrščeni med najnižje sužnje v 'kapitalistični družbi. Vse drugače je tukaj razširjen “Proletarec”, ker je težko dobiti v naselbini Slovenca, da bi ga ne čital. Tudi “Glas Svobode” je precej razširjen. V “Proletarcu” smo čitali, da so nas gospodje v New Yorku nagnali z brezdomovinci. Gospodom, ki v psovkah niso izbirčni, ni znano,, da se združujemo mednarodno, da hi si pridobili domovino. Ako smo danes brez domovine, so to zakrivili kapitalisti in taki ljudje, ki vežejo svoje otrobe v “Gl. Nar.”, ne pa socialisti. Ob tej priliki se zopet spominjam rajnega brata in zvestega so-druga Leopolda Štravsa, ki je bil neumoren agitator za socializem in je ves svoj prosti čas vporabil za agitacijo. Lani dne 27. decembra na, te-pežni dan je zbral mladino okoli sebe. Dal jim je trobentice in jim pravil, kako gredo v domovini gladni otroci tepežkat za kruh. Ko pa otroci odrastejo, pa odpo-tuejo v Ameriko tepežkat kapitaliste za kruh. Kakor je nekoč Heroklež moril nedolžne obroke, tako mori danes kapitalizem vse, da ima peščica izvoljencev vsega -dosti. Vzpodbujal je navzoče k organizaciji v socialistični stranki. Dejal je, ako bi naši predniki to storili, kar vršimo danes mi, bi danes ne bilo toliko nezavednih dielaveev in prav blizo bi bili svojega cilja: rešitve delavcev iz kapitalistične sužnosti. Po končanem razgovoru je šel na delo v rudnik. V rudniku so se vžgali plini in bil je zadušen. Zdaj ima svojo domovino. Niso mu jo dali kapitalisti, marveč S. N. P. J. Društvo “Spoznanje” mu je priredilo veličasten pogreb na starega leta dan. Njegovo goreče, za trpina čuteče srce je prenehalo vtripati, a njegov duh, njegovi nauki živijo med. nami. Fr. Rugelj, tajnik. Pueblo, Colo. Sramotno je prepirati se po časopisih, pa naj se že prepirajo prijatelji ali sovražniki, oče ali mati, brat ali sestra!. Vendar je pa vsakdo vreden svojega poštenja. Zato ima vsakdo pravico, -da zagovarja sebe, ako je bil napaden po krivici. Torej k stvari. V 287. štev. “Gl. Nar.” sem čital prav nesramno laž pod napisom “Kako se kujejo resolucije.” Po poročilu lažnjive.ga dopisovalca je bila' resolucija pri driištvu “Orlu” vtihotapljena, kot. po poročilu družili hinavcev okoli “Gl. Nar.” resolucija br. Moleka na konvenciji. Da n'e bode člani naše jednote mislili, da smo pri društvu ‘Orlu’ kakšni hinavci, vam hočem podati poročilo, kako je bila resolucija sprejeta. Dne 1. t. m. je imelo društvo “Orel” redno sejo ob dveh popoldne. Ker je bil predsednik zadržan po svojem delu, je bil tu podpisani izvoljen predsedni-kem. Ko je bilo konačno društveno delo in predno je končala seja, sem vstal in omenil zavoljo protesta približno; tole: Cenjeni bratjiei! Iz “Glasila” ste sprevideli, da našo jednoto zopet napada- “Gl. Nar.” Tisti, ki citate “Gl. Nar.” ste pa še toliko bolj poučeni o napadih na cvetočo podporno organizacijo S. N. P. -J. Osebe okoli ‘Gl. Nar.’ bi najrajše v ničile našo jednoto, katero smo delavci zgradili s težkim delom in mukami. Cenjeni bratje! Ne dovolimo, da bi laž-njivi hinavci uničili našo podporno organizacijo, težko delo osmih let. Protestirajmo, da nesramni obrekljivi in nizki napadi ponehajo. Protest so pod ubrali Joe Kočevar, Alojz Korošec, John Pogorelz. Nasprotnika ni bilo nobenega. Zatem je vstal br. Karel Pogorelz, ki je v kratkem in jedrnatem govoru pojasnil, zakaj napadajo jednoto radi pete redne konvencije. Ko je Pogorelz končal s svojim govorom, je od vseh strani žel buren aplavz, na sei je bilo navzočih 28 članov. Druga seja, na kateri nisem bil navzoč in o kateri sem dobil zanesljivo poročilo, je pričela ob osmih zvečer. Brat, Korošec je preeital zapisnik, da so člani slišali, kaj se je sklenilo zavoljo protesta na prvi seji. Kakih 22 članov je zopet, glasovalo za resolucijo, nasproti sta bila le dva. Torej 50 elanov je glasovalo za resolucija in dva nasproti. Ravno narobe kot je poročal lažnjivi dopisun v “Gl. Nar.” Iz tega resničnega porcJSila je poznati, kakšne laži prinaša ‘ ‘ Gl. Nar. ’ ’, da bi škodoval jednoti. Dopisun se tudi spod-tika nad tukajšnim organizatorjem W. F. of M. Karlom Pogorelziem. Očita mu, da ni državljan. Seveda, ako bi bil takrat tukaj, ko so državljanske papirje v košu nosili od hiše do hiše, bi bil ravnolako državljan, kot lažnjivi dopisun. Najsramotnejše pa je, da obrekuje poštenega fanta in mu očita salume, ko do danes Pogorelza, še nikdo ni videl pijanega in sploh ne pije opojnih pijač. Dopisun želi, da bi “Glasilo” priobčilo protestne resolucije s podpisi. Resolucija je bila podpisana, pod tem dopisom se bom še ja.z podpisal. Ali dobro bi bilo, da bi -se obrekljivi dopisun podpisal v “Gl. Nar.” Seveda, dopisun se sramuje podpisati svoj dopis, ker bi mu 50 eanov lahko zalučalo v obraz, da je lažnjivec. Blaž Kirn. Dunlo, Pa. Kakor znano, je bila dne 27. nov. veselica skupnih društev v Dunlo, Pa. Take veselice se le malo kje vršijo, kot so jo priredili tukajšni Slovenci. Toraj pričnimo ! Zabava je imela pričeti ob 7 uri zvečer. Ali smelo trdim, da je bilo že ob šestih mlado in staro na nogah. Ob 7 uri je bilo pa nekaj novega za našo naselbino. Zakaj? Nekdo priteče v dvorano in začne kričati: “Gredo, gredo”! Jaz... navadi strabopetnež, sem skoči' kot zajec iz grma in jo popihal hitro k vratom, češ, mene že n bodo vjeli. Revež, mislil sem, da -gredo policaji. A kako smo bil presenečeni, ko vstopijo dobro znani člani pevskega in izobraževalnega društva “Bled” iz Frank lin Boro, Pa. Povdarjam še enkrat: “Bled”, pravi Bled iz Franklina, Pa! S kakim veseljem in navdušenjem smo si podali žuljave roke v znak hvaležnosti, ker so prišli v tolikem številu. Posetilo nas je 16 dobrih, zanesljivih pevcev in nam na tukajšnem gledališkem odrr zaoelo delavsko himno, marzelje-zo, Morje, V Boj itd. Kako je d nelo po dvorani čisto, umetniško pet je,ni treba še posebej po vda jati. Živeli pevci vrlega Franklin skega Bleda. Zatem je prišla gospica Marii? Zgončeva iz Johnston, Pa z izvrstno socialistično deklamacijo, za-kar je žela velik aplavz. Častita-mo! Kar je pa zopet velike pohvale vredno, je pa burka “Trije Tički”. Prvi tiček — krojač je bil v resnici predrzen in obenem 1’ šaljiv in njemu se imata zahvaliti druga dva tička, da sta ušla občutni kazni. Drugi tiček — urar. je jedel in pil, kot za nagrado. Na zadnje je bil pa ta fraka-r nedolžen, ni-č ni hotel vedeti o c! godkih. Tretji tiček — piskrovez je bil pa že po pogledu strašen, ko je vstopil. Naročil je veliko jedi in pijače, pri vsem tem pa sušr v žepu. Vse bi še potrpel krčmar pa kaj vraga, ta kosmač mu je še nekaj loncev razdrobil, krčmarja naklestil itd. Krčmar je Ml kos svoji ulogi. lep in prijazen, pozdravljiv na-pram gostom itd. Na drugi strani prava resnost in odločnost, to napravilo jako lep utis. Krčmar' ca je izvrstno igrala svojo ulogo Sodnik je bil dobro maskiran, drugače pa pravi nastop sodnika Peter je pa že tako ali tako napravil veliko smeha: bele nogavice, sodnijska kapa in drugo mu je izvrstno pristojalo. Orožnik (žan-dar) je imel isti nastop in isto odločnost kot zahteva postava: pravi natančni starokranjski žandar. S kratkimi besedami: Igra se je igrala v zadovoljstvo vseh gledalcev. Zato kličem: Živeli igralci živel napredek! Pohvaliti moram še gospo Millerjevo iz Johnst-ow-na, ki je udarjala med presledki lepe koračnice, polke itd. na gla-sovir. Večer se je hitro podaljšal v noč; tudi noč se je odpovedala in dala je prednost dnevu. Še smo se vrtili in zabavali dokler so nam -bile noge in glavo zveste. Ko so pa še oči zlezle skupaj, smo se podali nekateri po svojih močeh k pol urnemu počitku. Zdravi in čili po dolgem spanju (?) smo spremili vrle pevce Bleda do železniške postaje. Le prehitro nam je ta črna pošast odpeljala Bled iz naše družbe. Upam, da se zopet v kratkem vidimo. Vsem, iz daljnih in bližnjih naselbin obljubim, da jih posetimo na njili veselicah po možnosti. Levi kmet. Oakview, Colo. V7 vnožji veličastnega Spanish Peak-a, ki je v tem času ves pokrit z debelim snegom, Stoji malo lično mestece La Veta. Tu je postaja za malo slovensko naselbino Oakview, ktera je oddaljena sedem milj in kamor se je treba peljati z vozom. Oakview je ena naj lepših premogarskih naselbin v južnem Coloradu, ako tudi se nahaja v hribih in med hribi. Tam je tudi društvo, spadajoče k naši jednoti, ki se bo pa najbrž kmalu preselilo kam drugam, ker je večina članov odpotovala. Pred dobrim letom bile so delavske razmere tam zelo ugodne in tamkaj-sni rojaki so se prav pohvalili. Pretečeno poletje pa je kompanija začela importirati v naselbino Grke in Mehikance, ki delajo za vsako plačo in od takrat tam ni več prostora za ljudi, ki hočejo za pošteno delo tudi pošteno plačo. Slovenci so se vsled tega zelo izselili in najbrž ne bo dolgo, ko ne bo nobenega rojaka tam. Okolica je posebno v poletnem času prav prijazna. Naselbino obdajajo nizki griči in visoki hribi, večinoma obrasli z drobnejšim in debelejšim lesom, kjer je za zajce dosti detelje in trave, za nedeljske lovce pa dosti zabave. Ampak pota so pod vso kritiko. Potovanje z vozom od Oakview na do postaje La Veta, -bilo je tako romantično, da se mi še danes lupijo ušesa od gornjega konca (menda so po sodbi bogov že predolga zrastla). na desni strani med rebri imam pa take občutke, kot uh je moral imeti Adam, ko mu je bog v spanju rebrca izrezal in mu iz njega napravil lepo Evi-co. O Evi seveda ni bilo ne duha ne sluha, pač pa se je z nami vozila drobna italijanska signorina, ki se ima le meni in brkastemu vozniku zahvaliti, da je zimska burja ni odnesla na mrzle planine, med gorske vile. Krvavo sem obžaloval celo pot, da mi je italijanski “lengvič” neznan, kot španska vas, ker naša spremljevalka bila je krasotica posebne vrste. Kadarkoli sem jo pogledal, moral sem se nehote domisliti na čredo koroških koštrunčkov, ki jih bosonogi pastirček pase v vznožji sv. Višarij. Oprostite g. urednik, da sem se nekoliko oddaljil od začrtane mi smeri, pa mi lahko verjamete, da to pri tejjužnocoloradski burji ni nič čudnega. Zdajle, ko vam to pišem, sedim pri gorko zakurjeni peči v naselbini Me Quire, premišljujem od zanikernih južnocolo-radskih cestnih odborih, gladim zmrzla ušesa, pokladam na rebra mrzle obkladke in žvižgam tisto znano, narodno : “Tista goska kri-vonoska.........! A. J. Ter.bovee. Bessemer, Pa. Kar se tiče dela v naši naselbini, se dela vsaki dan. Dela so vsakovrstna. Delo je težko, posebno v. kamnolomu, kjer -mora delavec za majhno plačo nositi težko kametnje. Ako primerjamo cene za življenske potrebščine s pičlim zasiuškom, tedaj se lahko prepričamo, 'da je plača premajhna, cene :za živež pa; oderuške. Delavska gospodinja mora dobro prevdariti, predno izda kak cent. Varčevati mora povsod, da ji ne zmanjka do prihodnje plače. V človeški družbi, v kateri so take živi jenske razmere za vbo-gega delavca, se delavec ne more počutiti srečnim. Samo po sebi se razume, da vsak raizsoden dela>-Veic stremi iza tem, da se take nezdrave in nečloveške razmere v človeški družbi spremene, da bo tudi delavec deležen bogatstva, ki ga vst.varja vsaki dan s trdim delom in v življenski nevarnosti. Društveno življenje je srednje. Mnogo delavcev še ne razume, kolikega pomena je- zanje vsaka organizacija.. Ali dani Se- tudi tukaj. Čas mogoče ni več daleč, ko bo sleherni delavec razumel, da je zanj rešitev le v organizaciji. Ivana Zakrajšek. La Salle, 111. Cenj. članom in članicam dr. “Triglav”, štev. 2. S. N. P. J. na znanje! Tein potom prosim vse člane in članice našega društva, naj blagovolijo poravnati mesečni ase-s-ment za to leto najkasneje do 25 t. m., da mi bo mogoče ob novem letu dati društvu natančen račun. Na zadnji mesečni seji je bil sprejet soglasno predlog, da v 'bodočem rftu plačujemo asesment $1.50 na mesec: $1.40 redni ases-ment za jednoto in 10 c vsaki mesec v društvena blagajno in to toliko časa, dokler se -društvena blagajna nekoliko ne opoimore. Imam več oporok (polic) pri društvu. Zatorej bi želel, da pride vsak član in članica po svojo oporoko, ki jo še nima. To- je vendar tako važna listina, da bi jo moral vsak član (ica) braniti zase. Na Silvestrov večer, 31. dec. priredi