LETO VII/1968 • ŠTEVILKA 2 MAREC CENA 50 S DIN
Ob odkritju doprsnega kipa Toma Brejca - Pavla
France Bevk o Tomu Brejcu - Pavlu
V okviru proslav letošnjega slovenskega kulturnega praznika so na kamniški osnovni šoli Toma Brejca 7. februarja odkrili spomenik organizatorju vstaje na Kamniškem Tomu Brejcu - Pavlu. Doprsni kip velikega revolucionarja, delo profesorja Leva Ho-
Knjižcvnik France Bevk je odkril doprsni kip Toma Brejca
marja iz Kamnika, je odkril pisatelj France Bevk. Šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi.
Ko jc odkril spominski kip, je France Bevk dejal:
»Danes ta dan me je doletela Prijetna dolžnost, da odkrivam revolucionarju Tomu Brejcu doprsni kip v vež] šole. ki nosi njc-Rovo ime. Ta dolžnost mi jc tem bolj prijetna, ker je bil Tomo Brejc kot deček moj ljudskošolski učenec med ^rvo svetovno vojno, ko sem bil učitelj v Novakih pri Cerknem. Jaz se ma'ega Toma pozneje nisem več spominjal, preveč je bilo otrok in premalo časa sem učiteljeva! na tisti šoli; najina pota so šla narazen, ko sem moral k vojakom. Tomovi starši pa so se P« zasedbi Primorske no Italijanih preselili v Kamnik, kjer jc našel Tomo svojn novo domovino. Ko sva se čez dolga leta zopet srečala v par'izanih, se mi 'c moral predstaviti in mi obuditi spomine; posebno je poudaril, kako spm ga tedaj knt mlad učitelj navdušil za pisatelja Cankarja, česar ni pozabil. Tokrat ni stal pred •"enoj kot ljudskošolski učenec, temveč kot zrel mož. za katerim
so bile že bogate skušnje delavca in revolucionarja. Delavca, ki jc občutil na svoji koži vse krivice in tegobe delovnih ljudi in jc imel lenck posluh za njihove življenjske potrebe in težave in je bil z vsem srcem povezan z njimi. In revolucionarja, ki je zgodaj spoznal, da se delavskemu razredu lahko pomaga le z novim, pravičnejšim družbenim redom in je temu plemenitemu cilju posvetil vse življenje doma in v tujini, ko je bil v svojem stremljenju stalno izpostavljen tveganjem in nevarnostim ter ga je slednjič pot pripeljala v vrste partizanov.
Tu sem ga imel priložnost spoznati kot človeka, ki je imel za delavca čuteče in razumevajoče srce, in kot revolucionarja, ki ni
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
poznal omahovanja ali stranpoti, ampak brez obzira na težave in žrtve le ravno pot do svojega cilja. Tak, kot je bil, je vzbujal splošno spoštovanje in zaupanje. Doživel je srečo, da so se mu izpolnile sanje o lepši prihodnosti ponižanih in razžaljenih. Zal nam je bilo, ko nas je prezgodaj, veliko prezgodaj zapustil, ker mu jc nesebično in požrtvovalno delo mladih let spodkopalo zdravje.
Ne domišljam si, da sem ga vzgojil za svetlo pot, ki jo je hodil v življenju, razen da sem ga navdušil za pisatelja Cankarja, ki mu je bil pozneje s svojimi deli vodnik v življenju. In mislim, da se ne motim, če trdim po njegovih besedah, da jc njegova revolucionarna zavest rastla iz Can-
karja. In seveda tudi iz njega — delavca proletarca. In ko mu danes na tej šoli odkrivamo dopr-snik, želim, da bi ga učenci imeli za svetel zgled požrtvovalnosti in žive vere v lepšo prihodnost delovnih ljudi. Ponosen sem nanj kot njegov nekdanji učitelj, ponosni smo nanj vsi, ki sc kot on bojujemo za resnico in pravico. Slava njegovemu spominu!«
Po slovesnosti v avli šole je bila v šolski telovadnici še proslava Prešernovega dne, ki so jo pripravili učenci te šole. Pisatelj Bevk se je rad odzval vabilu in spregovoril nekaj besed o pomenu slovenske knjige za naš narodni razvoj.
<-U)
Občina je znižala davke v kmetijstvu
Za zadnjo sejo občinske skupščine so odborniki dobili obsežno gradivo, ki je vsebovalo predvsem predloge najrazličnejših odlokov, nanašajočih se na oblikovanje sredstev za splošno potrošnjo posebej za šolsitvo, na prispevke in davke občanov, na sredstva občinskega proračuna itd.
Takoj v začetku se je razvila zelo živahna razprava o predlogu finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana. Predlog finančnega načrta sklada predvideva 23.6 milijarde starih dinarjev dohodkov in izdatkov. Dohodke bi oblikovali s 5 % prispevkom od brutto osebnih dohodkov, 5 % prispevkom iz dopolnilnih dohodkov zavarovancev in z 0,95 % dodatnega prispevka za kritje 2 milijarde starih dinarjev primanjkljaja iz lanskega leta. Odborniki se niso strinjali z dejstvom, da morajo vsako leto ponovno razpravljati o izgubah tega sklada in glasovati za dopolnilni prispevek. Merila gospodarjenja naj bi bila enaka tako za gospodarske kot za negospodarske organizacije. Dokler bo trajalo sedanje stanje, po sodbi odbornikov nj mogoče pričakovati bistvenih izboljšanj v gospodarjenju s skladi socialnega zavarovanja. Zato odborniki za predlog finančnega načrta sklada niso glasovali.
Preden so prešli na oceno razvoja občine Kamnik v letošnjem letu in na obravnavanje politike
proučili poročilo o izvršitvi proračunskih dohodkov in izdatkov v lanskem letu. Ugotovili so, da je bil predvideni plan skupnih proračunskih dohodkov vključno s šolstvom za leto 1967 v višini 10 milijonov 800.000 novih dinai-jev presežen za 2,4 %. Splošna potroš-
nja v občini je torej razpolagala z 11,560.328 N dinarjev, kar je skoraj za 17% več kot leta 1966. Skoraj v celoti so bila uresničena vsa pričakovanja glede prispevkov iz osebnih dohodkov in od taks, nekoliko manj od davkov in osta-(Nadal j. na 3. str.)
Volilci kamniške občine!
V NEDEUO, 21. APRILA, BOMO GLASOVALI ZA SAMOPRISPEVEK
Ker se je velika večina občanov na zborih volilcev odločila, da bi podaljšali sedanji samoprispevek občanov za naslednja tri leta, bo občinska skupščina na prihodnji seji sprejela odlok o razpisu referenduma. Letos se morajo občani, ki imajo volilno pravico, s posebnim tajnim glasovanjem (referendumom) odločiti, ali so za to, da s pomočjo neposrednega prispevka občanov tudi prihodnja tri leta urejamo pomembna vprašanja kot je gradnja šol, cest, vodovodov, otroških vrtcev itd.
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta priporočila, naj bi bil
referendum v nedeljo, 21. aprila 1968,
od 7. do 19. ure na vseh voliščih v vseh krajevnih skupnostih v občini. Glasovali bodo vsi volilci v občini.
Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina pozivajo vse volilce, da s svojo udeležbo in z glasovanjem za uvedbo krajevnega samoprispevka glasujejo za hitrejši razvoj svojega kraja in celotne občine.
Program financiranja modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino
55 <
m
o
i—t
m t—i
55 <
O pomenu modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino je razpravljala skupščina občine Kamnik na 8. seji dne 28. septembra 1967. Skupščina je na predlog seje predsednikov svetov krajevnih skupnosti v občini in komisije za volitve in imenovanje imenovala iniciativni odbor za modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino.