družba “Slov. Dom” s sodelovanjem pevskega kluba, veliko narodno Veselico! v prostorih roj. M. Kompa v prid domu. Če pogledamo v delovanje naše naselbine, vidimo, da imamo ducat lepo napredujočih slov, društev, a nimamo pri tolikem številu dru štev svoje društvene dvorane. Pred nekaj meseci se je porodila želja; -po lastni društveni dvorani, ki je našla precej živahen odmev. Če pomislimo, da druge, po številu manjše naselbine imajo že svoje društvene dvorane, se moramo mi s podvojeno silo oprijeti te ide,je in delati, da se ista čim-preje uresniči. Pri tem plemenitem delu pa ne smemo pozabiti, da moramo pustiti na strani osebno sovraštvo. Pustiti moramo na strani vse prepričanje in nasprot-stva. in delovati kot sinovi in hčere enega naroda v korist nas vseh. Že sama ideja, postaviti si stavbo, ki naj bi nosila ime: Narodni Dom. bi morala ganiti vsakega Slovenca! in Slovenko, da bi z vsemi svojimi močmi deloval na to in pokazal, da se tudi v daljni tujini izaveda, da ga je rodila slovenska mati. Ali ni danes 'takorekoč poniževalno za toliko število naših društev, da moramo obdržavati društvene seje v gostilniških dVoranah, katere so pripravne bolj za obrt (business) ne pa za -društveno življenje. Zatorej rojaki in rojakinje! Sedaj je še čas, da pokažemo jav-npslti, česa smo zmožni in kaj je naša dolžnost.. Udeležimo se te veselice brez izjeme vsi, kajti do tega nas veže narodna dolžnost in napredek naše naselbine. V tem plemenitem delu bodimo samo Sovenci in Slovenke, pa nič dru-zega. Delujmo z roko v roki in uspeh nam je zagotovljen. Naj bo ta veselica ista moč, ista pot, katera naj ublaži med nami vsa nasprotstva in naj nas pripelje do našega vzvišenega cilja — do cilja, katerega gi želi vsak Slovenec in Slovenka, do cilja, do katerega nas vodi naš slavni pesnik: Prost mora biti, prost naš rod Na. zemlji svoji svoj gospod! Zatorej na veselo svidenje; na naši narodni veselici — na Silve-trov večer v dvorani M. Kompa. Nednotine seje, katera^ se je vršila dhe 13. septembra t. 1. v navzočnosti celega glavnega in pomožnega odbora, razvem br. Šarca, predsednika: gl. porotnega odbora. Bi*, predsednik otvori sejo in sporoči skupnemu odboru, zakaj sel je sklicala današnja seja skupnega odbora S. N. P. J. Po otvoritvenem govoru predsednika, prečita br. tajnik spored, kateri naj bi se- predložil konvenciji. Spored se po kratki razpravi sprejme z nekaterimi popravki. Prečita se kopijo lista, katerega je br. tajnik poslal1 br. Antonu Zevniku, članu društva štev. 39, v katerem ga pozivi j e, da se ima zagovarjati pred odiborovo sejo dne 13. septembra t. 1. na podlagi obtožnice. Pa prečkanju obtožnice se izjavi večina glavnih odbornikov, da se ravna v smislu pravil. Ker br. Zevnik ni navzoč, da bi zamo-gel dati svoj zagovor, poudarja br, tajnik, da mogoče ni prejel lista, katerega mn je poslal. Zato želi, da še ga ponovno obvesti za bodočo: sejo, kar se vzame na znanje. Predlaga se in sprejme, da se zapisnik konvencije po vsaki končani seji prepiše s nisalnim strojem. V to svrho se pooblasti tajni-ovesu pomočnika, da prisostuje konvenciji, prepisuje zapisnik in pomaga, tajniku sploh za časa konvencije. Za svoje delo sprejme dnevnico kot drugi odborniki. Br. tajnik predloži račun nekega advokata, kateri je zastopal jednoto napram nekemu članu, kateri je bil izključen iz jednote radi zastarele bolezni, katero je zamolčal pri vstopu v društvo. Po d'aljši debati se zaključi, da se mu nakaže vsota $25.00 mesto $50.00, katere zahteva v svojem računu. Br. Bostič vpraša, kako se bo de izplačala posmrtnina za umrlim bratom Fr. Novakom, ker se glasi njegova polica le na dva otroka in ne na tri. Tretji otrok je bil rojen le trinajst ur pred očetovo smrtjo. Po obširni debati se zaključi, da se izplača cela posmrtnina varuhu otrok. M. Potokar, predsednik. F. Namors, zapisnikar. ZAPISNIK jednotine seje, katera se je vršila dne 15. oktobra v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Predloži se zadeva društva štev. 29. radi br. Jožefa Hočevar, kateri je že dalj časa bolan in se nahaja v bolnišnici. Njegova soproga zahteva, da se ji izplača bolniška podpora. Zadevo pojasnuje br. tajnik. Do.tični član je bolan na umu. Nakazal je bolniško podporo na društvo, 'ker društvo plačuje zanj1 bolnišnico. Po temeljiti razpravi se zaključi, da se1 društvu sporoči sklep seje. Predloži se list g. Mary Kaflo-ve, sestre umrlega brata L Majerle, člana društva štev. 5., katera prosi, da se izplača nji ostala bolniška podpora, katero j'e imel še prejeti bivši član za bolezen. Po obširni debati se zaključi, da se izplača ostala podpora g. Mary Kaflolvi za njeno postrežbo in stroške, katere je imela z njegovo boleznijo . Predloži se bolniška nakaznica sestre Mary Lustikove, članice društva štev. 130, katera boleha že delj časa za jetiko in prosi, da se ji nakaže bolniška podpora:. Po, daljši debati se zaključi na podlagi zdravniške izjave, da se dobijo boljša pojasnila o njeni bolezni od strani društva, ker se glasi izjava zdravnika, da je do-tična sestra deloma zmožna za del o. Predloži se zadeva društva štev. 11. radi brata Iv. Brodau, kateri je ponesrečil in boleha že več mesecev. Prejeli je že vsoto $247.00. Brat prosi, da naj bi se mu dala odpravnina. Zaključi se, da ima predložiti zdravniška spričevala na podlagi katerih se lahko napravi definitiven zaključek. Prošnja br. M. Trstenjaka, člana društva štev. 50, katero želi priobčiti v “Glasilu”, za pomoč, ker mu je strela udarila v hišo, se odkloni, ker motiv za prošnjo ne soglaša s pravili. Na prošnjo br. Fr. Starca, člana društva štev. 94, ki prosi, da naj se mu nakaže še ostala svota $12.00 bolniške pcfdpore, katero mu je glavna odborova seja odklonila, ker se je nakaznica glasila na svoto $52.00, se zaključi, da se ostane pri sklepu pete konvencije, katera je priznala sklep glavnega odbora. Predloži se sklep društva štev. 123 radi bol. podpore br. Leo Krausa, kateremu je društvo odvzelo podporo ker je kršil pravila s tern, da je ob času bolezni delaj. Na podlagi društva, se1 potrdi sklep društva. Br. G. Esihu, članu društva štev. 3. se prizna bolniška podpora za njegovo bolezen za dobo, v kateri se je kot bolnik obnašal v smislu pravil in predpisov. Po poročilu društva je oibiskaval sa-lune za časa, ko je bil bolan. Br. Tom. Jurkovič, članu društva 3. se prizna bolniška podpora za časa njegove bolezni. Poročilo se glasi, da je bil v salunu, ko se je javil bolnim in zopet ko se je javil zdravim. Vzrok zato je iskati v tem, da je društveni tajnik zaposlen v salunu. Br. Miju Brozoviču se odkloni nadaljna bolniška podpora na podlagi poslanih podatkov. Dotič-ni član je prejel prvič za njegovo bolezen celo podporo; sedaj je pa prejel ponovno že celoletno podporo. Skupaj $546.00. Radi br. Franja Šuberta, elana društva štev. 11., kateri se nahaja s potnim listom v stari domovini, kjer je tudi zgubil oko, se zaključi, da se mu odkloni od^ škodnina. Br. tajnik sporoča, da je obve-til br. Ant. Zevnika, člana štev. 39.j da se udeleži današnje seje in da svoj zagovor v smislu obtožnice, ker ni bil navzoč na zadnji seji dne 13. septembra. Vzrok temu je bil, da: ni sprejel lista. Ker je br. Zevnik navzoč, prečita br. tajnik obtožnico. Nato se br. Zevnik zagovarja, da ni' mislil z besedami, katere je izrazil, napadati glavni odbor ali sploh je-dinoito. Izjavi tudi, da sploh obžaluje, kar je govoril. Po daljši debati se zaključi na zagovor br. Zevnika, aa zamOre ostati še v nadalje' član jednote. Zaključi se, da se da tiskati 15.000 pravil, katere razpošlje tiskarna. Prečitajo se pravila za otročji oddelek, katere se sprejme z dodatkom, da se jih predloži v splošna glasovanje vsem članom in članicam. Zaključi se tudi, da se da tiskati 500 hitrih računarjev za razdelitev asesmenta v fonde in se jih pošlje društvenim tajni-" kom in tajnicam. Po zaključku zadnje konvencije preskrbi jednota društvene honde: za tajnike $200.00 in blagajnike po $400.00. M. Potokar, predsednik. F. Namiors, zapisnikar. — Nekaj vojne statistike. Jako zanimivo je v sedanji vojski vpra šanje, koliko patron se potroši v modemi bitki in koliko strelov je potrebnih, da pade en nasprotnik? Na to vprašanje je odgovoril neki statistik, opiraje se na rezultate opazovanja v posameznih bitkah rusko-japonske vojne. V bitki pri Kinčo-tesnu je bilo na ruski strani 17,500 vojakov, od katfrjh jih je prišlo v boj 4415. Rusi so razpolagali s 77 oibležni-mi, enin* 203 in enim 152 milime-terskim in 54 poljskimi topovi in s 15 mitraljezami. Japonci so imeli 35,600 mož, 198 poljskih topov, 17 topov na bojnih ladjah in 48 mitraljez. Razvoj boja nas ne zanima, pač pa je treba poudariti, da so bili končno potisnjeni Rusi iz svojih dobrih pozicij. Ruske izgube so znašale 100 častnikov in 1375 mož, japonske pa 133 častnikov 4071 vojakov. Na ruski strani je bilo potrošenih 736,185 patron za puške in mitraljeze, 7780 nabojev za oblegovalne topove in neznano število za poljske topove. Japonci so pa izstrelili: 4 miljone patron za puške in mitraljeze ter 40,149 nabojev za topove, od tega 3749 granat in 36,000 šrapnelov. Vrhu tega so oddali ladijski topovi 6100 strelov'. Da ubijejo enega Rusa, je bilo Japoncem potreba 151 strelov iz topa ali 3300 iz puške, Rusom pa za enega Japonca 10 in pol strela iz topa ali 214 iz puške. Seveda se ne sme boj “praznega bojnega: polja,” feot ga lahko nazivamo, niti od daleč primerjati z bojem iiz bližine, z bajonetnim bojem. Slovanska Narodna Utt»noTlj«na 9. a urila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO. ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Frank Korce. 513 E. 152nd St., Cleveland, .0. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave. Lavosl&v Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, IB. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wy». Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega ►dbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika Marco Visconti. Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. “Žena je šla, in župnik, vrniv-ši se na trg, kjer je bila množica še vedno zbrana okoli sokolarje-vega sina, je rekel glasno: “Po slušajte, da bo reč v redu, moramo udariti s kladvicem in sklicati sosednjo, da si izberemo za svojega bojevnika tega dobrega mladeniča, ki nam ga je Bog poslal; sicer bi znal potem kaj oporekati sodnik ali odvetnik nasprotnikov, če bi ga mi ne izvolili prav lepo v redu, kajti dobro veste, da ti ljudje imajo več pastij in spletk nego las na glavi.” Kmalu na to se je prikazal na nekem mostovžu vaški cerkovnik z nekim orodjem — v roki, ki je bilo sestavljeno iz bakrene plošče, pritrjene na desko, in iz dveh kladvie. S tem je začel nabivati, da se je na vse strani razlegal silen ropot. To je šlo včasi hitreje, včasi počasneje, po nekem taktu. Tako ropotanje so imenovali udarjenje s kljidvicem, in vsakikrat, ko je ljudstvo to slišalo, se je shajalo v zbor. Ko so se torej zbrali možje, je bil stavljen predlog in dan na glasovanje. Lopo seveda ni imel nijednega nasprotnega glasu, ampak je bil od vseh imenovan za bojevnika Limonte. Ker je bilo tako preteklo nekaj časa, in pa tudi ker so se bile polastile duhov druge' misli, se je bila nekoliko ohladila tista prva jeza in želja po maščevanju; in ljudstvo, ki ni bilo vajeno prelivanju lyvi, se je sedaj zgrozilo nad činom, ki je bil že dovršen. Vsakdo se je želel oddaljiti od ritega nesrečnega kraja, da bi ga ne videlo toliko prič in da bi mogel v miru in tihoti svoje hiše sam sebi skriti deležen j e pri tisti rabuki, o kateri so vsi slutili, da ho morala klicati nad nje veliko gorje. Zato so poparjeni vsi odšli od tam in se poizgubili jeden na jedno stran, drugi na drugo, in v kratkem času je bilo vse tiho iu prazno tam, kjer je bila še malo časa prej taka zmešnjava. Pelagrua se vendar ni uipal ostati v Limonti. Bil je tam kakor na žrjavici. Zato je stekel doli k jezeru, in ko je našel neko ladjico, je koj stopil vanjo s tistimi biriči in hlapci, ki so bili srečno ušli zdivjanemu ljudstvu. Niti ni počakal, da bi prišla za njim žena z otrokom, o kateri je malo prej