Iniciativni odbor se je sestal in proučil možnost sodelovanja gospodarstva v občini in gospodarskih organizacij izven občine pri financiranju te ceste. Strinjal se je s predlaganim načinom modernizacije ceste, kakor so se strinjali tudi predsedniki delavskih svetov in direktorji gospodarskih organizacij v občini Kamnik na sestanku dne 25. decembra 1967.
Modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino je možno pričeti v letu 1968 po odločitvi občanov glede samoprispevka, ki bi ga uvedli z referendumom 21. aprila 1968.
Krajevne skupnosti v občini Kamnik bi 40 % krajevnega samoprispevka namenile za modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino ali gradnjo šol (po programu, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu). Krajevne skupnosti v Tuhinjski dolini pa bi namenile 80 % samoprispevka za modernizacijo tuhinjske cesite. Ostalih 60 odstotkov, oziroma 20 % krajevnega samoprispevka bodo krajevne skupnosti porabile za financiranje svojega programa, ki so ga sprejeli zbori volivcev od 7. do 18. marca 1968. leta.
Krajevni samoprispevek plačujejo občan; občine Kamnik in sicer:
a) delavci in uslužbenci v višini 2 % od neto izplačanih osebnih mesečnih dohodkov.
b) zavezanci prisp°vka od kmetijstva, obrtniki — nepavšalisti in zasebna gostišča v višini 2 % od davčnih osnov, od kaferih se odmerja prispevek v letu 1968:
c) ostali zavezanci prispevka iz obrtništva — pavšalisti po 2% od davčnih osnov, od katerih jim je bila odmeriena dohodnina in občinska doklada v letu 1967;
d) upokojenci, katerih pokojnina znaša mesečno več kot 800 novih dinarjev.
Modernizacija ceste skozi tuhinjsko dolino predstavlja pomembno akcijo za hitrejši gospodarski razvoj Tuhinjske doline in občine Kamnik. Nujno moramo povezovati pomembnost ceste skozi Ttihinisko dolino z reševanjem problemov v vsaki krajevni skupnosti, ker številnih oroblomov ni mogoče rešiti drugače kot s sredstvi gospodarskih organizacij, proračuna in s sredstvi občanov. To pomeni, da tudi manjših problemov, (gradnje vodovodov, potov, napeljava razsvetljave, gradnja vrtcev. rekreacijskih prostorov delovnih ljudi itd.) brez uvedbe samoprispevka ne bo možno hitreje in učinkoviteje reševati. S samoprispevkom pa bomo prispevali k sofinanciranju ceste skozi Tuhinisko dolino in h gradnji šol na območju občine Kamnik.
Samoprispevek torei uvajamo za sofinanciranje gradnje šol po programu in modernizacije Tuhinjske ceste ter za reševanje številnih krajevnih problemov.
V obdobju treh let so predvideni in možni naslednji viri financiranja ceste skozi Tuhinjsko dolino:
1. Krajevne skupnosti bi s samoprispevkom zbrale v 3 letih
200 milijonov starih dinarjev;
2. sredstva gospodarskih organizacij v občini Kamnik 80 milijonov starih dinarjev;
3. sredstva gospodarskih organizacij izven občine (Ljubljana-Transport, Cestno podjetje Ljubljana, GG Ljubljana itd.) 50 milijonov starih dinarjev;
4. sredstva proračuna 18 milijonov starih dinarjev;
5. zbrana sredstva od raznih prispevkov in daril občanov, gostišč itd. 5 milijonov S dinarjev;
SKUPNO 350 milijonov S din.
Po izračunu Cestnega podjetja Ljubljana bi modernizacija 26,3 kilometra ceste do občinske meje v Motniku znašala po prvi varianti 720 milijonov starih dinarjev. Ta varianta predvideva 2,2 km ceste v širini 6 m, 21,5 km ceste v širini 5 m in 2,6 km ceste čez Ko-zjak tudi v širini 5 m.
Po drugi varianti bi znašala modernizacija 856 milijonov starih dinarjev in sicer 2,2 km ceste v širini 6 m, 21,5 km v širini 5,30, 2,6 km ceste, odsek Kozjaka, v širini 5,50 m.
Po tretji varianti bi predračun znašal 924 milijonov starih dinarjev s tem, da bi bilo 26,3 km ceste asfaltirane v širini 6 m.
Višino sredstev, ki bo potrebna za modernizacijo ceste nad 350 milijonov S dinarjev, bo potrebno zagotoviti iz republiškega cestnega sklada. Republiški cestni sklad vlaga svoja sredstva po kriterijih, ki jih bomo v Kamniku izpolnjevali, in sicer: družbenoekonomski kriterij (3.400 ton dnevna obremenitev ceste), lastna udeležba (v kolikor se občani s samoprispevkom odločijo in pod-pro akciio). To pomeni, da bomo v letu 1969, ko se bo pripravljal
Konference krajevnih organizacij SZDL
Te dni so v naši občini v teku konference krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerih člani Socialistične zveze obravnavajo dosedanje delo in aktivnost svojih organizacij, razpravljaio o programih družbenopolitične aktivnosti v prihodnjem obdobju, o vključevanju novih članov v Socialistično zvezo, družbenopolitičnem in poljudnoznanstvenem izobraževanju in o aktualnih družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih komune.
Poseben poudarek dajejo političnim pripravam na referendum za razpis kraievneqa samoprispevka.
Na seiah krajevnih organizacii Socialistične zveze razoravljajo tudi o kandidatih za sodnike porotnike, ki jim je potekla mandatna doba
in o tem, kako bi ob dnevu OF, 27. aprila, sprejeli v vrste članov Socialistične zveze čimvečie število mladih ljudi. Po vsej verjetnosti bodo to storili na posebni prireditvi v počastitev tega dneva.
Člani krajevnih organizacij letos sicer ne volijo novih odborov, pač pa le izpopolnjujejo nekatera vodstva, ki zaradi organizacijskih in kadrovskih slabosti niso pokazala večje aktivnosti. Na konfe-encah zno^a po-udariaio, da vodstva brez sodelovanja članstva ne morejo nčesar storiti. Zato je treba v prihodnjem obdobju še večie angažiranje vseh članov So<valističe zveze za izpolnitev zastavljenih nalog, ki niso majhne.
(c)
program republiškega cestnega sklada za obdobje 1970—1975. imeli argumente, da modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino stavijo v republiški program.
Modernizacija ceste skozi Tuhinjsko dolino trenutno ni v programu republiškega ces'nega sklada in sicer do leta 1970. Občani, gospodarske organizacije in skupščina lahko po predlaganem načinu prispevajo le 350 milijonov s'arih dinarjev sredstev. S samoprispevkom in sredstvi gospodarskih organizacij bomo lahko modernizirali 12 km ceste skozi Tuhinjsko dolino.
Problematika modernizacije ceste skozi Tuhinjsko dolino in programi investicij v šolstvu za nadaljnja tri leta so bili obravnavani na občinski konferenci SZDL in seji občinskega sindikalnega sveta, ki sta akcijo v celoti podprla. Ravno tako so do sedaj izvršeni zbori volivcev sistem in način reševanja krajevnih in širših družbenih problemov v eelo'i podprli. Z neposredno akcijo krajevnih organizacii SZDL na terenu in s svojim ugledom menimo, da se bodo občani na referendumu soglasno odločili za uvedbo samo-prisnevka.
Skupna akcija in njen uspeh bosta dokaz, da občani na samoupraven način in s polnim ču'om odgovornosti rešujejo pomembna gospodarska in družbenopolitična vprašanja v korist, večje in hitrejše gospodarske rasti občine. Enojna stališča vseh subjektivnih sil v konkretni akciji so temelj za uspeh zastavi ¡ene naloge, ki ni majhna, niti lahka, je pa gospodarsko in politično pomembna in nujna.