slišal, da je našla zavetje v grofovskem gradu. Ko je ladjica odrinila od kraja, je še jedenkrat srepo pogledal proti Limonti, in preklinjaje je prisegel, da se "ovrne v kratkem z o-patovimi vojaki maščevanje obhajat. Toda opat, ko je izvedel te dogodke, se je razsrdil v vrsti nad oskrbnikom. Poslal mu je v Va-renno, kamor je bil zbežal, pismo polno psovk. in namesto da bi mu obečal. da ga zopet postavi na prejšnje mesto, ga je zagoto- vil, da se bo moral še kesati radi zanikrnosti, ker se je dal užugati od kopice kmetov in je tako stra-honetno zapustil vas. Kar pa zadeva uboge Limonti-ne, pač ni treba povdarjati, da bi bil opat najraje čim prej tim bolje planil nanje ter .jih kar strl. A tudi velikaši ne morejo vselej storiti, kar bi zelo radi. V tistih nemirnih časih je imel prelat istodobno v več krajih opraviti, in tako ni mogel brž spraviti vkup toliko vojakov, kolikor jih je bilo treba, da bi kaznoval Liinonti-ne. Delal se je torej, kakor da bi nič ne bilo, in čakal, da se najprej razsodi reč v Bellanu. O tem niti dvomil ni, da pojde tam vse njemu po godu in dobi vso oblast čez tiste trmaste gorjane, katere je mislil potem dobro naklestiti, kadar bi se mu pokazala ugodna prilika za to. Luno se je podal naravnost v grad grofa Oldrada, kjer je -bil rojen in kjer so ga sedaj že težko čakali ne le njegovi roditelji, ampak tudi vsi drugi. Tam so bili namreč že izvedeli, da je do-šel v Limonto, in so tudi slišali, koliko si je bil prizadel, da bi pomiril razburjeno množico. Marsikdo bi mu bil rad šel naproti, toda grof brž ko je slišal, kaj se je godilo tam gori v vasi, je ukazal zapreti vrata in spustiti železne rešetke, kakor če bi bila nevarnost, da: bi napadli grad; in ni bilo mogoče pregovoriti ga, da bi dovolil komu iziti, tudi potem ne, ko je bilo že vse mirno. Nepotreben strah! ker, dasi on ni bil več pri ljudeh tako priljubljen kakor njegovi pradedi, vendar je bilo njegovo ime še zmi-raj toliko spoštovano, da bi se ne bil nredrznil nikdo le slabe besede reci niti o njem, niti o nje »ovi družini. V gradu pa je bil sokolarjev sin vsprejet od vseh s takim veseljem, da ni lehko povedati. Pre. teklo je bilo že pet let, kar ga ni bilo doma. Zato sta si ga oče in mati kar -u-evzemala dru~ dru gemu; in vsi so se obsuli okoli njepfi> °-a nopraševali po njegovih dogodljajih ter ga najprijaznejše nagovarjali. Grof Oldrado je bil srčno vesel, da bi branil njihove pravice, in na še takega, da bi samostan ski hrust imel kaj opraviti ž njim. A vsak drugi čas bi bil skrbno pazil, da bi ne pokazal tega veselja, kajti to bi ga bilo utegnilo izdati za opetovega nasprotnika, in opat je bil mogočnejša, stranka. Sedaj pa so bili postali mogočni tudi Limontini, saj so to dobro pokazali s svojim zadnjim činom. Da, njih mogočnost je bila sedaj za grofa celo bolj očividna, bližja in vspešnej-ša nego opatova. Njegova narava je torej silila k temu, da bi se skazal naklonjenega tudi njim. posebno še zato, ker se je bil udal prošnjam svoje soproge in hčere, 'n je bil sprejel pod svojo streho Pelagruovo ženo in njegovega otroka, vsled česar se ga je bil polotil velik strah, da bi se zna- li postaviti tisti gorjani proti njemu. Te okoliščine so naklonile Lupotu najuljudniši sprejem od strani nekdanjega gospoda — toliko ljubeznivih besed in izjav, da je mladenič kar strmel. Naj prijazni čitatelj vendar veruje, da so bile vse te grofove izjave prav iskrene; kajti najnovejši strah pred Limontini ga je le branil upliva starejšega strahu pred opatom, kateri bi mu bil sicer velel brzdati prirojeno sočutje do tega mladeniča, ki mu je bil že poprej drag, a sedaj še mnogo bolj. Ermelinda, grofova soproga, je bila tačas v neki pritlični dvorani s svojo hče_rjo Biče in njeno postrežnico Lauretto.. Ta zadnja, ki je bila sokolarjeva hči in torej Lupova sestra, se je bila s celim srcem udala svoji mladi gospodinji, in zato ste jo obe neizrečeno ljubili. Grofica je glasno brala evangelij tiste nedelje. To berilo je bila ona začela, odkar je bila cerkvena prepoved, in torej niso mogle slišati župnikovega razlaganja v cerkvi. Brala je pa v latinskem jeziku, ki so ga tačas razumeli še po vsi Italiji,, kakor dandanes toskansko narečje; seveda so nekateri umeli bolje, drugi pa manj, kakor so bili bolje ali slabše vzgojeni in omikani. Sedele so vse tri pri jedni mizici. Ermelinda je imela kakih štirideset let. Bila je visoke rasti, z njenega obraza je odsevala dostojna milina. A tisto bledo in suho obličje, tiste žalostne oči so kazalč, da je morala kedaj že mnogo pretrneti. Biče je bila živa materina podoba. Prav tako nežnih potez, prav tako milega izraza v obličju —, celo gledala je kakor ona. A pri njej je bilo vse poblaženo s cvetom, s smehljajem rosne mla dosti, vse oveseljeno s sijajem miru in zadovoljnosti, ki izvirata iz čistega srca, kateremu so še neznane grenkosti življenja. Ko je Ermelinda končala branje, je rekla dekli: “Pojdi gledat, ali potrebuje kaj tista uboga žena”. Lauretta je šla in se je kmalu vrnila s poročilom, da je njena varovanka preskrbljena z vsem, da jo zahvaljuje in ji pro si od Boga vse dobro, da se je nekoliko ooomogla od tistega groznega strahu, ki ga je bila prestala v samostanski hiši, in se daj ne želi druge milosti, nego da bi jo spravili z njenim otrokom tje, kjer je poiskal zavetje njen mož. “Ali si ji sporočila mojo željo, da naj bi se ustavila tukaj do ve cera, ker tako bo najbolje zanjo in potem da bom skrbela jaz, da jo spravim v Varenno?” “Rekla sem ji; rada se je uda la ter ni dejala drugega, nego da je v vaših rokah in da bo vedno prosila Boga za vas in za vso vašo obitelj.” “Uboga žena,” je dejala Er melinda, “ona je bila vedno pobožna in blaga, ona bi bila pač vredna boljšega moža, pa kaj se hoče!...” pri teh besedah je vzdihnila in dodala le še: “Bog se je usmili!” Tedaj so ženske zaslišale neko lehko trkanje na vrata. V sobo je prišel grof, ki je držal za roko sokolarjevega sina in ga je pokazal soprogi in hčeri rekoč: “Evo, tu je naš Lupb, ki je pri šel, da se postavi v boj za pravico ubogih Limontinov ’ ’. Ermelinda in Biče sta vsprejeli mladeniča z dostojno a ob jed-nem iskreno uljudnostjo. Lauretta pa, ko je ugledala zaželje nega brata, ki ji je bil vedno naj dražji in katerega sedaj že tako davno ni videla, ni mogla premagati ljubezni, ki je hipoma vski-pela v njej. Tekla mu je naproti in ga je objela okolo vratu ter ga tiščala k sebi dolgo, ne da bi spregovorila niti jedne besedice. Na zadnje, spustivši ga mahoma, je zarudela vsa, dočim je bila po prej prebledela, in smehljaje' se nekam sramežljivo in skoraj nejevoljno, je dejala z nenavadnim glasom: “Kako sem neumna, tako rada te vidim, pa me sili jok!” Tretje poglavje. Bil je dan določen za božje sodbo. Na trgu sv. Jurija v Bellanu je zadrževalo krdelo Crive-lovih vojakov množico komaj toliko, da je bilo v sredi nekaj praznega prostora. Od tam se je razlegal močan ropot kladiv in žag, in vmes glasno vpitje delavcev, ki so naglo končavali ograjo. Na levi strani tistega, ki bi bil stal na trgu obrnjen proti jezeru, se je dvigla nadvladikov dvorec, dolgo poslopje iz grobo obdelanega kamenja, z gotiški-mi okni, vsako s tenkim stebrom iz črnega varennskega mramorja na sredi. Na desni in sprednji strani je bilo več hišic, za 'hrbtom pa cerkev, posvečena sv. Juriju. Cerkev je imela gotiško pročelje z velikim okroglim oknom na sredi. Med oknom in vratini je bil kip cerkvenega pa-trona na konju sledečega ali borečega se z zmajem. Na straneh sta bili podobi sv. Kristofora z detetom na ramenu in sv. Antona z zvončkom na palici, proizvoda grških umetnikov, kakoršnih je bilo tačas veliko na Italijanskem. Ti dve podobi sta bili velikanski in visoki skoro do polovice cerkvenega nročelja. V tistih časih so tako vpodabljali Boga in svetnike, da bi velikost podob značila njih čeznaravno moč. Cerkvena vrata so bila odprta; notri se je gibal celi roj oboroženih mož v najrazličnejših opravah. Te ljudi je bil zbral Cresso-ne Crivello v največji naglici. Izdal je bil na vsa svoja posestva ter v vse gradove ukaz, naj mu kot grajščaku nemudoma pošljejo toliko vojakov, kolikor so jih bili dolžni. Celo to vojsko je bil spravil vkup, ker se je bila raznesla vest o limontskem uporu. Pričakovati je bilo, da pride dosti teh nemirnežev dvoboj gledat, in ni bilo izključeno, da bi mogli ti spodbujati k nemirom tudi Bellance, kateri so že itak jako nezadovoljno prenašali težki jarem. Da bralec bolje spozna te vkup zbobnane vojake, navedemo tu pogovor, ki sta ga imela v cerkvi neki lovec iz gorske vasice Pag-nona in neki pek iz Mandella, velikega trga na jezerskem obrežju. Lovec je imel na sebi sivo suknjo iz raševine, ki mu je segala skoro do kolen, pod njo pa tesne hlače, dolge do gležnjev; na nogah coklje, zavezane z vrvico in podkovane z dolgimi žreb-lji, skaterimi morejo gorjani varno hoditi po gorskih pečinah kraj strašnih prepadov. Čez ramo je imel privezan neki sodček in lovski rog, na hrbtu pa mu je visel jesenov lok in neke puščice z vrvjo vkup zvezane. Pek je nosil jopic iz belega sukna, katerega ozki rokavi so bili zapeti za pestjo z medenimi gumbi. Vrh tega je imel še plašč, zarobljen z medvedjim krznom, a na glavi vogla-to kapo. V rokah je držal neki zarjaveli meč. Ta zadnji je opiral ramo na kropilnik in poslušal, kaj so govorili tam okoli. Ko je zagledal lovca, ki je šel mimo njega, ga je potolkljal po rami in mu dejal: “O, Lorenzino, tudi ti si v Bellanu?” “Da, tudi jaz. Kaj hočeš, tisti prekleti Crivello ne more mirovati, — da bi se mu zalegla trakulja!” “Tiho za božjo voljo! kaj ne veš, da je taka kletev po postavi prepovedana in se kaznuje z glo bo desetih lir?” “A, pojdi s svojimi postavami ! reci jim, naj nas pridejo iskat v naše gore, se bomo videli tam. ” “Pa kako si ti prišel semkaj?” je vprašal nadalje pek. “Saj nimaš niti hiše! Ali si nemara namesto koga drugega tu?” “Da, namesto našega župnika. On ima nekaj zemljišča; a od te ga mora plačevati desetino in poslati, kadar zahteva nadvladi ka, štiri dni v letu kakega moža v vojaško službo. Odkar se je pa nadvladika uganil, neče nikdo v vasi služiti tem izobčenim hudobcem. Crivello kolne in se pririu-šuje da odvzame duhovniku planino, da mn stori to in ono. Zato si siromak na vse načine prizadeva, da bi zadostil, prosi sedaj tega sedaj unega, kokor more. Takrat se je meni priporočil. Pomislil sem: divjih koz ni, med vedov tudi ne, kaj bi delal doma? Mari grem in bom videl ta dvoboj, ko že tolika časa ni bilo kaj takega, — in tako sem prišel”. (Dalje prihod Zmes. Nov oklep za vojake. — Bel-grajski listi poročajo, da so v Belgradu preiskusili vojaški o-klep, ki ga je ponudila Srbiji francoska tvrdka Schneider. 0-klep je napravljen iz posebnega jekla in na obeh straneh prevlečen z neko tkanino. Napravljen je tako, da varuje prsni koš in želodec, poseben kos pa krije trebuh. Uporabi se tudi lahko kot naslonjalo za puško, ako vojak leže strelja. Rezultat preizkušnje, ki jo je vodil pooblaščenec vojnega ministrstva artilj.-tehn. podpolkovnik Djurič, je bil naslednji: Iz daljave 250 metrov je kroglja iz srbske moderne brzostrelne puške napravila v oklepu mehurju podobno vdolbino, 3 do 4 mm globoko; prebila pa oklepa no. Kroglja iz modernega ruskega revolverja se je iz daljave 5 m zasadila v oklep in v njem ostala. Oklep (prsni kos) tehta 3enčetrt kg, trebušni kos pa tričetrt kg, skupaj tedaj 4 kg. Cena posameznemu kosu 40 dinarov, trebušnemu 5 dinarov. Turčija je pri Schneiderju naročila 100.000 teh oklepov, ki jih pa sedaj noče izročiti, marvieč jih ponuja Srbiji in Bolgariji. Bogatstvo Rothschildov znaša po poročilu pariškega lista “Les Anales’” približno dve mil jardi dolarjev Ako bi se to premoženje obrestovalo le po 4%, bi prinašalo na leto 80 miljonov dolar jev obresti. Obrestuje se pa seveda veliko višje. Premoženje je razdeljeno na več Rotthschildo-vih družin —- spočetka na 5 bra tov v Frankobrodu —, ki se ženijo samo med seboj, da noben del premoženja ne pride v druge roke. Rothschildi so najmočnejša trgovska tvrdka na svetu. Na Angleškem imajo velikanske predilnice, na Nemškem in v Avstriji so lastniki številnih premogovni kov, v katerih se vsako leto izkoplje na miljone ton premoga V Braziliji imajo velikanske goz dove, kjer se zanje prideluje kavčuk, v Perziji največ je tovarne na svetu za preproge, na Špan skem številne rudnike za svinec in eink. Y lesni trgovini Sibirije imajo Rothschildi prvo besedo, v južni Afriki so lastniki mnogih zlatih rudnikov in v Avstraliji so gospodarji celih mest. V Evropi imajo po vseh glavnih mestih na tisoče hiš — itd. brez konca in kraja. Rothschildi so štirikrat bolj bogati nego Rockefeller in desetkrat bolj nego Astor. Berand piše: “Predvsem moram priznati, da je ta vojna vse stra-botnejša, kakor se splošno misli. Vsakdo razume, da je bolgarska vlada prepovedala žurnalistom pi sati o izgubah bolgarske armade: neizmerne so. Pomožne sile Bul-garske so že skoraj izčrpane. Prišli so že do zadnjih razredov. Le še starčki pribite, ko pokliče domovina.” Pri Bito!ju je danes 17,-000 Turkov grozno pohabljenih. Kaj vse to? V ponedeljek je bilo v Essehu generalno zborovanje Kruppove akcijske družbe. Njen-letni zaključek 1911—1912 daje odgovor. Krvavo leto je bilo zanjo plodonosno. S prebitkom $12,-000,000 zaključuje tvrdka to leto. In dividende so povišali od deset na dvanajst procentov. Istočasno poročajo, da je zvišal francoski kralj topov. Schneider v Creuzo-tu, dividendo od 15 na 16 procentov. Ljudsko klanje prinaša torej: imenitne dobičke. Čemu še odlašamo torej imenitne dobičke, čemu še odlašamo mobilizacijo? Zakaj že ne besnimo od navdušenja, zakaj ne hitimo, da bi nas postrelili ,da bodo dividende zopet narasle ? Moritejv pospešuje razvoj industrije. Na noge, patriotje, kri in življenje za Kruppa in Schnei-derja! Prikrivanje resnice turškemu sultanu. — Sultan ne ve prav nič o kritičnem položaju svoje države. Vsa prizadevanja mladotur-kov razložiti vladarju resnični položaj in izposlovati odstranitev nezmožnih armadnih voditeljev, se izjalove ob čuječnosti velikega vezirja Kiamil paše. Sultan je povedal v pogovoru z bivšim ministrom za notranje zadeve Haj da Adilom in bivšim šejhom Kja-zimom, da mu je Kiamil paša zatrdil, ko je podpisal sultan irade za mirovna pogajanja, da ne bo Turčija izgubila niti pedi zemlje. Mladoturški voditelji so se seve da silno začudili sultanovi nevednosti in so ga opozorili na Tripo-litanijo. Nato pa je odgovoril sultan, da je ostala Tripolitanija vendar v popolni turški oblasti. Hajda in Kjazim sta bila seveda še bolj osupla in sta začudeno vprašala sultana, ako ne sprejema važnih poročil iz evropskega časopisja, ki bi mu odprlo oči. Razjarjen je odgovoril sultan, da ne upošteva inozemskega časopisja. ker je itak podkupljeno. — Ljudsko klanje prinaša visoke dobičke. Pri Čataldži leži ob potu na tisoče mrtvih. Vsak dan izdihne tamkaj okoli 5000 mož. “Kamor pogledam”, piše major Zwenger, “povsod črni obrazi, o-trple roke, dvizajoče proti nebu, kakor bi obtoževale.” In Louis Listnica uredništva. Cleveland, O. Dopise radi konzumnega društva priobčimo v prihodnji izdaji. Ob tej priliki bo izšel tudi članek. Pozdrav! Jenny Lind, Ark. Vaš dopis prihodnjič. Pozdrav. Taft,, 111. Tudi vaš dopis izide prihodnjič. Pozdrav! Indianapolis, Ind. Dopis pri: hodnjič. Pozdrav! Yale, Kans. Tudi vaš dopis priobčimo prihodnjič. Pozdrav! POZOR! ZABAVO IN SLOVENCI V CHICAGI! POZOR! VESELICO ŠALJIVO BURKO | --------pri retío «y * ? ? y X ? ? ? ? X X X Sokolice, Slov. delav. društ. Sokol v Chicagi | V TOREK DNE 31. DECEMBRA 1912 £ V KRKOVEČEV1 DVORANI £ na vogalu BLUE ISLAND AV. in 19 ceste. X Ženske v spremstvu moških so proste vstopnine. K mnogobrojni vdeležbi vabi |* Vstopnina: 15 centov. ODBOR. x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x**x*x*x*x*x*x*x'x*x*x*x*x*x*x*<« X*X*X*X*X*X*X*X»X*X*X**X*X*X*X*X*X*X*-X''X“*X*X*X*X*X**X'- 9 SLOVENCI V CHICAGI POZOR! I Vabilo k dramatičnim predstavam “Planinska deklica" “Tri sestre” in “V ječi” ki jih vprizori Slov. Mlad. Sam. Podp. Društvo “Danica” V nedeljo, dne 22. decembra t. 1. v Narodni D v orani vogal Centre Ave. In 18. ceste* ? ± X X X X y X I 1 X X X X y y y y l Z Ustopnina 50c, 35, za otroke 20c. Med igrami bode godba in petje. $ Igralo se bode dvakrat, namreč prvikrat ob 2 uri pop. in drugič ob 8 uri zvečer. T ■ I ROJAKI!—Uljudno vabimo, da se teh predstav udeižite, ker bo vsaki do- S bil mnogo duSevnega užitka. Za vso postrežbo bode skrbel ODBOR v V £.X~Xri~X”X**X->,>X“X*X-X"X*X»*X**X~X**:*X*X*X~X*X*X*X*X*X»X Kenilworth. Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z. — Janeta, prav imaš, — je rekla lepa grofica in se je ogledovala v velikem zrcalu, kakeršne-ga še ni videla nikdar. — Prav imaš, Janeta! Podobna sem bolj mlekarici kakor grofici, s temi vzhičenimi lici in zmedenimi, rjavimi lasmi! Tudi predprsnik je zmečkan. Janeta stopi bliže! U-ravnaj kodre in zveži predprsnik s čipkami. Grofica se je vlegla na mavri-ško blazino v družabni sobi in je bolj poslušala svoje misli, kot govorico svoje sobarice. V tem položaju, ki je bil združen s pričakovanjem m mirom v potezah, je imela tako prijazen in, izrazovit obraz, da ni bilo mogoče najti enakega. Biserni nakit preko njenih rjavih las ni v bliš-čobi nadkrilil njenih orehovo rjavih, oči,'katere so senčile dolge o-brvi. Rdečica veselja in tožečega pričakovanja je pokrivala lepi o-braz, kateri je bil navadno pre-bled. — Janeta, dosti je, — je rekla mali sobarici, ki se je trudila z njenim lišpom. — Je že dobro! Sprejeti moram tvojega očeta, predno pride tvoj gospod, pa tudi mojstra Yameja, katerega čis-lja moj gospod ... Povedala bi pa lahko stvari, da bi kmalu prišel v nemilost. — Dobra dama ne storite tega, — .je vskliknila Janeta. — Prepustite ga Bogu, ki zna kaznovati zlobneže. Ne križajte pota Var-neja, ker nima nikdo sreče, ki se njemu zoperstavi. — Mala Janeta, kje si to izvedela? Zakaj naj bi bila prijateljica tega nizkega človeka, ko sem soproga njegovega gospoda in gospodarja? — Gospa, vi gotovo vse boljše razumete bot ja/. . . . Ali cula sem svojega očeta, da bi rajše šel pred sestradanega volka, kakor da bi prekrižal Varneju njegove načrte. Dostikrat me je svaril pred njim. — Tvoj oče je govoril resnico, kar se tiče tebe, — je odgovorila dama. — On hoče tebi dobro. Škoda je, da sta njegovo obna sanje in obraz odurna in ne soglašata z njegovimi mislimi . . . ki bi morale biti dobre in poštene. — Ne dvomite, da misli mojega očeta niso dobre in poštene, dasiravno njegova zunanjost ni prikupljiva!—je vzkliknilo dekle. — Janeta, nočem dvomiti o tem ... že radi tebe; ali on ima obraz, pred katerim se ljudje navadno tresejo. Otrok, verjeni, da želim tvojemu očetu dobro, ker si njegova hči. Ah, — je vzdihnila žalostno, — pravijo, da je moj o-če bolan in užalosten radi mene. . . . Ali kmalu ga bom tolažila... Novica o moji sreči in mojem povišanju ga bo kmalu pomladila. Potolažila ga bom, —• je pristavila hitro, brisajoča si oči, —vendar 'se moram pa tudi sama ojunačiti . . . Moj gospod me ne sme videti žalostne, ako ima čas, da svojo puščavnico obišče po tako dolgem času Janeta bodi vesela . . . večer se bliža . . . moj gospod mora kmalu priti . . . Pokliči tvojega očeta in Varneja . . . nobenega ne črtim, dasiravno imam ■ vzroke, da bi bila lahko nezadovoljna z obema. Ako ju bom ke-daj tožila grofu, bodeta to sama zakrivila . . . Janeta, pokliči ju! Nekaj minut kasneje je vstopil Varnej kot pravi dvorjan. Na njegpvem čelu ni bilo nobenega oblačka. Naučil se je skrivati svoja čutstva pod plaščem zunanje uljudnosti, da je lahko poizvedel za čutstva drugih. Tone Foster mu je sledil. Njegova naravna sirovost je bila še tem vidnejša, ker se je trudil, da bi prikril svoj strah, s katerim je zdaj gledal njo, nad katero je do dosedaj izvajal silo, ki je sedaj vsled ljubezni svojega soproga in njegovoga gospodarja stala v ve-ličastveni krasoti nred njim. Neroden poklon, katerega je izvršil pred njo, je bil podoben poklonu hudodelca pred sodnikom, ki prizna svojo krivdo in zaeno. prosi milosti. Grofica je pozdravila Varneja z dozdevno ljubkostjo, ki je bila podobna popolni odpustitvi vsega, kar je grešil proti nji. Vstala je in stopila dva koraka proti njemu: — Mojster Varnej! Danes zjutraj ste mi sporočili tako dobrodošlo vest, da mislim, da sem zanemarila vsled veselja po naročilu mojega soproga sprejeti vas s častmi. Varnej, tu je moje roka v znamenje miru. — Nevreden sem, da bi se dotaknil vaše roke — je rekel Varnej in se spustil na kolena, — k večjem, da se dotaknem kot podložnik knežje roke. Dotaknil se je nežnih, vitkih in z dragulji preobloženih prstov z ustnicami. Potem je vstal in jo je hotel odvesti k časnemu se dežu, ko je ona nakrat spregovorila. —- Ne, mojster Varnej! Tjekaj se bom vsedla dokler me ne bo vodil moj soprog. Za trenoték sem le oreoblečena grofica in nočem nobenih časti, dokler me ne pooblasti v to oni, ki me je napravil grofico. — Gospa, — je pričel Foster.—. Uoam. da nisem nrišel pri vas v nemilost, ako sem spolnil ukaze svojeea arosnodarja. . . . jaz, pač menim radi zapiranja. . . . Zvršil sem le svojo dolžnost. —• V takom trenotku, mojster Foster — je podgovorila grofica, — ne morem druzega kot oprostili točno spolnjevanie dolžnosti, ki me je zadržavalo od teh krasnih ~eb. dokler niso bile bogato opremljene. —- Da, gospa, šteti je bilo treba marsikateri zlat, — je rekel Fo-ster. — Da se še več ne zapravi TTOC' bom nnstil v druščini mojstra Tr~”rmri. Janeta, noidi z menoj. ;P da pogledaš, ako je vse v redu. — Moister Foster, Vaša hči bo '■’riala tukaj, — je dejala Arni.— (Nadaljevanje.) 0 Somki iz zgodovine Zdr. držav. • raznih virih sestavil J. Z. Ta osvojitev je bila kratke slave. ‘Zapadna indijanska družba’ je dobila tajno obvestilo, da so Syedi izvršili nasilstvo. Družba je dala Stuyvesantu nalog, da spodi Švede iz forte in podvrže deželo Delevar-Indijancev. V septembru 1655 so izvršili nalog družbe. Stari governer je zapovedoval četi, ki je štela šest sto mož in je bila enaka po številu vsem prebivalcem v Novi Švediji. S to četo je odjadral v delavarski zaliv. Švedi so se zoperstavili z vso silo. Ali njih položaj je bil skrajno obupen. Po kratki dobi je bila kolonija prisiljena podvreči se in priznati Holandce kot zmagovalce. Zajeli so governerja Risinga, s katerim so ravnali lepo. Večinoma so vsi naselniki priznali vrhovno oblast Nove Nizozemske. Le nekateri, ki se niso hoteli podvreči Holandcem, so se preselili v Maryland in Virginijo. Po osemnajstih letih ni bilo več male švedske države v Ameriki. Mej tem, ko je governor Stuy-vesaut bil na ekspediciji proti Švedom, so lakomni trgovci z raznimi goljufijami izvali Algonkvin Indijance. Indijanci so smatrali priliko za ugodno, da poženejo betokožce v morje. Odločili so se, da naskočijo Novi Amsterdam. Zbrali so brodovje, ki je štelo štiri in šestdeset majhnih indijanskih čolnov. Iz teh čolnov so pošiljali pšiee proti mestu, ki niso napravile najmanjše škode. Ko so Indijanci spoznali, da jim napadi ne nrinesejo najmanjšega vspeha, so se umaknili na suho, kjer so napadali posamezne naselbine. Ko se je governer Stuy-vesant vrnil s svojo četo, so glavarji z Holandci kmalu sklenili mir. Izmenjali in odkupili so jetnike in vojni je bilo konec. Osem let je vladal najlepši mir. Ali trgovci, ki so ob vsaki priliki opijanili Indijance, da so jih tem ložje oskubili in odrli pri kupčiji, niso s svojim peklenskim delom mirovali, dokler niso leta 1663 zoper prisilili Indijancev v okraju Ulster, da so izkopali bojno sekiro in napadli naselbino Esopus, zdaj Kingston, pobili in odvedli s seboj pet in šestdeset prebivalcev. Indijanci so se po tem napadu umaknili v gost les in so mislili, da so na varnem. Ali holandski vojaki so jim sledili v šmo, požgali njih sela in vbili vsakega moškega, ki jim je prišel v pest. Ko je pričela prihajati zima, so Indijanci prosili za mir. V decembru se je sklenilo premirje, katerem mu je sledil stalen mir v maju. Govemerju Stuyvesantu so največjo predglavico “podvrženi” Švedi. Švedska kraljica in njeni ministri v Stockholmu so se. posvetovali, kako bi zopet osvojili švedsko kolonijo. Še bolj nevaren nasprotnik je