Gobec Vinko, predsednik obč. skupščine
Kmetijski zavarovanci: »Smo proti stalnemu spreminjanju pravic in obveznosti v zdravstvenem zavarovanju«
iska konferenca Socialistic-    ni preteklo leto dni, odkar so na       Zavarovanci so nreeei
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Kamnik je v času od 15. do 18. febr. sklicala 6 zborov kmetijskih zavarovancev, na katerih so razpravljali o obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovan ia kmetov in o višini ter načinu odmerjanja prispevkov. Zbori zavarovancev so bili najbolj obiskani v Tuhinjski dolini in v Kamniku z okolico. Na zborih so sodelovali člani skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, predsednik občinske skim-ščine Kamnik, sekretar IO občinske konference SZDL in član; občinske konference Socialistične zveze.
Zavarovanci na splošno soglašajo s predlaganim obsegom pravic iz naslova zdravstvenega zavarovan in kmetov kot tudi z uvedbo 13.2 % stopnje in 20.000 din pavšalnega prispevka, čeorav glede na izkušnje preteklih let nekoMko dvomijo v realnost izračunanih stopenj. Zato so se povsod zavzeli, naj bi občinske skupščine v prihodnje ne dajale več nikakršnih soglasij k uvajanju dodatnih stopenj za pokrivanje izgub iz preteklega leta. Zavarovanci menijo, da morajo v začetku leta sprejeto stopnje obveljati, ne pa da zavod vsako leto znova ob koncu leta prihaja s predlogi za predpis dodatnih stopenj za pokrivanje izgub. Zavarovanci se tudi ne strinjajo s tako pogostimi spremembami svojih pravic in dolžnost; v zdravstvenem zavarovanju, saj še
ni preteklo leto dni, odkar so na referendumu glasovali za uvedbo razširjenega zavarovanja.
Poudarili so. naj skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov in niene strokovne službe (zavod) z zdravstvenimi domovi napravijo tak dogovor glede uporabo sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, da bo ta oorabn bolj racionalna, kot je bila doslei in da io bo možno nadzorovati. Kolikor bj med letom orišlo do prekomerne porabe, višje krut ie bila predvidena, mora skuoščinn komunalne skupnosti takoj ustrezno ukrepali, da se poraba sredstev spravi v okvir predvidenih možnosti.
Glede predpisovanja in zbiranja prispevkov zavarovancev so menili, da bi kazalo proučiti možnosti, kako bi se predpisovanje in zbiranje sredstev za zdravstveno zavarovanje kmetov ločilo od zbiranja prispevkov od katastrskega dohodka za proračune. Sedaj namreč marsikdaj zavarovanci za prispevek, ki ga plačujejo za zdravstveno zavarovanje kmetov, zvedo šele ob koneu leta. ko dobijo predpis obveznosti. Kolikor pa bi ostal sedanji način odmerjanja in zbiranja prispevkov, je treba z občinskimi skupščinami naoraviti take pogodbe, da bodo dobile njihove službe plačilo opravljenih storitev le, če bodo zbrale vsaj 90 odstotkov predpisanih sredstovza sklad zdravstvenega zavarovanja na svojem območju.
Zavarovanci so precej razpravljali tudi o vprašanju pokojninskega zavarovanja kmetov. Ugotavljajo namreč, da razprave o splošnem nacionalnem zavarovanju, ki tečejo že nekaj let. še vedno niso dale pravih rezultatov in da bi bilo treba s shrani skuoščin in družbenopolitičnih organizacij bolj podpreti ta prizadevanja in tudi individualne kmete vključiti v sistem pokojninskega zavarovanja, (-c)
Elektrotehnično podjetje
KRANJ, Greqorčičeva 3 obvešča, da že dalj časa on-avlia strokovne storitve na območ:u Kamnka ter n:e-gove ožie in širše okolice in sicer na vseh e'ektro oosnod:n'skih ter rad;o in TV ana-atih. Nieqovi s*"-ok<wni delavci orihajaio redn« v Kamnik v*ak četrtek in tudi večkrat. Popravila opravliaio na domu.
Naročila pošljite: za elektro qo-soodiniske aoa'ate na na^ov Kranj, Cesta JI A 20, tel. št. 22 852. za radio in TV na Kranj, Gregorčičeva 3 tel. št. 21 245.
V centralni sprejemnici Gregorčičeva 3 K-nni se sprejemajo in izdajajo predmeti od 6. ure zjutraj do 17.30 ure popoldne.
Naročila lahko izročate tudi v trgovini Novotehna ali Me-kur Kamnik. Delovne izkušnje naših strokovnih delavcev vam zagotavljajo kva-litetene storitve.
OB REELEKCIJI DIREKTORJEV V
Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL, je na svoji seji 14. februarja 1968 obravnavala aktualne naloge Socialistične zveze ob reelekciji direktorjev v delovnih organizacijah. Obravnavala je prediog priporočil občinski skupščini in delovnim organiza-
cijam ter stališča občinskega komiteja Zveze komunistov in jih v celoti podprla. Razprava se je v glavnem usmerila v dva dela:
1. kakšna naj bo vsebina nadaljnje politične akcije z reelekcijo in
2. kako časovno in oblikovno opredeliti to aktivnost.
Komisija je poudarila, naj bo težišče aktivnosti družbenopolitičnih organizacij na razvijanju samoupravnega vidika reelekcije in na tesnejšem povezovanju teh raz-
Občina je znižala davke v kmetijstvu
(Nadalj. s 1. str.)
lih donodkov. Ce pogledamo strukturo prispevkov iz osebnih dohodkov, vidimo, da se je največ dohodkov, 565,9 milijona starih dinarjev nateklo iz prispevkuv iz deiovnega razmerja. Med tem so kmoije prispevali od svojih dohodkov 67,6 milijona, obrtniki in druga gospodarska dejavnost 84,7 milijonu, ostali prispevki pa so znašali 2,8 milijona s.arih dinarjev. Od skupno 298 milijonov prometnega davka je bilo od prouaje na cuouno 71,4 milijona davka, od prodaje aikoh. pijač 93,6 milij. od storitev 9U milijonov in osmim prometnih davkov 42,7 milijonov S dinarjev.
Od taks se je nateklo 44,8 milijona, od tega sodnih 27,5, upravnih 15,6 in komunalnih 1,6 milijona starih dinarjev.
Največji delež od tako zbranih sredstev v letu 1967 je šel za kritje strOskOV v šolstvu in sicer 43,1 ouslotka od skupnih dohodkov. StrosKi za delo državnih organov so bid 213,7 milijona, negospodarske investicije so porabile 136 milijonov starin dinarjev, kuKurno-prosvetna dejavnost 62 milijonov, socialno skrbstvo 56 milijonov, komunalna dejavnost 39 milijonov, gospodarski posegi 38 milijonov, zcuavsiveno varstvo 14 milijonov starih dinarjev itd.
Skupščina je ugotovila, da so bila sredstva občinskega proračuna uporabljena pa postavljenem načrtu in da je buo gospodarjenje s proračunskimi sredstvi res gospodarno. Kljub temu pa ni bilo mogoče pokriij v celoti vseh neplačanih obveznosti iz prejšnjega lota.
Po oceni predvidenega razvoja gospodarstva v letu lyi>8 naj bi
se industrijska proizvodnja, katere vrednost je znašala 21,7 milijarde starih dinarjev, povečala letos za 3,9%. Družbeni bruto proizvod v gospodarstvu, to pomeni vrednost proizvodnje in opravljenih storitev v družbenem in zasebnem sektorju, ki je znašala lani 46,9 milijarde, naj bi se povečal za 9,7 izvoz, ki je znašal lani 3 milijone 675 tisoč ameriških dolarjev, je predviden leios v nekoliko manjšem obsegu in sicer 90,7 % lanske realizacije.
Povprečni osebni dohodki, ki so znašaii lani 82.500 starih dinarjev na enega zaposlenega v občini, naj bi se povečali le za 5 %, medtem ko naj bi bila skupna masa izplačanih osebnih dohodkov, ki je znašala lani 7,4 milijarde starih dinarjev, glede na 0,1 % povečanje skupnega števila zaposlenih lotos večja za 9,9 %.
Močan poudarek bodo gospodarske organizacije dale tudi investiranju v osnovna sredstvo. 'IV investicije naj bj se povečale letos kar za 20 %. Povečana produktivnost pa bo vpliva.a tudi na večji narodnj donodek na prebivalca, ki je lani znašal 862.000 S dinarjev, letos pa naj bi se povečal za 8,1 %.
V primerjavi z oceno gospodarskega  razvoja   Socialistične re-
publike Slovenije v letošnjem letu so predvidevanja v naši občini pri posameznih elementih gospodarjenja za 1 do 2 % višja, kot je republiško predvidevanje. Tako je npr. predvideno povečanje fizičnega obsega proizvodnje v naši republiki za 4 do 5%, medtem ko v občini predvidevamo povečanje za 6 %, vlaganih v osnovna sredstva v SKS za 7 do 8 I, v občini Kamnik pa za 10% itd.
Odborniki občinske skupščine so se precej zadržali pri vprašanjih politike splošne potrošnje v letošnjem K tu. Na tem področju pričakujemo glede na ocenjene možnosti razvoja v letošnjem letu ter spremembe zveznih in- republiških predpisov določene spremembe, ki se največ nanašajo na obremenitev delovnih organizacij, oziroma osebnih dohodkov zaposlenih. Republiška skupščina je priporočila, naj bi stopnja iz osebnih dohodkov za republiko in občino v letošnjem letu ne presegla 27,5 %. Poglejmo, kakšne so razlike med prispevki, ki so lani pripadali republiki in občini in predvidenimi prispevki v letošnjem letu. Medtem ko je lani v republiški proračun šlo 2,8 % od brutto osebnih dohodkov, so občinski proračuni skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo razpolagali s 5,2 %, letos pa gre za potrebe republike 3,46 %, medtem ko ostane za občinski proračun in izobraževalno skupnost 4,74%. Sredstva za republiške po.rebe se povečujejo za 0,66 %, za skupne občinske potrebe pa se zmanjšujejo za 0,46% v primerjavi z lanskim letom. Izračuni so pokazali, da bi bila sredstva naše občine za splošno potrošnjo večja za okrog 200 milijonov starih dinarjev, po sedaj predvidenih stopnjah pa bodo skoraj enaka lanskim, oziroma le za 2,7 % večja kot lani.
Od prispevkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja bo lotos v občinski proračun prišlo le 562 milijonov starih dinarjev, medtem ko je bilo lani 565,9 milijona. Kmetijskih davkov bo zaradi znižanih stopenj in ostalih sprememb 55,6 milijona starih dinarjev, lani 67,6 milijona, torej letos za 12 milijonov starih dinarjev manj. Nekoliko večji bodo prispevki od obrtnih dejavnosti in sicer bodo znašali 88,43 milijona starih dinarjev, medtem ko so znašali lansko leto 84,7 milijonov starih dinarjev. Seveda so v tem vračunana tako sredstva za preračun kot sredstva za izobraževalno skupnost.
Občinska skupščina se je odločila, da bo letos stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki bo namenjen za izobraževanje, znašala prav tako kot lani 2,75 %, medtem ko se bo od 50% na 60% povečal prispevek, ki bo zbran iz kmetijstva in obrtništva, od ostalih prometnih davkov pa 50 %, Tako bo temeljna izobraževalna skupnost od lanskih 481 milijonov starih dinarjev   dobila v letošnjem letu
okrog 510 milijonov starih dinarjev, oziroma okrog 6 % več kot lani.
Zelo živahna je bila razprava odbornikov o predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov. V
ta odlok je bilo potrebno zaradi sprememb zveznega in republiškega zakona in uskladitve z odloki ostalih občin Gorenjske in sosednjih občin vnesti nekatere spremembe. Kmetijske proizvajalce bo verjetno najbolj zanimal prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in spremembe v zvezi s tem. Upoštevajoč predlog republike in potrebo po uskladitvi razporeda katastrskih občin v posamezne skupine s sosednjimi občinami, sta prva in druga skupina katastrskih občin ostalj nespremenjeni, medtem ko so posamezne katastrske občine iz četrte skupine prenesene v tretjo skupino. Te katastrske občine so: Tučna, Hrušovka, Loke, Podhruš-ka, Motnik, Šmartno, Hrib in Zg. Tuhinj. Republiški organi so predlagali, da bi se prenesle v tretjo skupino še: Palovče, Pšaj-novica in Zg. Motnik, vendar občinska skupščina tega predloga ni sprejela in so te občine še nadalje ostale v četrti skupini, ki je nižje obdavčena. Občinska skupščina je zaradi tega, ker je republika uvedla 8 % dodatno stopnjo prispevka od osebnega dohodka za potrebe zdravstvenega zavarovanja kmetov, znižala stopnje prispevkov v posameznih skupinah katastrskih občin in sicer v prvi skupini od dosedanjih 34 % na 32%, v drugi skupini katastrskih občin od 27 % na 25 %, v tretji skupini od 18 na 13 in v četrti skupini od 7 na 5 % S tem se je občinska skupščina zavestno odrekla delu svojih dohodkov, da bi individualni kmetijski proizvajalci laže prenašali dodatno obremenitev, ki jo je predpisala republika na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov.
Glede obrtnih dejavnosti in plačevanja prispevkov iz osebnih dohodkov je prav tako v novem odloku več sprememb. Republiški zakon zahteva, da zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti in K ost i ust va. katerih osnova za odmero -preseže 1,5 milijona starih dinarjev, ne morejo biii več pav-šalisti. Torej bodo morali v prihodnje voditi poslovne knjige in jim bo prispevek odmerjen od osnov, ugotovljenih po dejanskem dohodku. Prav tako je zanimivo tudi razlikovanje obdavčenja storitvenih in proizvodnih obrti. Medtem ko so za storitveno obrt določene progresivne stopnje od 10 do 25 %, znašajo te sdpnje za proizvodno dejavnost od 18 do 45 odstotkov od ugotovljenega dohodka. Tisti zavezanci pa, ki ne dosežejo skupnega dohodka 1,5 milijona starih dinarjev, ostanejo tudi letos pavšalisti. Zanje je stopnja znižana od 12,9% na 7,9%, to je za 5 %, za kolikor je republika uvedla novo obveznost.
F. S.
prav s stanjem in perspektivnim razvojem delovnih organizacij.
Delovni kolektivi, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi morajo izoblikovati poleg strokovnih kriterijev, kj jih je marsikje treba bolj prilagoditi dejanskim potrebam delovne organizacije, tudi družbenopolitične kriterije za ocenitev vloge dosedanjega ozir. novega direktorja (družbenopolit. aktivnost), vpliv na razvoj samoupravnih in medsebojnih odnosov v kolektivu, na vključevanje kolektiva v reševanju problemov komune, kadrovska politika, urejenost splošnih aktov, informiranost kolektiva, razvojni koncept delovne organizacije itd).
Eno najpomembnejših vprašanj, ki mu je v družbenopolitični aktivnosti treba dati močnejšega poudarka, je zagotovitev polne demokratičnosti in javnostj dela v zvezi z reelekcijo. Samo na ta način bodo onemogočeni eventu-elni pojavi, oziroma težnje po odločanju o izbiri direktorja v zaprtih krogih neformalnih grup, v ožjih vodstvih samoupravnih organov in političnih organizacij, oziroma celo s strani posameznikov iz teh vodstev.
Komisija je mnenja, naj občinska skupščina čimprej imenuje svoje predstavnike v razpisne komisije. Pri tem se je treba izogibati, da bi bili posamezniki člani več komisij, ker bo sicer težko zagotoviti učinkovitost njihovega dela.