bil lord Baltimore v Marylandu, ki je po angleški pravomoči imel pravico do ozemlja med zalivoma Chesapeake in Delaware. Rerkely iz Virginije je trdil, da del Nove Švedije spada pod njegovo upravo. Naselniki iz Connecticuta so silili proti zapadu in so kupovali lastninske pravice od Indijancev ob zapadni meji.Iz Massaclius-settsa so se naseljevali naselniki proti forti Orange. Viteški Styu-vesant je vsled tega prodiranja vprašal pooblaščence, države Connecticut, kje je vendar meja Nove Nizozemske. Poblaščenci so mirno odgovorili, da ne vedo. Domača nesloga je spravila go-vernerja v zadrego. Več let so lahko Holandci opazovali rast angleških naselbin. Boston je postal večji kot Novi Amsterdam. Šolstvo v Connecticutu in Massa-chussettsu je napredovalo; akademija na otku Manhattan je pa po dveh letih propadia. V Novem Amsterdamu so pobirali visok davek za podporo siromakov; v novoangleških naselbinah ni bilo revežev. O svobodi in pravici so razpravljali v vseh angleških naselbinah, za holandske trgovce in farmarje pa take besede niso imele nobenega pomena, ker se sploh ni govorilo o njih. Ljudstvo v Novi Nizozemske je postalo ljubosumno na svoje mogočne sosede in je pripisovalo nazadovanje naselbine ozkosrčnosti “Zapadne indijske družbe”. Take so bile razmere, ko je napočilo leto 1664. Med Anglijo in Holandsko je vladal mir. Noben narod ni imel vzroka, da bi napadel druzega. Dne 12. marca je dobil jorški vojvoda od Karela II. obsežno pravomoč za ameriške kolonije. Yorški vojvoda se je na podlagi te pravomoči odločil, da zasede vse naselbine, ki so bile holandske. Oborožil je močno brodovje, ki je odjadralo pod po-vojstvom Riharda Nicollsa proti Ameriki. V juliju je brodovje priplulo pred Boston, od koder je nadaljevalo svojo pot proti Novemu Amsterdamu. Dne 28. avgustu je brodovje jadralo mimo Narrowsa in se zasidralo v zalivu Gravesend. Angleži so se utaborili pri Brooklyn Ferry in še predno so se Holandci zavedali, zakaj gre. so Angleži osvojili Long Island. Governer Stuyvesant je šel s svojimi uradniki k angleškemu zapovedniku in ga vprašal, kaj to pomeni. Nieolls je odgovoril, da zahteva priznanje vrhovne angleške oblasti s strani Nove Nizozemske. Oni. ki se bodo podvrgli bodo vživali vse pravice angleških podanikov, druge pa čakajo krogle iz topov. Governer je takaj sklical vse svetovalce na skupno sejo. na kateri je govoril, da je sramota, ako se podvržejo Angliji brez boja. Ali govoril je gluhim. Holandski trgovci so menili, da je bplje, ako priznajo angleško vrhovno go-spodstvo. Stari governer je skušal še enkrat pregovoriti svetovalce. da bi se Angležem postavili v bran. Ali nekdo mu je odgovoril. da “Zapadna indijska družba” ni toliko vredna, da bi se bojevali zanjo. Stuyvesant je potem odgovoru raztrgal na kosce ponudbo Nicollsa. Bilo je vse zaman. Stari governer je bil prisiljen podpisati kapitulacijo. Dne 8. septembra 1664 je prenehala eksistirati Nova Nizozemska. Nad mestom je zaplapola angleška zastava in Novi Amsterdam so prekrstili v New (novi) York. Dne 24. je kapitulirala forta Orange, ki nosi sedaj ime Albany. Dne 1. oktobra so bile podvržene vse holandske in švedske naselbine. Vrhovno gospod-stvo Anglije v Ameriki je bilo vstanovljeno. Ozemlje ob obrežju, ki se je razprostiralo od severovzhodnega nosa Main do južne meje Georgije, je bilo pod Anglijo. (Dalje prihodnjič.) Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — “Inženir” Exner obsojen. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je vršila zanimiva obravnava proti vlomilcu pri Čvančari in pri Bonaču v Šelenburgovi ulici v Ljubljani. Oba vloma sta bila skrajno predrzna ,izvršena z vso rafiniranostjo v centrumu mesta, takoreikoč pred nosom policijskih straž. V obeh slučajih so vlomilca čutili, v obeh slučajih so obsedli in oblegli stražarji sosedni hiši, toda zaman so čakali, čutil jih je tudi vlomilec in se previdno splazil, preskočil več dvoriščnih zidov končno v klet neke hiše v Bethov-novi ulici, od koder je pobegnil. Dolgo so ugibali, lcdo bi bil vlomilec. vpregli so v zasledovanje tudi ljubljanskega policijskega psa “Hekse”. Toda vse je bilo zaman, in da se ni vlomilec sam izdal vsled neprevidnosti, bi se morda še danes smejal ljubljanski policiji. Bilo je pri Bonaču. Vlomilec je bil v prostorih trgovine in čuvaj društva za zaklepanje vežnih vrat in nočno stražo je dobil od priliki obhoda v hiši sami na hodniku pelerino in v neki zavoj, ki jih rabijo v trgovinah. zavito vlomilno orodje. Stražnik je moral naprej, obvestil pa je o tem mestnega stražnika, češ da je bržkone v trgovini vlomilec. Policija je hišo zastražila. toda zaman, tat je ušel po že preje označeni poti. Na ovitku, ki so ga našli v Bonačevi hiši so bile razne številke in vsled opozoritve Fr. Bonača ml., tovarnarja v Ljubljani so začeli iskati trgovino, ki je izdala ta zavitek. Pri Hamanu je bil zavitek izdan in sicer za opravno perilo inž. Exnerja. Moža so aretirali, uvedli pri njem hišno preiskav , in krivda je bila dognana, zagonetne vlome. je pojasnil false inženir sam, ki je vse dovršil. Mož je še mlad, komaj polnoleten, je dovršil realko. opustil vsled bolezni nadaljne študije in stopil v službo tvrdke za poljedelske stroje Havlik v Pragi. Kot provizijski zastopnik te tvrdke je prišel v Ljubljano, kjer se je établirai kot inžener Exner. Tehnična prodana pisarna za kmetijstvo, trgovino in obrt, zaloga avtomobilov itd. Mož je jako družaben, inteligenten in pri kupljiv in si je znal pridobiti zaupanje v Ljubljani. Bil je tudi vnet in dober športman. Vse je bilo lepo in dobro, samo denarja mu je majnkalo in to ga je dovedlo do predrznih vlomov. S svojimi vlomi in tatvinami, ki so povzročile v mestu velika zanimanja in mnogo govoric, mož sicer ni veliko oškodoval trgovce. Polomil je nekaj v trgovinah, odnesel nekaj blaga, katerega so trgovci večinoma dobili nazaj in ukradel nekaj denarja, katerega je mož seveda porabil. Exner prizna- vse, in pravi,da ga je dovedla do teh neprimišljenih činov lahkomiselnost in stremljenje, da ostane v Ljubljani na istem družabnem stališču, ki ga je dosegel. Senat, kateremu je predsedoval Ve-deimjak ga je na pkedlog držav, pravdnika dr. Pajnča priznal krivim hudodelstva vloma in tatvine in ga obsodil na 7 mesecev težka ječe. Od kazni se mu odračuni 53dnevni preiskovalni zapor. —Umor. 211etni kajžarjev sin Ivan Cajhen in tovarniški delavec Lovro Tomažič sta popivala s svojimi tovariši v Šventnerjevi gostilni za ljubanškim pokopališčem nasproti moščanske šole. Okrog 7. zvečer so vsi zapustili gostilno in se napotili dežnov. Med potjo pa je nastal iz neznanega vzroka prepir med Cajhnom in Tomažičem. Oba sta se z-ačeila obdelovati s pestmi. Naenkrat pa je potegnil Cajhen iz žepa nož in sunil ž njim Tomažiča naravnost v srce. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je šel po tem groznem dejanju Cajhen mirno naprej. Tomažič je napravil še nekaj korakov, nato pa je padel na tla, kjer je kmalu umrl, vsled notranjega izkrvavljenja. Cajhna je orožništvo prijelo ob enajstih ponoči in ga izročilo deželnemu sodišču. — Najden utopljenec. V Gra-dašici nad Kolezijo so našli pleskarskega pomočnika Ivana Rožiča. Navedenec si je slekel obleko ter jo položil na bregu, potem pa šel nag v vodo. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Smrtna nezgoda na lovu. Dne 24. m. m. popoldne ob dveh je šel podzakupnik loškopotoške-gajova gospod Anton Kordiš, trgovec in ’msestnik v Travniku s par gonjači na lov. Pri gonji mu je priletela na strel lisica. Gospod Kordiš je imel puško dvocevko. Ustrelil je na lisico in jo tudi zadel, a ker je vendar poskusila bežati je. g. Kordiš obrnil puško in s kopitom udaril po lisici. Tedaj pa se je sprožila druga cev in je zadela g. Kordiša tako nesrečno, da je na njestu obležal mrtev. — Pazite na otroke! Na Poljanski cesti v Ljubljani se je zgodila malemu otroku velika nesreča. Okolo 8 let stari deček Boris Annič je padel iz II. nadstropja z okna na tla ter se nevarno poškodoval. Odvedli so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Deček je sedel na oknu, se naslonil na zaprto oknice, ki se je odprlo, in fantek je strmoglavil na tla dvorišča. — Zaprli so na Jesenicah tovarniškega delavca Šimna Pogačarja iz Radovine, ker se je pregrešil zoper § 128. k .z. — Mrtvega so našli v hribu med Tehovcem in Trnovcem v občini Sora starega apnarja Janeza Riharja, pristojnega v Polhov Gradec. Mož je zbolel na Tehovcu, odkoder se je podal v Doline Ločnico. Potomna je umrl. Tako umirajo proletarci. —• Mlad zažigalec. Janez Dermastja in Janez Jeras iz Šmartna pod Šmarno goro sta se peljala proti Vikeiračnu. Pri kozolcu, napolnjenem s senom in slamo, ki je last Vinka Majdiča iz Kranja in ki stoji na samoti, sta zapazila arost dim. Hitela sta tje in posrečilo se jima je. da sta udusila ogenj. Videla sta tudi dečka, ki je hitro zbežal od kozolca. Zažigalec je dvanajstletni učenec Anton Knapič iz Vikerč. Rekel je, da je zato zažgal, ker bi bil rad videi, kako bo kozolec gorel. — Slabe gospodarske razmere. Letos je pri ljubljanskem sodišču okroglo 6000 eksekucij, med tem ko jih je lani bilo kakih 3000. Beriči imajo čim dalje več dela, ljudstvo pa manj jela. — Koroška Bela. V gostilni pri Hkavcu na Javorniku se je vršil prav doibro obiskan škod članov “Konzumnega društva za Lljub-ljano in okolico” (okrožje Koroška Bela). Ravnatelj sodr. Anton Kristan je poročal o delovanju v letu 1911—12 ter še posebej o razvoju delavske konzumne prodajalne. Med člane se je razdelil zadružni koledar in tiskano letno poročilo društva. Prodajalna je bila otvorjena 5. junija t. L, zbudila je silno konkurenco od strani trgovcev in kramarjev, vkljub temu pa od meseca do meseca napreduje. Po shodu, na katerem je tudi Cugvitz iz Save z vnetimi besedami bodril na zadružno delo, jih je zopet nekaj na novo pristopilo. Gospodarska organizacija prav vrlo napreluje med slovenski delavci v domovini. TRST. - Žensko gibanje. Ženska organizacija v Trstu, ki je bila u-stanovljena komaj pred letom, sme z veseljem konštatirati leipe uspehe svojega dosedanjega delovanja. Pičlo število zavednih žena je dalo življenje močni, vedno napredujoči organizaciji. Agitacijsko delo je obrodilo bogate sadove. Danes šteje organizacija veliko število vnetih članic, ki bodo s svojim delovanjem v prid delavski stvari privedle organizacije do še večjega razvoja. Odbor organizacije namerava prirediti v kratkem razne sestanke v Trstu in po okolici. Sestanki bodo imeli izobraževalen namen; skušalo se bo ustanoviti tam, kjer so dani pogoji, podružnice ženske organizacije. Poleg tega se bodo priredila tudi predavanja o ženskem vprašanju in gibanju. Izvršilo se bo torej mnogo lepega in koristnega. dela, kar spričuje o neumornem agitatoričnem delu zaVednih slovenskih delavcev v Trstu. — Tepež zaradi vojne. Zaradi vprašanja o stališču, ki naj ga zavzameta Avstrija in Italija glede na balkansko vojno, sta se po šteno stepla delavca Dominik Cal-deran in Peter Kolobič. Kolobič je sunil Calderana dvakrat z nožem v hrbet. Obe rani sta hudi, ena celo ngvaraa, ker so ranjena tudi pljuča. Calderan je sedaj v bolnišnici. Kolobič pa je bil aretiran in se nahaja v zaporu1. Kakor kaže, zbuja vojna izredno blaga čuv-stva, ki iz človeka napravijo navadno zver. — Zoper vojno. V Trstu se je vršila demonstracija slovenskih delavcev, ki so v velikem številu korakali po tržaških ulicah pojoč delavske pesmi in vzklikajoč zoper vojno: “Dol z vojno!” “Ži vela internacionala!” Intervenirala je policija, ki je s svojim ka-zaškim postopanjem še bolj razdražila množico. Pričel se je lov po ulicah za demonstranti, ki so se potem zopet zbirali v skupina in nadaljevali demonstracijo. A-retiranih je bil več oseb. I)a je občinstvo simpatiziralo z demonstranti, ni treba posebno poudarjati. Zlasti je postala demonstracija živahna okolu kavarne “U-nion.” ŠTAJERSKO. — Šoštanj. Nakrat so zaz vonili izvonovi, oznanujoč ogenj. Velike in goste plasti dima, ki so dvigale nad Lampretovo tovarno za mizarske izdelke, so pokazale, kje gori. In kmalu je bila tovarna v žarečem plamenu. Ker je bila tovarna polna brzogorilne tvarine, se je plamen v 'kratkem času hudo razprostrl. Prišli sta sicer takoj na pomoč požarni hrambi iz Šoštanja jn Družmirja, toda njuno delovanje je zelo oviralo pomanjkanje vode, ker so bili sosednji vodnjaki kmalu izpraznjeni. K sreči takrat ni bilo .vetra, ker bi sicer sosednja poslopja bila v največji nevarnosti. Škoda, ki jo trpi Lampret, je tem večja, ker je imel veliko gotovih izdelkov, pripravljenih za odpošiljate v ; sedaj so postali plen plamena. Tovarna je zavarovana, toda zavarovolna svota ne bo dosegla škode. Kako je požar nastal, se ne ve. — Ker so sina poklicali k vojakom. Iz Ljubnega poročajo, da je ondi skočil v Muro 60 let stari delavec Franc Kos, ker je bil njegov sin nenadoma vpoklican v vojake. Sin je bila edina opora očetu. Posrečilo se je obupanega moža rešiti iz valov. Tak je blagoslov militarizma. — Prijet morilec. V Tangi v nemški vzhodni Afriki so 16. t. m. ujeli nekega Karla Kienreicha, ki je na sumu, da je izvršil roparski umor na živinskem trgovcu Mor-thu pri Predingu. Baje imajo proti Kienreiehu mnogo obremenilnega materijala. — Obsojen mesar. V Ptuju so obsodili mesarja Weissensteinn, ker je 19. t m. prodal pljuča, jetra in glavo nekega goveda, ki je bilo tuberkulozno. Gospodje mesarji v domovini se prav nič ne ločijo od nekaterih ameriških mesarskih kraljev, kedar gre za profit. KOROŠKO. — Iz ječe dešelnobrambne vojašnice v Celovcu je pobegnil vlomilec in vojaški begun Šelineider, katerega SO' še le -pred nekaj dme-.. aretirali, ko je poskusil vlomih v trgovino z zlatnino Mairenger. i-elmeiderjn so tam imeruliali, da ga izroče garnizijskemu sodišču. Jetnik ¡3 i lomil leleznc mrežo na oknu, skočil na dvorišče, splezal čez precej visok zid in pobegnil. Ser.neide/' je doma ni Dunaju in je letos ja);ja mcs-c.i pobegnil iz ; arnizijskega zap na v Brnu. GORIŠKO. — Konflikt na intalijansko-av-strijski meji. V okrajnem glavarstvu Gradišče pri obmejni vasi Miščedt je ustrelil laški obmejni stražnik-vojak brez vsakega po voda na nekega kmeta domačina, ki je delal na svoji njivi. Strel je k sreči zgrešil svoj cilj in krogla je udarila blizu kmeta v neko skalnato steno. Vojak je po strelu izginil, kmet pa je bežal prestrašen v vas. Bil je uverjen, da so vpadli Italijani na avstrijsko ozemlje. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in ovadile zadevo, ki zna imeti neljube posledice, tudi italijanskim oblastim. VS3M BRATOM TAJNIKOM IN SESTRAM TAJNICAM. Prosimo vse brate tajnike in sestre tajnice, da novoizvoljene uradnike(ice) naznanijo gl. taj niku do novega leta. V prvi izdaji prihodnjega leta bomo objavili novi društveni imenik. « 5Ä K i» ti » « IZ GLAVNEGA URADA š S üí SPREMEMBE pri krajevnih društvih meseca novembra 1912. Slavija, štev. 1. Zopet sprejeti : Vinc Kubiček, c. 12382, Joseph Bliš, c. 934, John Čeferin, e. 5352. Anton Pengal, c. 886, Joseph Krašovec, c. 13886. Prvi mesec sus-pendovan: Frank Volk, c. 4441. Dragi mesec suspendovani': Blaž Kaučič, c. 2131, Joeph Spacaj, c. 11466. Izobčeni: John Sadravatz, 13110, Anton Sadravatz, c. 3699, Joseph Sadravatz, c. 13700. Novo pristopil: John Težak, c. 14543.' Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti: John Srama, c. 4308, Vladislav Rogožinški, c. 5861, Ceslava Matuška, c. 5981, Gotlieb Rila, c. 6208. Stani Nenza. c. 6211, Joseph Matuška, c. 6707, John Kor-ček, c. 8823, Joseph Sajer, c. 8838, Joseph Gerzeti. c. 9179. Prvi mesec suspendovani: John Boga jev -ski, c. 960, Anton Bogojevski, c. 1437, Anton Rogožinški, e. 5684, John Figas, e. 12234, Štefan Blaš-ška, c. 10192. Drugi mesec suspen-dovan: Frank Bataizak, c. 191. Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Aug. Kužnik, c. 414, Lovrenc We-hovec, c. 3527, Frank Vidmar, c. 4231, Valentin Poje, c. 8851, Joseph Marinič, c. 8875, John Gros-senek, c. 9840, Jernej Ulčar, c. 9646, Al. Tekaučič, c. 11104, Mike Zarnik, c. 11439, Joseph Furlan, c. 11901, John Koželj, c. 11726, John Jereb, c. 12957, John Flajschman, c. 12962. Prvi mesec suspendovani: Jos. Augustinčic, c. 2803, John Budan, c. 3127, Jo seph Krajc, c. 5440. John Zakrajšek, c. 6838, Jakob Požun, c. 7831, John Zorman, c. 8872, Anton Janc c. 9645, John Fifolt, c. 9829, Jo seph Pizem, c. 11107. Joseph Ka lister, c. 11437, John Kastelic, c. 11724, Anton Čečelič. c. 12059. pristopil: Joseph Cukjati, cert. 14562. Sokol, štev. 20. Zopet sprejet : John Medosh, c. 13508. Prvi mesec suspendovani: Mihael Erzar, c. 2493, Frank Jenko, c. 6230, J. Kostelec, c. 8663, Anton Seliškar c. 1783. Drugi mesec suspendovani : Alex Lube, e. 7570, Simon Mahlich, c. 13575. Izobčeni: Anton Černivec, c. 6558, Mihael Ru-gel, c. 8754. Novo pristopli: Fr. M. Delsteh. c. 14563, Frank Morel, c. 14564, Anton Zakrajšek, c. 14565. Orel, štev. 21. Zopet sprejeti: Johana Branovič, c. 8572. Anton Jakopič, c. 7095. Prvi mesec suspendovani: Frank Krebelj, cert. 10526, Anton Saftič, e. 10079, Jacob Glažar, c. 9421, John Sterži-nar,.c. 9014. Novo pristopli: Mag-gie Koehevar, c. 14566, Matt Pau-še, c. 14567, Louis Ferke!, cert. 14568. Danica, šte,v. 22. Zopet sprejet : George Mikulčič, c. 12080. Prvi mesec suspendovani: Joseph Panjan, c. 7858, John Butkovič, c. 8567. Odstopli : Steve Stimac, e. 8214, J. Čolnar, c. 7148. Novo pristopli: Luka Ozenich, c. 14569, Matt Petah, c. 14570. Šmarnica, štev. 24. Prvi mesec suspendovan : Matt Mošnar, c. 3827. Novo pristopil : Frank Pompe, c. 14571. Celje, štev. 27. Novo pristopli: Frank Ovnič, c. 14572, John Strahota, c. 14573. Albert Naprudnik, c. 14574. Novi Dom, štev. 28. Zopet sprejet: George Butala, c. 2223. Novo pristopli: John Crngovič, cert. 14575, John Anich, c. 14576. Domovina, štev, 29. Prvi mesec suspendovani : Frank Uvni- ček, c. 9425, Frank Hribar, cert. 12090. Popotnik, štev. 30. Novo pristopli: John Zalar, c. 14577. Terezija Sprietzer, c. 14578, Joseph Zalar. c. 14579. Sava, štev. 32. Izobčeni : Joseph Pistotnik, c. 4255, John Hri-bošek, c. 4590. John Keržič, cert. Joseph Benedetič, c. 5645, J. Bon-ko, c. 4509, F. Svetina, c. 8542,-F. Dobida, c. 11772, Novo pristopli : Louis Škof, c. 14590,' Filip Mohorič, c. 14591, Jutranja Zora, štev. 54. Novo pristopli.- Joseph Komlanc. cert. 14592, Valentin Dogskobler, cer. 14593. Sovan štev. 55. Novo pristopil: Karel Bogatoj c. 14594. Slovenija št. 56. Zopet sprejet: John Otrin, c. 3102. Odstopil: Vinko5 Zevnik, c. 3663. Planinar, štev. 57 Prvi mesec suspendovani: Gregor Potočnik, c. 260, Rudolph Dolar, c. 12444. I-zobčen: Frank Fortuna, c. 5423. Novo pristopli:, Joseph Hren. c. 14595. Litija, štev. 58. Zopet sprejet: Alois Knes, c. 10551. Zavednost, štev. 59. Prvi mesec suspendovan: Frank Merčun, c. 11775. Drugi mesec suspendovani: Mihael Ojster, c. 13108, Vladislav Rajnard, c. 13543. Novo pristopila : Uršula Frančekovič, cert. 14596. Simon Gregorčič, štev. 60. Zopet sprejet: Julijus Gnajnar, e. 1710. Sparta, štev. 61. Prvi mesec suspendovan: John Kočevar, cert. 14170. Bratska Sloga, štev. 62. Prvi mesec suspendovan: John Mantel. c. 7768. Izobčen: John Sajatovič, c. 1186. Novo prostopli: John La-parac, c. 14597, Jak. Banovec, c. 14598. John Medved, c. 14599, Lovr. Deržaj, c. 14600. Bistrica, štev. 63. Prvi mesec suspendovan: And. Dolinar, c. 13751. Slovenska aZstava, štev. 64. Zopet sprejet: Fr. Kumer, c, 14176 Prvi Maj. štev. 65. Zopet sprejet : Al. Hacin, c. 3542. Prvi mesec suspendovan. B. Bartol, c. 79-14. Izobčeni: John Pulhlopek, c. 12786. Rud. Pulhlopek. c. 12788. Novo pristopli: Karl Boc, c. 14-601. Ant. Potočnik, c. 14602, Fr. Pire, c. 14603, John Lapajne, c. 14604. Anton Boldin, c. 12386. Drugi mesec suspendovani: Frank Wajs, c. 5002. Wohl gernuth, c. 6124, Gabriel Trampuš, c. 11291, Frank Krašovec, c. 12432, Al. Paulin, c. 13324. Izobčeni : Joseph Čopič, c. 6027. Joseph Kozoglev, e. 10048, John Pozarelli, c. 11097. Novo pristopli.: Joseph Mlinar, c. 14544. John Vrhovec, c. 14545. Bratstvo, štev. 6. Prvi mesec suspendovan : Anton Potočnik, c. 7684. Drugi mesec suspendovan: Andrej Hahalof, e. 14103. Novo pristopli : Jacob Drobne, c. 14546. Bratoljub. štev. 7. Zopet sprejeti: Karl Močnik, c. 1772. Drugi mesec suspendovan : John Močnik c. 587. Delavec, štev. 8. Novo pristopli : Rudolph Sedlar, c. 14547. Anton Roblek, c. 14548, Fanny Kuhelj, c. 14549, Rozalija Kumar, c. 14550, Louis Mrgole, c. 14551. Urša Kučič, c. 14552. Bratstvo Naprej, štev. 9. Zopet sprejeti: John Pročko, c. 6948, John Malli, c. 5515. Prvi mesec suspendovan : Victor Dollar, cer. 729. Drugi mesec suspendovan : Jacob Dufrat, e. 4501. Novo pristopli : John Kotzman, c. 14553, Joseph Grošelj, e. 14554. Trdnjava, štev. 10. Zopet sprejet: Joseph Mrak, c. 4796. Sokol. štev. 11. Zopet sprejet: John Forenpohar, c. 3862. Edinost, štev, 12. Zopet sprejeti: Matt Barkovič, c. 8010, Fr. Puickar, c. 7436, Savel Polovina, c. 2264. Novo pristopli: Stefan Si-lipetar. c, 14555. Marko Kovačič, c. 14556. Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti : Mihael Pintar, c. 2019, Jacob Kaska, c. 6292. Nick Pavlešič, c. 11582, Alois Golobič, c. 10119. Prvi mesec suspendovan : Matt Puš, c. 8012. Drugi mesec suspendovan: Anton Gulja, c. 10899. Novo pristopli: Florijan Odlasek, cer. 14557, Alex. Vaševich, c. 14558. Sloga, štev. .14. Prvi mesec suspendovan: Andrej Vrh, cert. 10707. Novo pristopil: Martin Co-ban, c. 14559. Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: Frank Perme, c. 11736, Andre1 Golob, c. 7167, Joseph Povšič, c. 8699, Frank Pavlenič, c. 8660, J. Sklander, c. 11735. Drugi mesec suspendovani: Frank Grimšič, c. 6954, Manuel Brekič, c. 10185. I-zobčeni: Anton Vaeie, c. 11457, John Pfajfar, e. 11737. Novo pristopli: Leopold Radi, c. 14560, Anton Košič, c. 14561. Orel, štev. 19. Prvi mesec suspendovani: Dušan Ivkovič, cer. 5611, Eva Ivkovič', c. 6229. Novo 5089, Peter Bizjak, c. 6973, John Reven, e. 7326. Naš Dom, štev. 33. Zopet sprejeti : Joseph. Kožela, c. 2702, Matt Gecan, c. 11124. Prvi mesec suspendovan : George Majic, c. 9428. Drugi mesec suspendovan: Mi- hael Gorenc, c. 7328. France Prešeren, štev. 34. Prvi mesec suspendovani: Martin Cesnik, c. 4474, John Benčar, cert. 5822, M. Dugar, c. 7456, F. Zu-L pančič, c. 8025. i Zveiza, štev. 36. Prvi mesec suspendovani: John Sregel, cert. 4162, Joseph Lazari, c. 11756. Proletarec, štev. 37. Zopet spre-* jet: George Galič, c. 7726. Drugi1 mesec suspendovan: Joseph Sušam, c. 7467. Ilirija, štev. 38. Zopet sprejet: John Divjak, c. 6385. Prvi mesec suspendovani: John Malj, c. 12583, Anna Leskovar, c. 10102, Joseph Leskovar, c. 2902. Izobčen: George Buzek. c. 13933. Novo pristopli: Frank Jurca, cert. 14580, Frank Turk. c. 14581. Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: And- Breeelnik, c. 4833. Anton Filipčič, c. 9690. Joseph Žnidaršič, c. 10334. Prvi mesec suspendovani: Ant. Marn, e. 1909. Marija Marn, c. 2553, Mihael Knapič, c. 6978. Drugi mesec suspendovan : Frank Mravlja, cert. 1920. Zvon, štev. 40. Prvi mesec suspendovan : Ludvig Pauček, cer. 11762. Večernica, štev. 42. Odstopil: Frank Prešern, e. 5726. Aurora, štev. 43. Drugi mesec suspendovani: John Kostelc, cer. 5729, Joeph Boben, c. 7594, Lovrenc Kostelc, c. 8030. Novo pristopil: Anton Tegelj, c. 14582. Illinois, štev. 47. Novo pristopli: Karl Žabkar, c. 14583, Jernej Podstudenšek. c. 14584. Triglav, štev. 48. Zopet sprejet: Frank Virant, c. 11939. Novo pristopli: Leo Pirnat, c. 14585, Andrej Repar, c. 3966, J. Primc, c. 14586, Matt Suhodolnik, cert. 14587. Skala, štev. 50. Prvi mesec suspendovani: F. Pirc, c. 3271, L. Gregurič, c. 2578. Izobčen: J. Čadež, c. 3384. Novo pristopil: Lukas Kaiser, c. 14588. Narodni Dom, štev. 51. Prvi meseč suspendovani: Marko Sta-zinski, c. 11343, Martin Žganec, c. 6288. Izobčen: Frank Pruss. c. 10735. Zvezda, štev. 52. Novo pristopila: Františka Slapničar, cert. 14589. V Boj, štev. 53. Zopet sprejeti: Dolenec, štev. 67. Novo pristopli: Štef. Samarsicli. c. 14605, John Sprajcar, c. 14606, Jos. Bedi, c. 14607, Ant. Pečar c. 14608, Rud. Šilc. c. 14609. Grozd, štev. 74. Prvi mesec suspendovan : Ant. Mravlja, c. 4646. Slovenec, štev. 75. Novo pristopli : Martha Sumina, c. 14610, Matt Gasparac, c. 14611, Bartol Žagar, c. 14612, Ant. Mihelčič, c. 14613, Margaret Mihelčič, c. 14-614. Prijatelj, štev. 76. Zopet sprejet: Ant. Mihelčič, c. 10571. Prvi mesec suspendovan : L. Hriber- i nik. c. 6645. Bratstvo, štev. 77. Prvi mesec suspendovani : Ig. Koss, c. 10156, Štef. Smolič, c. 13459. Odstopil: Ant. Osredkar, c. 11964 Delavska Zveza, štev. 78. Prvi mesec suspendovan : John Kocijan c. 13187. Dobrodošli, štev 79. Izobčen: Ciril Gecan/ c. 7924. Novo pristopil : Emil Radoševič, c. 14615. Svoboda, štev. 80. Zopet sprejet: Ant. Bujan, c. 10158. Prvi mesec suspendpvan : G. Radej, e. 70- 18. Drugi mesec suspendovan: B. Mihaljevič, c. 5178. Solnce, štev. 81. Prvi mesec suspendovani: Peter Jerbic, c. 7621, Jul. Čebular, c. 11356. Drugi mesec suspendovan: Matt Bruketa, c 8466 Novo pristopli: Jernej Koprivšek, c. 14616, Thom. Taučar, c. 14617. Triglav, štev. 82. Prvi mesec suspendovan: George Puh. c. 13-194. Planina, štev. 83. Zopet sprejet: Martin J. Doltar, c. 10486. Prvi mesec suspendovani: Fr. Zalar, c. 10160, Geco Borich, c. 137-70. Drugi mesec suspendovani: iM. Bruketa, c. 12122, Bože Miče-tič, c. 12123, Ant. Srok, c. 12295. Izobčen : Ant. Grad, c. 12119. Sovenski Delavec, štev. 85. Zo-net sprejet: Jos. Jakšič, c. 13953, Izobčen : Fr. Totin, c. 5962. Odstopil: Ant. Novšek, c. 13383. Novo pristopil: Martin Kajfesh, c. 14-618. Slovenski Dom, štev. 86. Zopet sprejet: Fr. Vallej, c. 12299. Prvi mesec suspendovani : Fr. Šušteršič c. 10900, Barbara Polenik, c. 111-65. Odstopil: Ant. Matakelj, c. 10759. Prostomisleci, štev. 87. Novo pristopli: John Drnovšek, c. 146- 19, Martin Zilinski. c. 14620, John Redick, c. 14621, Jak. Rabasin, c.‘ 14622, Ant. Jezérnik, c. 14623, Fr. Bebar, c. 14624, Charles Stolpa, c. 14645, Louis Macrl, c. 14626. Alex Koprovski. c. 14627, Dobri Bratje, štev. 88. Izobčeni: John Proha, c. 4133, John Dolenc, c. 10168. Novo pristopli: Fr. Perko, c. 14628, Jos. Reberšek, c. 14629, Ant. Kos, c. 14630, Frank Ambrožič, e. 14631. Glas Naroda, štev. 89. Prvi mesec suspendovani: Dušan Priča, c. 5846, Ferd. Maček, c. 12131. Novo pristopli: Peter Čedrik, e. 14632, Nick Gračanin, e. 14633, John Modraninec, c. 14634. Rdeči Prapor, štev. 90. Drugi mesec suspendovan: John Joh, c. 13035. Novo pristopil: And. Buda, c. 14635. Johnston City, štev. 91. Prvi mesec suspendovan: Mike Halko, c. 11634. Rožna Dolina, štev. 92. Prvi mesec suspendovan: Jos. Dobnikar, c. 1316. Novo pristopil: Jos. Paulin. c. 14636. Triglav, štev. 94. Izobčen: Ant. Prosen, c. 11804. Novo pristopli: Fr. Pogorelec, c. 14637, John Si-kola, c. 14638. Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: Fr. eMglič, c. 8076. Prvi mesec suspendovan: Martin Savnik, c. 12135. Drugi mesec suspendovani : Jos. Žugič, c. 6357, John Sotina. c. 1951, Andró Vegel, c. 1179. Bratje Vsizaenega, štev. 96. Prvi mesec suspendovan: Matt Fran kovic, c. 7635. Sokol, štev. 98. Novo pristopli: Louis Tomšič, c. 14639. John Mo-čilar, c. 14640. Nada, štev. 102. Zopet sprejete: Martha More, c. 8092, Kristina Namors, c. 11385, Jožefa Serbčič, c. 11187. Prvi mesec suspendova-na: Annie Vancovsky, c. 11527. Drugi mesec suspendo vana : Mary Novak, c. 10183. Jutranja Zora, štev. 103. Zopet sprejete: Mary Crtalič, c. 2975, Neža Raztrezen, c.10582. November, štev. 105. Drugi mesec suspendovan: Jak. Perenič, c. 1086. Novo pristopil: Ferd. Scha-schl, c. 14641. Prostost, štev. 106. Novo pristopli: Fr. Leban, c. 14642, Andy Puškar, c. 14643. Fr. Šušteršič, c. 14644. Paninski Raj, štev. 107. Prvi mesec suspendovana : Rozalija Bo-lanovj,, c. 10801. Izobčen: Jos. Po-zek. c. 9960. Novo pristopli: Cvetko Šupak, c. 14645, Jak. Romšek. c. 14646, Jos. Žvanut, c. 14647, Milka Šupak, c. 14648. Orel, štev. 109. Prvi mesec suspendovan: Martin Tomazin, c. 4137. Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet prejeti: Jos. Ozanich, c. 13973 John Zgonc, c, 8939, Vinko Kin-kela, c. 13797, Al. Jurdana, c. 13-800. Prvi mesec suspendovani: M. Rokavina. c. 14087, Greg. Verban, c. 10417, John Vidic, c 13574, John Paich, c. 14221, Jos. Košmerl, c. 13211, Alois Košir, c. 9113, John Turek, c. 13574. Dragi mesec suspendovani: John .Škul. c. 8307, Luka Biondič, c. 10743. Novo pristopli : John Push, c. 14649, Fr. Dobravich, c. 14650. John Lav-rich, c. 14651, Matt Paver, c. 146-52, John Jurdana, c. 14653, Ant. Debelak, c. 14654, Mian Vukušič, c. 14655, Angelo Krainik, c. 146-56, John Mohar, c. 14657. Zvezda, štev. 111. Izobčena: Anna Borstuar, c. 12642. Novo pristopila : Mary Mistek, c. 14658. Slovenki Sinovi, štev. 112. Drugi mesec suspendovani: -lohn Čadež, c. 10820, Peter Grubešič, c. 8289. Mangart, štev. 113. Novo pristopli: Matt Tomazinčič, e. 14659, Frank Nedoh, c. 14660. Živila Ilirija, štev. 114. Izobčen : Fr. Eružič, c. 10204. Novo pristopil: Matt Sankovič, c. 14661 Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejeti: Rud. Prosen, c. 13-984, Mike Korbar, c. 11399. Drugi mesec suspendovan: Izak Gersten, c. 13990. Izobčeni. Lud. Prosen, c. 13984, Thom. Sutan, c. 13991, Ig. Pretnar, e. 11253. Novi Dom, štev. 117. Novo pristopli: John Mlekush. c. 14662, Matt Kravanja, c. 14663, Karl Cuder, c. 14664, Andr. Kravanja, c. 14665. Slovenski Sokol, štev. 118. Drugi mesec suspendovan: Step. Rosenberg, c. 13995. Odstopil: John Golobič, c. 7185. Novo pristopila: Mary T. Ogrin, c. 14666. Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejet : Mike Briški, c. 11529. Prvi mesec suspendovan: Matt Zotič, c. 12649. Drugi mesec suspendovani: Ferd. Šulin, c. 8157, George' Putz, c. 9764, Ant. Tavčar, e. 73-06. Izobčen: Još. Stefančič, c. 2'lL 405. Zveza Detroitskih Slovencev.' štev. 121, Zopet sprejeti: Andr. ... .. Kontar, c. 12.393, Mike Seman, c. 10434. Prv imesec suspendovani : Mike Gonda, c. 8318, Martin Ho-vorko, c. 11407, John Kovach, c. 12650, John Kaučič, c. 12834, John Herbee, c. 13412, Fr. Krašivec, c. 11439. Drugi mesec suspendovani: And. Hovorka, e. 8320, John Gin cigar, c. 11828. Izobčen : Jos. An-droina,, c. 8167. Novo pristopli : Fr. Cigale, c. 14667, Matt Praznik c. 14668, Alex Ban, c. 14669, Štef. Gasparac, c. 14670. Vipava, štev. 123. Novo pristopli: Jos. Vdovč, c. 1467Î, John Li-povsh, c. 14672, Josephine Cornelia, c. 14673, And. Mitchell, c. 14-674. Mednarodna Zveza, štev, 124. Prvi mesec suspendovan: Ignac Perpar, c. 13597. Novo pristopli : Jos. Resnik, e. 14675, Jos. Zavrl, c. 14676, Fr. Vavtar, c: 14677. Hibbing, štev. 125. Novo pristopil: Val. Vodnik, c. 14678. Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti: J. Očovnik, c. 12332, A. Penko, c. 12333, L. Smrdel, c. 123-34, J. Krašovec, c. 12841. Prvi mesec suspendovani : Adolf Petrič, c 11216, John Bajt, c. 11219. Izobčeni: Fr. Mohar, c. 8685, Anton Samson, c. 9971, Jos. Hren. c. 12-326. Novo pristopli: Ant. Smole, c. 14679, Louis Zakrajšek, c. 14-680. Narodne Slovenke, štev. 128. Izobčena : Mary Simonič, c. 8800. Novo pristople: Jennie Prišlin. c. 14681, Barbara Ozanich, c. 14682. Mary Z. Puhek, c. 14683. Lipa, štev. 129. Zopet sprejet : Ant. Tekavčič, c. 8810, Prvi mesec suspendovani: John Jerman.'c. 6087, Alojzija Kavšek, c. 11411. J. Kocjan, e. 12656, Karl Gabrovšek, c. 12655, Jos. Zupančič, c. 13-604, Rud. Murn, c. 1410, Ig. Šušteršič, c. 5006. Drugi mesec suspendovani : Vin. Hribar, c. 9308, Fr. Petrovčič, c. 9979, Fr. Zupančič, c. 12170, Felix Kramaršič, c. 13072, Ant. Hočevar, c. 12848. Izobčen : Alois Hus, e. 9145. Novo pristopli: Jos. Mrvar, c. 14684, J. M la ček, e. 14685. Eveleth. štev. 130. Prvi mesec suspendovana : Mary Steblaj, c. 13817. Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: Mike Kulovec, c. 10-19, Fr. Bešenič, c. 12344, And. Mikulčič, c. 12346, Fr. Stonič, c. 41. Prvi mesec suspendovani : M. He-gji, c. 8962, A. Hegji, c. 11031, Iz-Steiner, c, 10221. Drugi mesec suspendovan: John Vrbanac. c. 12-345. Balkan, štev. 133. Zopet sprejet John Horvat, c. 12002. Prvi mesec' suspendovani George Grgurič, c. 9784. John Kinkof, c. 10453, Stef. Vidmar, c. 11670. Brooklyn, štev. 135. Prvi mesec suspendovan : Ant. Stepich. c. 13-426. Michigan, štev. 136. Prvi mesec suspendovani: Karol Polič, c. 13-264, Joe Crnkovič, c. 13625. Drugi mesec suspendovan : Jos. Pintar, e. 14016. Izobčen: Ant. Tomac, c. 10620. Novo pristopli : Fr. Stimac. c. 14686, Jos. A. Pleše, c. 14687, Peter Klobučar, c. 14688, Anton Tomac, c. 14689, Matt Briški, c. 14690, Jos. A. Crnkovič, c. 14691. Napredne Slovenke, štev. 137. Prvi mesec suspendovane : Mary Race, c. 8365, Anna Tekavčič, c. 10231. Novo pristopila: Frančiška Francelj, c. 14692. Postojnska Jama, šte\. 138. Novo pristopil: John Krajc, c. 14693. Tabor, štev. 139. Zopet sprejet : Fr. Gustinčič, c. 9523. Prvi mesec suspendovani: Martin Frenk, c. 9526, Ant. Filipčič, e. 10850. Dragi mesec suspendovan : John Zadnik, c. 12677. Izobčen: Frank Zad-, nik, c. 11034. Novo pristopil: Matt Mahne, c. 14694. Bratska Zveza, štev. 140. Prvi mesec suspendovani: John Fugi-na, c. 10235, Jak. Saver, c. 13259, Peter Petek, c. 13639. Brod na Kolpi, šteiv. 141. Drugi mesec suspendovan: Jos. Bostian-eič, c. 9567. Novo pristopli: John Klobučar, e.' 14695, John Mihelčič e. 14696. Mir, štev, 142. Zopet sprejet : Ignac Petsche, e. 9581. Prvi mesec suspendovana : Agnes Petcshe, c. 11047. Novo pristopli: John Feme c. 14697, Fr. Kozlevčar, c. 14698, Jak. Novinc, c. 14699, And. Možina, c., 14700. Louis Sanjsa, c. 14-7Ç1, Fr. Jakoš, o. 14702, ¡John Matjašič, c. 14703, John Schnell, c. 14704. Šlbvefiski Lovec, štev. 143. Dragi mesec suspendovan : John Jerman, c. 9859.’, :\-:r¡i ; ; Slovenci in Horvati, štev. 144. Zopet sprejet: Paul Dukmanovičj, c, 12880. Prvi mesec suspendovan: r Ji λ"ul: ' Lov. Furlan, e. 9797. Drugi mesec suspendovan: Lukas Forstner, c. 12884. Novo pristopil: Matt Sučič c. 14705. Slavček, štev. 145. Novo pristopli: Fr. Bogataj, c. 14706, Pet. Perenič, c. 14707, Fr. Bogataj, c. 14708. Kanarček, štev. 146. Zopet sprejeti : Fr. Andolšek, c. 9818, Mike Andrejaš, c. 10244, John Veličevič c. 12359, Jos. Veličevič, c. (???) Drugi mesec suspendovan: Matt Paulič, c. 10635. Novo pristopil: Jos. Veličevič, c. 14709. Vodnikov Venec, štev. 147. Zo-pej. sprejeti: Jos. Mestek, c. 8004, Alois Vrbanič, c. 13646. Prvi mesec suspendovani. Alois Erste, c. 10638, Henry Lunarček, c. 11420, Ant. Premrov, c. 9163, Fr. Gornik, c. 13268. Drugi mesec suspendovan: Fr. Nahtigal, c. 10465. Slovenke v Boj za Narod, štev. 150. Novo pristople: Mary Tudič, c. 14710, Julija Sešič, e. 14711, Mary Merki, e. 14712, Terezija Verovac, c. 14713, Julija Kosman, c. 14714, Mary Verovac, c. 14715. Bratje Edinosti, štev. 151. Zopet sprejet: Blaž Taučar, c. 3653. Slovenski Narod, štev. 153. Novo pristopil: Ignac Slabe, c. 14716 Gorjanec, štev. 154. Prvi mesec suspendovan: John Stukel, c. 10-485. Novo pristopli: Vin. Stimac, c. 14717, And. Ponikvar, c. 14718. Vrtnica, štev. 155. Izobčena: Magdalena Skaporc, c. 10643, Novo pristopila: Frančiška Kolenc, c. 14719. Bodočnost, štev. 157. Novo pristopil: Andy Gaberšek, c. 14720. Zavedni Sosedje, štev. 158. Zopet sprejeti: Thom. Russ, c. 30-681, Ignac Kušar, c. 479. Prvi mesec suspendovan: Karol Kotnik, c. 5834. Ferrer, štev. 159. Zopet sprejet: W. Bobbot, c. 12896. Javornik, štev. 160. Drugi mesec suspendovani: Jos. Prijatelj, c. 11071, Mary Prijatelj, c. 11066. Vseslovani štev. 161. Novo pristopil: Anton Hočevar, c. 14721. Volvozor, štev. 163. Drugi mesec suspendovan: Steve Razpotnik c. 11246. Spomladanska Vijolica, štev. 164. Prvi mesec suspendovana: Margareta Jenko, c. 12877, Ant. čikada, c. 12898, Anna Mesojed-nik, c. 11278. Lunder Adamič, štev. 165. Prvi mesec suspendovani: Jos. Kober, c. 11861, Tom Buree, c. 12028, Matt Buree, e. 13661. Izobčen: James Coven, c. 12902. Slovenske Sestre, štev. 167. Novo pristopila Aloilzija Siirijak cer. 14722. Sinovi Slove štev. 168. Novo pristopil Fr. Markič, c. 34723. Dolenec, štev. 170. Pkvi mesec suspendovan: Fr. Pratengraser, c. 6994. Izobčen: Mike Lukek, c. 12-031. Slovenski Prijatelj, štev. 171. Prvi mesec suspendovan: Frank Opalk, c. 14497. Novo pristopil: Jos. Judež, c. 14724, John Artač, c. 14725. Dobri Prijatelji, štev. 172. Novo pristopil: Jakob Luks, c. 14726. Slava, št. 173. Novo pristopli: John Marinčič, e. 14727, Fr. Žač-nik, c. 14728. McKinley, štev. 175. Zopet sprejeti: John Stefanich, c. 13276, Jos. Hegler. c. 12857. Novo Leto, štev. 176. Novo pristopli: Jos. Perko, c. 14729, Jos. Antolič, c. 14730. Mars, štev. 177. Izobčen: Matt Margon, c. 12913. Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti: Jakob Matko, c. 13-939, Jovo Ogrizek, c. 12925, Ant. Tomičič, c. 14275, Mihe Ipavec, c. 14276. Prvi mesec suspendovani: Fr. Hvala, c 12939, Jakob Bergoč, c. 14279, Ant. Novinc, c. 14278. črtani: Ant. Verč, c. 14275. Novo pristopli: John Perše, c. 14731, Ant. Velkovrh, c. 14732. Lavdon, štev. 179. Drugi mesec suspendovan: Frank Izo, c. 13105. Planinski Glas, štev. 180. Izobčeni: John Špeh, c. 13283, Jakob Fojkar, c. 13290. Dom in Svet, štev. 181. Novo pristopli :Fr. Korošec, c.‘ 14733, Martin Pompe, e. 14734, Jos. Golob, c. 14735. Slovanski Rudar, štev. 182. Izobčeni And. Brnadich, c. 13308, Matt Brnadich, c. 13310. Novo pristopil: Jos. Knap, c. 14736. Planinski Raj, štev. 185. Prvi mesec suspendovani: J. Dolšak, c. 13698, J. Semsen, c. 13594, T. Ulle, c. 13864, E. Črnko, e. 14288. Jugoslovani, štev. 186. Prvi mesec suspendovan: Fr. Perše, c. 33-69, Izobčen: Fr. Peček, e.: 2874. $iovo društvo: Keevatin, štev. 194, v Keevatin, Mimi. Pristopili so: Matt Lubanovič, c. 14737, Jos. Imbanovič, e. 14738, John Kluča-riey c. 14739, John Videnica, c. 14-740, Louis Petrich, c. 14741, Jos. Lubanovič, e. 14742, George Ra-dučevič, e. 14773, George Bukma-nič, c. 14744, Marko Draškovič, b. 14745, John Marčinko, e. 14746. Novo društvo: Složne Sestre, štev. 195. v Dodgeville, Mich, Pristopile so: Anna Totnac, c. 14747, Frančiška Marolt, c. 14748, Dragica Mamula, c. 14779, Marija Ga-spara.e, c. 14750, Marija Stimac, e. 14751, Antonija Pintar, e. 14752, Frančiška Klobučar, c. 14753, (Marija Herlevič, e. 14754 sprejeta, ko predloži izkaz starosti). Novo društvo: Cvetko, štev. 196 v Wenona, Til. Pristopili so: Fr. Goropešek, c. 14755, Vincenc Ma-ranell, c. 14756, Frank Kohne, c. 14757, Vine- Pesjak, c. 14758, Ig. Tominške, c. 14759, Charles Novak, c. 14760, John Heiny, c. 147-61, James Verbiči), c. 14762, Tony Jetnick, c. 14763. Novo društvo Ironton, štev. 197, v Ironton, Minn. Prstopili so: Fr. Kržišnik, c. 14764, Jos. Majerle, c 14765, Jos. Suhodolec, c. 14766, Štef. Jedinak, c. 14767, Šte-f. Jakša, c. 14768, Mike Žaukar, c. 147-69, Janko Obranovič, c. 14770, N. Urenivič, c. 14771, Jos. Kobe, c. 14772, Joh nTomac, c. 14773, Tom Tomec. c. 14774. Prestopili so: Od dr. štev. 2. Andrej Mahne, c. 5193 k dr. štev. 186. Od dr. štev. 4. Martin Mohorič, c. 5421 k dr. štev. 52. Od dr. štev. 5. Jacob Hočevar, c. 4236 k dr. štev. 118. Od dr. štev. 6. John Zupan, c. 11295, Frank Svečnik, e. 11296 Leopold 'Zupan, c. 11297 k dr. št. 138. Frank Kvartich, c. 8986, Anton Barilar, c. 12061 k dr. štev. 118. Anto{p Hauptman, c. 2486, Andrej Drmota, c. 2636 k dr. št. 176. Od dr. štev. 7. Anton Bolk, c. 6548 k dr. štev. 117, John Hervol, c. 547 k dr. štev. 54. Od dr. štev. 9. John Halacz, c. 4247 k dr. štev. 27. Od dr. štev. 10. Frank Sulen-tič. e. 2463, Mahiel Skemder, cer 11301, Dujo Krpan c. 11294 k dr. štev. 177. Lukas Murko, c. 6358 k dr. štev. 183. • Od dr. štev. 13. Joseph Matko, c. 205 k dr. štev. 151. Od dr. štev. 14. Martin Jeršič, c. 3553 k dr. štev. 39. Od dr. štev. 16. Joseph Rubič, e. 8185 k dr. štev. 19. Od dr. štev. 20. Alois Glavan, c. 8397 k dr. štev. 43. Od dr. štev. 21. Alois Busčak, c. 12408 k dr. šte|v. 100. Od dr. štev. 22. John Videmšek. c. 7625 k dr. štev. 136. Od dr. štev. 24. Joseph Božič, c. 11603 k dr. štev. 26. Od dr. štev. 27. Ferd. Sedenik c. 1487 k dr. štev. 30. Od dr. štev. 30. Paul Obregar c. 1226 k dr. štev. 151. Od dr. štev. 32. John Fende, c. 12431 k dr. štev. 142. Od dr. štev. 38. Frank Ran s, c. 1510 k dr. štev. 14. Od dr. štev. 44. Matt. Pristavec, c. 7776 k dr. štev. 14. Od dr. štev. 49. Joseph Certa-lič, c. 13531 k dr. štev. 5. Od dr. štev. 52. Marija Lautar, e. 8734, John Reven, c. 4188, Fr. Lautar, c. 7745 k dr. štev. 13. Mihael Pirc, c. 11370 k dr. štev. 92. Od dr. štev. 55. Jacob Bergant, c. 5041 k dr. štev. 176. John Špi-ler, c. 6316 k dr. štev. 123. Od .dr. štev. 56. Alois Prej za, c. 3433 k dr. štev. 87. Od dr. štev. 57. Joseph Primožič, c. 8745 k dr. štev. 115. Od dr. štev. 59. Joseph Bregant, "c. 7346 k dr. štev. 98. Od dr. štev. 60. Frank Srebern-jak, c. 1802, Alois Cvelvar, cer. 1603 k dr. štev. 174. Od dr. štev. 64. Frank Seničar, c. 9375 'k dr. štev. 118. Od dr. štev. 65. John Bašel, c. 201 k dr. štev. 92. Od dr. štev. 74. Matt Stermec, c. 4642 k dr. štev. 151. Od dr. štev. 78. John Okoren, c. 4986 k dr. štev. 7. Od dr. štev. 79. Rok Gecan. c. 7361 k dr. štev. 75. Od dr. štev. 83. George Stepan, e. 9086 k dr, štev. 154. Od dr, štev. 88. Joseph Demov-šek, e. 12128 k dr. štelv. 6. Od dr. štev. 89. John Šraj, c. 10p97 k dr. štev. 6. Od dr. štev. 92. Anton čekow-sky, c. 4251 k dr. štev. 9. Od’ dr. štev. 94. John Jenich, k e. 13782 k dr. štev. 85. Od dr. štev. 95. Anton Jereb, c. .13199, Karl Ambrože; c. 9461 k dr. štev. 59. Od dr. štev. 107, Lukas Mesoje-dnik, e. 9756 k dr. štev'. 11 S. Andrej Mihalič, e. 7052 k dr. štev. 8. Od dr. štev. 110. Jacob Drobnič, c. 7254, Anton Breznikar, c. 8491 k dr. štev. 81. Od dr. štev. 115. Joseph Iljaš, c. 8235 k dr. štev. 38. Od dr. štev. 116. Joseph Hauptman, c. 7821, John Piskar, c. 7819, Dominie Erklavec, e. 482 k dr. št. 107. Od dr. štev. 117. Kateirina Klarič, c. 13585 k dr. štev. 189. Od dr. štev. 123. Frank Golič-nik, c. 9108 k dr. štev. 91. Od dr. štev. 133. M. Marinc, e. 11671 k dr. štev. 5. Od dr. štev. 137. Albina Hočevar, c. 7154 k dr. štev. 118. Od dr. štev. 138. John Batich, 215 k dr. štev. 7. Od dr. štev. 141. Marija Oza-nič, c. 1001, Mihael Ozanič. cer. 9790 k dr. štev. 16. Od dr. štev. 145. George Grača-nin, c. 13841, Ivana Nagode, c. 13840, Matt Gračanin, c. 13265, Anton Nagode, c. 9804, Dušan Priča, c. 5846 k dr. štev. 89. Od dr. štev. 153. Joseph Kosa, c. 12210 k dr. štev. 48. Od dr. štev. 159. John Žnidaršič, e. 10868 k dr. štev. 47. Od dr. štev. 160. John Bukovniški, c. 13091 k dr. štev. 142. Od dr. štev. 163. Srečko Petrovič, c. 5117 k dr. štev. 80. Od dr. štev. 166. Frank Uršič, e. 11697 k dr. štev. 6. Od dr. štev. 169. Marija Zajec, c. 12435, Valentin Zajec, c. 12434 k dr. štev. 181. Od dr. štev. 181. Frank Fink, e.. 9719 k dr. štev. 117. Od dr. štev. 182. Leopold Ilaš, e. 14062. Karl Rrže, c. 14060 k dr. štev. HO. Od dr. štev. 183. Jacob Porenta, c. 13471 k dr. štev. 24. ADVERTISEMENTS. IŠČE SE: Dominik Štrekelj, doma iz Medna pri' Medvodah. Pred par leti je bival v Hermi-nie. Pa. Ker mi je pa sedanje njegovo bivališče neznano, prosim cenj. rojake, da mi sporoče njegov naslov ako jim je znan, ali pa naj se sam javi, ker drugače bova prisiljena objaviti, zakaj ga iščeva. Matevž in Marija Hostnik, West Newton, Pa. R. 3. Bx 80. IZUČENE DELAVKE, ki znajo s strojem šivati slamnike se sprejmejo takoj pri Midland Hat Company 844—856 W. Adams in Peoria St. Chicago, 111: Plača dobra, sezona dolga. (Adver’t.) Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913. je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0. Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni. Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer. 2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste. —Tihotapci v avtomobilu. Prav pogumn^^o udrli tihotapci čez švi carsko mejo pri Kostnici, ki so naložili v avtomobil saharin. O tem poročajo: Nemški mejni straži so sporočili, da pride po noči čez mejo avtomobil s saharinom, ki so ga bili, tihotapci naložili v Curihu. V neznansko hitrem diru je res pridrvel avtomobil pri Gottljebenu čez mejo, ne meneč se za strele straže. Na mostu čez Ren so nastavili tihotapcem lesen voz za barikado, a to ni šoferja prav nič motilo. Pogumno je zavozil v voz. ki je od letel v stran, kakor igrača. Na drugi strani mostu sta čakala zopet dva stražnika. Seveda se tihotapci niso zmenili za njune klice, temveč so na oba streljali. Stražnika sta tudi streljala, a nikogar zadela. Nato so takoj telefonično obvestili policijo v bližnjih krajih, a tihotapcev vzlic temu niso dobili. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 56 $20.50 $41.00 ? K. 200 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 1020.00 K. 5G0Í S temi cenami vsi stroški. so vračunjen PRODAJAMO ŠIFKART1 MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Državna Banka 1900 Blue IsIan s pošto svoje prihranke, ker je ena na večjih in najvarnejših bank v ajd riki. Z enim dolarjem lahko začne: vlagati in vloga vam bo nosila *tir: v sto obresti The Cleveland Trust Company SAVINGS BANK S MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko nap mete hranilni predal (box) iz Armorj« vega jekla, v katerem so vaši privati papirji, vrednosti varni pred ognjen, tatovi, vlomilci in drhalskimi sap a c Vabim« Va«, da si «gledate hranil r predale med uradnimi urami J. S. JABLONSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni 6122 St. Ciair Avenue. CLEVELAND 0Hi0. kakovosti z znakom S. H, P, J. dvoje vrst po 5 in 16c — izdeluje po primemo nizki ceni John Breskvar, 3528 St. Ciair Ave., N. E. Cleveland, 0. 1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. za cene! Podpirajte domače in bratsko podjetje! EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, Naj več ja slovanska tvornica za ZLA STAVB, REG ALIJE, ZN/.KB. KAPE PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluj« zlate znak« za vsa sloven ska, hrvatska, čeeka, slovaška in srb ska društva v Ameriki. Pišit« po naš veliki cenik ki je ti-»kan t v*«h slovanskih jezikih in ka teremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društov. ____ Lastnik je vodom Ceh, piše sl o v en» k TTTtTiTSET? in hrvatskl in je član 8. N. P. J„ odkar se je ustanovila. m* 111 i l DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK -"i- r?r—- i .. Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2661 S. Lawndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. V^Važno uprašanje! mi opravf najbolje in najceneje Konzularne 2S& vojaškedrove st 2adm ^^Olilwaukee.Wis, EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake kape, pečate, iti vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže C«. 2616 S. Lawndale An. Gtilcap, se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse Hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C., CLEVELAND, O. y f y y y i t i t i y NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JI Narodna Tiskarna 2146-50 Bluv IslandJtve., Chicago, /U. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni y f y y y y t y t f t The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 18*0 Assests: nad 83,600.000.00 irozoaj« in splošni bančni pooli. Poaojil* na iomljiič* in iro^. 68. cesta is St. Clair Ave. Huron Road in Prospect Ato. Superior Ave. in Addison Rond. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Plačemo 4 od slo. Pošiljamo denar v staro domovin« hitro in zanesljiv«. Tor prodajamo orodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. telim« Vašega znanstva. Jne. M. Sundry, preda. Harley E. Gibbs, po» pred*. H. W. King, pedrared» J. Horac« Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik inMag. L. O. Kolli« in P. Schulz«, pomora« e&ahitnr. POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in importirahe in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivo vic, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, Katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL. Pozor! Gostilničarji! Pozor! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. VI lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi Remington-ovega za seštevanje in odštevanje Pisalnega stroja (Seštevalni mehanizem Wahla) in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno. Vidna pisava in seštevanje. Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena. Remington Typewriter Co. (Incorporated) 35 So. Wabash Ave, Chicago, 01.