Komisija podpira tudi predlog občinske skupščine, da bi le-ta postavila posebno komisijo, ozir. skupino, ki bo pripravila analize gospodarjenja v posameznih delovnih skupnostih in tako pomagala samim kolektivom kakor tudi razpisnim komisijam laže oceniti stanje v delovnih organizacijah in prispevek sedanjega direktorja k temu.
Volilna komisija priporoča, naj razpisne komisije ponove razpise, v kolikor bi se na prvi razpis javilo premalo kandidatov, oziroma če le-ti ne bi odgovarjali razpisnim pogojem in družbenopolitičnim kriterijem.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi izvajanju tistih določil v statutu delovnih organizacij, ki govore o reelekciji vodilnega kadra. S tem v zvezi je treba pregledati in dopolniti ustrezna določila v samoupravnih aktih.
Volilna komisija predlaga, naj bi delovne organizacije porazdelile razpise na vse letošnje leto. Sprejeto je bilo priporočilo, naj bi v delovnih organizacijah, kjer so bilj sedanji direktorji izvoljeni do 31. decembra 1961, izvedli reelekcijo do 30. junija letos. V delovnih organizacijah, kjer so bili direktorji izvoljeni od 1. januarja 1962 do 31. decembra 1964, pa naj bi ponovno izvolitev direktorjev opravili v času od 1. julija do 31. decembra 1968.
Volilna komisija pri občinski konferenci Socialistične zveze bo koordinirala in usmerjala družbenopolitično delo v zvezi z reelekcijo ter v okviru sprejetega programa pripravila razgovore s člani razpisnih komisij, s predsedniki sindikalnih podružnic in samoupravnih organov in z direktorji delovnih organizacij, ki morajo v letošnjem letu opraviti reelekcijo.
Kcmisija je tudi priporočila občinski skupščini, oziroma komisiji
(Nadalj. na 4. str.)
< o m
o
97
11801745
STALIŠČA OBČINSKE KONFERENCE   SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KAMNIK
Še o investicijah v šolstvu in o modernizaciji tuhinjske ceste
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta 19. II. 1968 na skupni seji razpravljala o stanju in predvidenih investicijah na področju šolstva, otroškega varstva in modernizacije cest v občini ter o njihovem financiranju. V razpravi sta prišla do naslednjih ugotovitev ter zaključkov:
1. Občinska konferenca in občinski sindikalni svet sta ugotovila, da je stanje v šolstvu glede učnih in drugih prostorov kritično in da bi s predloženim programom investiranja od 1968 do 1970, ki ga je predlagala občinska skupščina, le ublažili, oziroma sanirali obstoječe stanje.
Glede na porast števila šolskih otrok je potrebna gradnja po etapah od štirirazredne do popolne osemletne šole na Duplici, dozidava novih šolskih prostorov v Stranjah, tudi zaradi povečanja števila šolskih otrok (nova naselja), glede na dotrajanost in neustreznost stavbe v šolske namene gradnja novega šolskega poslopja za učence od prvega do četrtega razreda v Komendi, prav tako ne ustrezata šolskemu delu šolski stavbi na Vranji peči in v Smartnem v Tuhinju, ki ju je treba adaptirati. V teh dveh krajih so tudi stanovanjski prostori za učitelje skrajno neprimerni.
Za investiranje v otroško varstvo je potrebno izdelati poseben program, upoštevajoč gospodarnejše izkoriščanje že obstoječih prostorskih zmogljivosti. Z ustreznejšim konceptom dela, tako v dijaškem domu kot v vrtcu, bi glede na potrebe po otroškem varstvu ob prehodu na nov delovni čas lahko le delno in začasno ublažili problematiko na tem področju. Po ureditvi in uskladitvi konceptov v teh dveh zavodih je na podlagi dolgoročnejših potreb v varstvu izdelati realen pro-
Ob reelekciji direktorjev
(Nadal j. s 3. str.)
za statute, naj v prihodnje pri obravnavi statutov delovnih organizacij posveti več pozornosti pogojem za razpis delovnega mesta direktorja in ostalega vodilnega kadra.
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta na skupni seji poročilo volilne komisije in predlog priporočil sprejela in sklenila z njim seznaniti vse delovne organizacije v občini.
O reelekciji direktorjev je na zadnji seji razpravljala tudi občinska skupščina in podprla stališče političnih organizacij, da je treba sedanjo reelekcijo vodilnih kadrov obravnavati kot del samoupravnega procesa v delovnih organizacijah. Pri tem pa je treba vedno bolj imeti pred očmi vlogo vodilnih delavcev pri gospodarjenju in razvoju posamezne delovne organizacije. Poleg čisto strokovnih kriterijev je treba pri ocenjevanju te vloge upoštevati tudi smisel in pripravljenost vodilnih za razvoj samoupravnih in medsebojnih odnosov v kolektivih.
Da bi razpise za delovna mesta direktorjev raztegnili na vse leto, je občinska skupščina predlagala, naj bi do 31. junija letos ponovno izvolili direktorje v 16 delovnih organizacijah in sicer s področja gospodarstva v: industriji pohištva »Stol«, Mizarski delavni-
gram investiranja v otroško varstvo.
2. Glede na celovit gospodarski in družbeni razvoj občine je že dalj časa pereče vprašanje modernizacije ceste Kamnik—Motnik— Ločica.
Stanje te ceste je močna ovira ne samo za razvoj Tuhinjske doline, pač pa ob vedno večjem pomenu turizma tudi za razvoj gospodarstva v celotni občini. Modernizirana cesta bo velikega pomena za povezavo med Štajersko, Kamnikom in vso Gorenjsko.
3. Ob razpravi o obeh omenjenih področjih investiranja (šolstvo in ceste) je bilo govora tudi o urejanju perečih komunalnih zadev v okviru krajevnih skupnosti. Dosedanja praksa je pokazala, da je bil krajevni samoprispevek, ki so ga v večini krajevnih skupno-
Na posvetovanju predstavnikov družbenih organizacij in društev, ki ga je sklical izvršni odbor občinske konference SZDL Kamnik, je bil sprejet okvirni program letošnjih prireditev v občini.
Prvi del programa zajema prireditve in proslave ob državnih praznikih, ob občinskem prazniku itd., drugi del pa obsega program ostalih kulturnih, turističnih, športnih in drugih prireditev v kamniški občini. Čeprav datumi vseh prireditev še niso povsem točno določeni, je vendarle prav, če pogledamo, kaj bodo kamniške organizacije in društva letos prispevala k poživitvi našega družbenega, kulturnega, športnega in turističnega življenja v naši občini.
Poleg prireditev ob državnih in občinskem prazniku bodo predvidoma letos še tele prireditve:
v delovnih organizacijah
ci Motnik, Svilanitu, industrijskem kombinatu »-Svit«, v Veterinarskem zavodu, »Kozorogu«, Uslugi in v »Vesni«.
S področja šolstva, otroškega varstva in zdravstva pa v: otroškem vrtcu Antona Medveda, osnovni šoli Moste, osn. šol; Frana Albrehta, osnovni šoli Toma Brejca, osn. š. Stranje, v lekarni, Ar-boretumu Volčji potok in v gimnaziji.
V drugi polovici leta pa naj bi razpisali mesto direktorjev v 14 delovnih organizacijah: gostinsko podjetje »Planika«, Živilska industrija, obrtno podjetje »Zarja«, Komunalno podjetje, podjetje »Kamnik«, Rudnik kaolina, Sloga Moste, Tovarna kovanega orodja, Lončarska zadruga Komenda, Ljudska knjižnica in Dijaški dom.
Občinska skupščina je imenovala v vsako od 30 razpisnih komisij po tri svoje predstavnike. Prav tako pa je postavila tudi strokovno komisijo (Ivanetič ing. Jurij, Ivanko Štefan, Zeleznik Mirko, Brišnik Janez, Krstič Drago) z nalogo, da z analizami gospodarske rasti v zadnjih letih, sedanjega položaja delovne organizacije, kadrovskega sestava in programa bodočega razvoja posamezne organizacije pomaga razpisnim komisijam in samoupravnim organom pri njihovih odločitvah ob reelekciji. F. S.
sti po vrednosti izvršenih del še pomnožili z dodatnimi prispevki, delom in materialom, osnova za reševanje krajevnih komunalnih vprašanj.
Zato naj organizacije SZDL take pobude v krajevnih skupnostih še naprej podpirajo ter si prizadevajo za čimvečjo mobilizacijo občanov pri zadovoljevanju komunalnih potreb.
Pri tem velja opozoriti občane, da se pri odločitvah o namenu porabe samoprispevka zavedajo tudi širših potreb komune (šolstvo, ceste). Ze v dosedanji praksi so bili primeri združevanja sredstev samoprispevka za potrebe več krajevnih skupnosti (cesta Kamnik— Moste, Kamnik—Stahovica—Črna itd.) zelo uspešni.
4. Člani obeh družbenopolitičnih vodstev predlagajo v zvezi s
10. APRILA: Kurirčkova pošta v počastitev dneva mladosti. Start letošnje kurirčkove pošle bo v Kamniku.
MAJA: Akademija ob 75-letnici planinskega društva.
26. MAJA: Športno srečanje mladine iz gorenjskih občin v Kamniku. Organizira občinski komite ZMS Kamnik.
6. JUNIJA: Veliko srečanje koroških partizanov z borci NOB in mladine Slovenije na Veliki planini. Pokrovitelj srečanja bo občinska skupščina Kamnik.
9. JUNIJA: Tekmovanje vseh gasilnih enot v občini (članov in mladine).
22. JUNIJA: Koncert mladinskega pevskega zbora iz Clevelanda (ZDA) — Slovenska izseljenska matica.
23. JUNIJA: Prve mednarodne avto-moto dirke za nagrado Kamnika. Organizator AMD Kamnik.
21. JULIJA: Srečanje izseljencev iz območja kamniške in domžalske občine na Veliki planini ali Kamniški Bistrici. Organizira Slovenska izseljenska matica, podružnica Kamnik-Domžale.
21. JULIJA: Razstava ob 75-lctnici planinskega društva Kamnik.
22. JULIJA: Konjske dirke v Komendi.
8. SEPTEMBRA: Dan narodnih noš v Kamniku. Organizator Turistično društvo Kamnik.
SEPTEMBRA: Pastirski praznik na Veliki planini. Organizator Turistično društvo Kamniška Bistrica.
SEPTEMBRA: Proslava 25-let-nice ustanovitve Šlandrove brigade bo v Motniku. Organizator kordinacijski odbor pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik.
OKTOBER: Avto-moto rally LKL (Litija—Kamnik—Lukovica).
BRSTJE
Učenci osnovne šole Fran Albreht so izdali drugo številko svojega glasila Brstje, ki so ga ob dnevu žene posvetili svojim mamicam. List obsega 32 strani prispevkov v vezani besedi in prozi.
financiranjem investicij v šolstvo in modernizacijo ceste, naj občinska skupščina posveti posebno pozornost    realnemu načrtovanju,
upoštevajoč zmogljivosti tako gospodarstva kot občanov. Vse odločitve v zvezi z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti morajo sloneti na temeljitih analizah potreb po investicijskih stroških. Pri tem je potrebno upoštevati realne potrebe po investicijah in modernizaciji proizvodnje v gospodarskih organizacijah. Za podlago investiranja skupnih potreb naj služijo sredstva, za katera se odločijo samoupravni organi in pismene pogodbe o dogovorjenih finančnih obvezah ter odločitve občanov na referendumu.
Sindikalne organizacije in samoupravni organi v gospodarskih organizacijah ter krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti si morajo prizadevati, da se bo prj združevanju sredstev za skupne potrebe komune bolj kot doslej upoštevalo načelo solidarnosti tako med delovnimi kolektivi kot med krajevnimi skupnostmi.
Konferenca SZDL in sindikalni svet priporočata občinski skupščini, naj ne obdavči tistega dela skladov skupne porabe, ki jih bodo kolektivi namenili za investiranje v šolstvo in otroško varslvo, sredstva pa, ki bodo zbrana od obdavčitve ostalega dela skladov skupne porabe, naj se stekajo v sklad za razvoj družbenih služb.
Občinska skupščina naj glede na predlagani program pri egne k sodelovanju pri financiranju gradnje ceste razen negospodarskih organizacij in krajevnih skupnosti v domači občini tudi gospodarske organizacije izven občine, ki morajo biti kot uporabniki prometne žile skozi Tuhinjsko dolino zainteresirani za njeno modernizacijo (Ljubljana-Transport, GG, Izletnik Celje, Agrokombinat, Petrol itd.) kot tudi nekatere občine na Gorenjskem.
Občinska skupščina naj si prizadeva, da bodo manjkajoča sredstva za dokončno modernizacijo ceste skoii luhinjsko dolino vsaj leta 1970 zagotovljena v programu republiškega cestnega sklada.
Občanom je treba pred razpisom krajevnega samoprispevka, prav tako 1'Jt'i samoupravnim organom gospodarskih organizacij, pred obravnavanjem na sejah delavskih svetov, predložiti točen program modernizacije ceste (dolžina ceste, ki jo je mogoče obnoviti z zuianimi sredstvi, rok, itd.) in program gradenj šol.
5. Podpreti je treba predlog, naj bi večji del sredstev, zbranih s samoprispevkom, namenili občani v krajevni skupnosti za urejanje komunalnih zadev, tako da bi krajevne skupnosti združevale 40% zbranih sredstev za asfaltiranja tuhinjske ceste, (krajevni skupnosti v Tuhinjski dolini 80 %), 60% pa bi ostalo za lastne potrebe krajevne skupnosti.
V tem okviru naj bi krajevne skupnosti s programi določile, koliko sredstev bo šlo za urejanje problemov šolstva na njihovem območju in kolikšen del bo namenjen za ostale potrebe (vodovodi, pota, pokopališča itd.).
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
OBČINSKI SINDIKALNI SVET Kamnik
Program letošnjih prireditev v Kamniku
Delo in načrti kamniške krajevne skupnosti
To dni podajajo sveti krajevnih skupnosti na zborih volivcev pregled opravljenega dela in razgrinjajo pred volivce svoje delovne programe za prihodnja leta. Tudi svet krajevne skupnosti v Kamniku je pripravil takšno poročilo, v katerem je nanizal vrsto problemov in težav, s katerimi se je srečaval pri svojem delu in pri izvajanju začrtanega delovnega programa.
Morda najprej nekaj besed o tem, s kolikimi sredstvi je razpolagala kamniška krajevna skupnost pri izvajanju svojih nalog. Predvideno je bilo, da bo skupni znesek samoprispevka, zbran v treh letih, znašal okrog 147 milijonov S dinarjev. Od prvega maja 1965, ko je bil uveden krajevni samoprispevek, pa do konca leta 1967, so občani v krajevni skupnosti Kamnik zbrali 108,723.660 S dinarjev; kot kaže, predvidena vsota ne bo v celoti dosežena, vendar so tudi ta sredstva dovolj krepka opora krajevne skupnosti pri reševanju številnih perečih komunalnih in drugih problemov v Kamniku. V glavnem so bila zbrana sredstva namenjena za asfaltiranje Kranjske ceste ter ureditev in asfaltiranje Cankarjeve ceste.
Asfaltiranje Kranjske ceste, ki je že končano, je stalo 80 milijonov S dinarjev, medtem ko je za Cankarjevo cesto, ki je v gradnji, ozir. v obnovi, bilo doslej prispevanih 10,388.000 S dinarjev. Skupno z materialnimi stroški poslovanja je bilo v te namene porabljenih do 31. decembra 1967 91,736.000 S dinarjev. Računajo, da bodo do 30. aprila, ko bo potekel sedanji samoprispevek, zbrali v kamniški krajevni skupnosti še okrog 15 milijonov S dinarjev. Ker so sklenili, da naj 10% zbrane vsote gre za manjše potrebe, ki jih imajo občani na posameznih področjih krajevne skupnosti, bo ostalo za asfaltiranje Cankarjeve ceste še dodatnih 16,915.000 S dinarjev.
Iz občinskega proračuna je krajevna skupnost Kamnik dobila namensko za zgraditev brvi preko Bistrice na Perovem 5 milijonov S dinarjev In za ureditev vojaškega pokopališča v Mekinjah 1 milijon S dinarjev. Ker je pri obeh teh investicijah zmanjkalo skupaj 201.000 S dinarjev, so morali to pokriti iz 10 % izločenih sredstev iz krajevnega samoprispevka.
In kaj predvideva svet krajevne skupnosti v letu 1968? To, o čemer bomo govorili, je le predlog sveta in njegovih organov, končno besedo pa so o programu dela izrekli zbori volivcev, ki so bili te dni.
Kot ena glavnih akcij krajevne skupnosti bo nadaljevanje del na Cankarjevi cesti. Predračun za ureditev in asfaltiranje te ceste znaša 40,050.000 S dinarjev. Upoštevajoč že lani izplačano akontacijo bo skupaj do 1.5. 1968 na razpolago za to akcijo približno 30 milijonov S dinarjev. Torej bo zmanjkalo okrog 10 milijonov S dinarjev. Predlagali so, naj bi ta primanjkljaj pokrili s sredstvi od dohodka sklada za uporabo mestnega zemljišča pri občinski skupščini.
Občane bo verjetno zanimalo, kako In kam se bodo uporabila sredstva, ki jih je krajevna skupnost na predlog občanov namenila za razna manjša dela. Ta sredstva znašajo 12 milijonov S dinarjev. S tem denarjem bodo opravljena naslednja dela:
— obnovitev javne razsvetljave na betonskem mostu na Cankarjevi cesti;
— prispevek prebivalcem Tunjiške ceste in Jeranovega za napeljavo vodovoda;
— nadaljevanje del na Perovski brvi ter za nasip in javno razsvetljavo;
— napeljava dveh javnih svetilk na  Drnovškovi  poti v  Mekinjah in
— prispevek za asfaltiranje Ka-juhove ceste.
Kajuhova cesta, to je cesta ob velikem stanovanjskem bloku pri živilski industriji Eta, naj bi se spomladi asfaltirala iz prispevkov stanovalcev ob tej cesti in prispevka stanovanjskega podjetja ter živilske industrije. Skupaj bodo znašali stroški te investicije okoli 3 milijone S dinarjev.
Glede na dosedanje delo in porabo zbranih namenskih sredstev je bilo tako med člani sveta krajevne skupnosti kot med občani precej pripomb in vprašanj, ali se ne bi dala nekatera sredstva za te investicije bolj gospodarno porabiti. Menijo namreč, da je bila pri vseh dosedanjih investicijah premalo učinkovita nadzorna služba, ki so jo izvajali upravni organi občinske skupščine, in zato so večkrat .stroški izvedbe del precej presegli predvidene. Prav tako so člani sveta grajali vodnoskupnost Ljubljanica—Sava, ki s prispevki iz gospodarskih organizacij dokaj nestrokovno obnavlja jezove na Bistrici. Menijo, da bi tudi tu morala imeti večje pristojnosti nadzorna služba občin-
V drugI polovici februarja so se zbrali delegati iz 15 sindikalnih podružnic družbenih dejavnosti naše občine na ustanovnem občnem zboru.
Delegati so zastopali sindikalni podružnice šolstva, zdravstva, varstva, uprave SOb, pravosodja in denarnih zavodov. Udeležba na obenem zboru je bila 75 %, pri-soslvovali pa so na njem tudi tovariši Geza Cahuk, Slavko Frbe-žar, oba Člana republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. France Svetelj, republiški poslanec organizaci jskopoli-tičnega zbora in Vinko Dobnikar, predsednik občinskega sindikalnega sveta.
Ob pričetku občnega zbora je V uvodnih besedah predsednik občinskega sindikalnega sveta poudari I nujnost ustanovitve takšnega odbora, tovariš Frbcžar pa je imel referat o družbenem dogovoru za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih.
Delegati so razpravljali v glavnem o problemaliki šolstva, otroškega varstva in zdravstva.
Za razpravo o šolstvu  jim Je
služil referat. Povoljno so ocenili družbenj dogovor 0 vrednotenju dela v družbenih dejavnostih in s tem tudi v šolstvu ter se zavzemali za tesno sodelovanje med novoustanovljenim odborom na eni in temeljno izobraževalno skupnostjo ter občinsko skupščino na drugi strani. Predvsem so se zavzemali za uskladitev med vrednotenjem dela v šolstvu na podlagi programa temeljne izobraževalne skupnosti, financira' nJem in finančno zmogljivostjo občinskega preračuna.
Ob razpravi o otroškem varstvu
so predlagali uskladitev koncep-
ske skupščine in da je nelogično, če je ta vodna skupnost istočasno investitor, izvajalec in nadzorni organ pri opravljanju teh del.
Svet kamniške krajevne skupnosti je posvetil veliko pozornost tudi ostalim področjim svojega dela. Tako je imel številne razprave o delu poravnalnih svetov, o javnem redu in prometni varnosti, o izboljšanju čistoče v mestu, o javni razsvetljavi, o razvoju otroškega varstva, o vzdrževanju mestnih ulic, o ureditvi javnega kopališča itd. Svet krajevne skupnosti je sodeloval tudi z nekaterimi krajevnimi skupnostmi izven občine. Med drugim so predstavniki kamniške krajevne skupnosti obiskali krajevno skupnost v Kočevju.
Svet kamniške krajevne skupnosti meni, da bi bilo treba v letošnjem letu resno proučiti predlog, da bi krajevna skupnost zaposlila gradbenega strokovnjaka kot strokovnega tajnika. Ta bi hkrati nadzoroval izvajanje posameznih del, ki jih financira krajevna skupnost.
Svet krajevne skupnosti je precej razpravljal tudi o perspektivnih potrebah na področju mesta, ki jim bo treba v prihodnje zadostiti tako s samoprispevkom kot ostalimi sredstvi delovnih organizacij, občanov, občinske skupščine itd. V ta perspektivni program so vnesli vrsto aktualnih komunalnih vprašanj, otroškega varstva, ki mu bo treba v Kamniku v prihodnjih letih posvetiti   večjo  pozornost,  zlasti   pa so
tov te dejavnosti v otroškem vrtcu in dijaškem domu, ki jih bo nujno prilagoditi novim pogojem zaradi postopnega prehajanja na novi delovni čas in tudi zato, ker je otroški vrtec zaseden do polne prostorske zmogljivosti in čez tudi delno s šolskimi otroki, dijaški dom pa ima na voljo še dovolj prostora.
Delegat iz podružnice zdravstvene dejavnosti je poudaril, da čaka podružnice vseh treh združenih zdravstvenih domov Kamnik, Domžale in Litija še dosti dela, saj se morajo dogovoriti o bodočem načinu organiziranja sindikata in reševanja skupnih vprašanj, ki nastajajo po združitvi. Predlagali so nadaljnji obstoj ločenih podružnic, za reševanje skupnih problemov pa bodo izvolili posebno skupno sindikalno telo.
poudarili potrebo po združevanju sredstev za hitrejše reševanje problemov v šolstvu, potrebo po gradnji novih šol kot tudi potrebo po združevanju sredstev za nekatere investicije, ki imajo pomen za vso občino, to je zlasti asfaltiranje ceste skozi Tuhinjsko dolino, ki bo imela velik vpliv za razvoj turizma v Kamniku in sploh na razvoj celotnega gospodarstva občine. Ob tem pa bo treba resno razmišljati tudi o obvozni cesti za tovorni promet, o ureditvi in asfaltiranju ceste od železnega mostu do Vrhpolj mimo kopališča in športnega parka, o ureditvi parkirnega prostora za gostiščem Malograjski dvor, o postopni razširitvi ozkega grla na Šutni s prehodi (arkadami), o asfaltiranju ceste od gasilnega doma do sodišča, o ureditvi javne razsvetljave, parkov in nasadov.
Vsa ta vprašanja bo po mnenju krajevne skupnosti možno reševati s sodelovanjem vseh občanov, ki naj bi se na bližnjem referendumu odločili za razpis krajevnega samoprispevka za naslednja tri leta, poleg tega pa s sredstvi gospodarskih organizacij, s sredstvi občinskega proračuna itd. Vsa ta sredstva je potrebno združiti, če bomo hoteli uspešno rešiti številna pereča vprašanja, o katerih občani vsako leto znova in znova razpravljajo na zborih volivcev, na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze in na sindikalnih sestankih.
Na koncu občnega zbora so delegati izvolili 9-članski odbor.
Člani odbora iz sindikalnih podružnic: Mala Drčar, dijaški dom: Vlado Hvalic, zavod za usposabljanje invalidne mladine: Drago Jeglič, kreditna banka in hranilnica; Janez Jeglič, sodišče: Valentin Kalan, gimnazija: NinaOsred-kar. osnovna šola Toma Brejca; Miha Prešeren, občinska uprava; Majda Steblaj. osnovna šola Stranje; Vida Trebižan, zdravstveni dom.
Po končanem občnem zboru je imel novoizvoljeni odbor svojo prvo sejo in za predsednika izvolil tovariša Valentina Kalana. profesorja na gimnaziji Kamnik. Odbor se je zavzel, da bo na podlagi razprave, potreb družbene dejavnosti in materialov, ki jih je posredoval republiški odbor, izdelal program za svoje letošnje delo.
Ob 30-letnici prosvetnega društva Podgorje
Letos praznuje prosvetno društvo Podgorje svojo 30-letnico. V njegovem okviru delujeta dramska in šahovska sekcija. Dramska sekcija je bila ustanovljena leta 1938, šahovska pa leta 1948. Na nedavnem občnem zboru društva so se dogovorili za program letošnjih prireditev v okviru praznovanja pomembnega jubileja. V ta namen pripravljajo poseben kulturnozabavni program, na razstavi v Kulturnem domu pa bodo prikazali gradivo o dejavnosti društva od ustanovitve do danes. V ta namen že zbirajo fotografije nastopov, iger, reklamno gradivo, spomine najstarejših članov društva itd. Ta razstava bo konec aprila letošnjega leta.
Šahovska sekcija, ki spada med najbolj aktivne sekcije v občini, pa
bo v okviru proslav 20-letnice obstoja pripravila več pomembnejših nastopov, oziroma tekmovanj. Razmišljajo o organizaciji brzoturnirja in simultanke z enim izmed vodilnih slovenskih šahistov. Na občnem zboru so tudi predlagali, da bi prosvetno društvo Podgorje poimenovali po slovenskem pisatelju in šahistu podgorskem rojaku Josipu Ogrincu, kateremu so pred letu odkrili tudi spominsko ploščo a njegovi rojstni hiši v Podgorju.
Prvega marca letos je namreč poteklo 100 let odkar je v Slovenskem glasniku izšla prva šahovska rubrika v slovenskem jeziku, ki jo je urejeval Josip Ogrinec.
F. S.
25 <
m
o
It/l
t—t
<
^786
Jubilejni občni zbor kamniških planincev
V četrtek, 14. marca je imelo Planinsko društvo Kamnik svoj redni letni občni zbor V dvorani nad Kavarno ob polnoštevilni udeležbi planincev i/. Kamnika in bližnje okolice. Posebno je bilo razveseljivo, da smo med prisotnimi planinci opazili veliko število mladine, kar je lepo znamenje za nadaljnji razvoj planinstva v Kamniku.
, Poleg kamniških planincev so se občnega zbora udeležili kot gostje tudi predstavniki sosednjih planinskih društev in predstavnik občinske skupščine Kamnik. Prav prisrčno so udeleženci občnega zbora pozdravili v svoji sredini predsednika PZS, dr. Miho Potočnika. Po uvodni besedi dosedanjega predsednika tov. Lemiča so se zvrstila poročila tajnika, blagajnika in načelnikov vseh odsekov planinskega društva Kamnik. Iz teh poročil smo lahko razbrali uspehe in neuspehe pri delu V preteklem letu. Največji napredek smo dosegli V povečanju članstva, ki je doseglo že število 1300, s čimer se je uvrstilo planinsko društvo med najštevilnejše in najpomembnejše športne in društveno-politične organizacije v občini. Zaradi tega je bilo posebno pozdravljeno mnenje, naj bi se sredstva (dotacije) v večji meri delila tistim organizacijam, k; so najštevilnejše, najbolj aktivne in najbolj koristne za celotno skupnost.
Razprava, ki je sledila poročilom o delu posameznih odsekov, je bila zelo živahna in se je sukala predvsem okrog treh problemov: zidava novega doma na Kamniškem  sedlu,  ureditev Sta-
Ob udeležbi lepega števila gostov je direktorica muzeja Kamnik odprla razstavo gradov na Gorenjskem in izrekla zahvalo vsem, ki so sodelovali pri organi-
<
" ziranju te pomembne zbirke zgo-
O dovinskih   dokumentov. Zanimanje za razstavo je bilo znatno, saj
►-• je bilo nad 500 obiskovalcev. Di-
fe4 jaki tretjega razreda gimnazije so
</j s pohvalno vestnostjo skrbeli za
_, vodstvo razstave.
£ Na sliki: Grad Spitalič v Tu-
g      hinjski   dolini   v Valvazorjevem ^      času. Gotsko cerkev je dal prozi -dati v sedanjo baročno Franc Pa-*      glavec leta 1730. O tem nam je sam zapisal: Za cerkev sv. Antona V Spitaliču smo leta 1729 pro-
6ti koncu maja žgali apnenico v Cošnjicah pod vodstvom domači-
rega gradu in delo mladine v društvu.
Kot je znano, želimo na Kamniškem sedlu zgraditi nov planinski dom, ker sedanji ne ustreza več zaradi dotrajanosti in majhne kapacitete. Pri tem načrtu imamo vso podporo PZS in se bo delo, če bo s finančnimi sredstvi vse v redu ■ začelo v letošnjem letu. Ker je za tako velik objekt potrebno ogromno gradbenega materiala, bi letos zgradili najprej tovorno žičnico, v nadaljnjih štirih letih pa bi po etapah gradili nov dom. Iz diskusije na občnem zboru lahko upamo, da bodo planinci v polnem številu priskočili na pomoč s prostovoljnim delom, s čimer bi zelo pospešili in pocenili gradnjo.
Delo planinske postojanke na Starem gradu je že več let predmet neprijetnih razprav na občnih zborih kot tudi sestankih upravnega odbora planinskega društva. Kljub temu pa to vprašanje še
Odločitev, da kino dejavnost v Kamniku prevzame Kinematografsko podjetje Kranj, je doživela najrazličnejše komentarje, od tega, da spet prodajamo eno dejavnost iz občine, do tega, da sedaj kamniška društva in organizacije ne bodo imele na razpolago ustreznih prostorov za svoje prireditve, oz. bo pač tisti, ki bo razpolag;)! z dvorano, po mili volji navijal cene za uporabo teh prostorov, Da zagovorniki ni 1 i ene niti druge trditve nimajo prav, nam kaže nekaj dejstev.
nov mojstra Jerneja Hočevarja in pomočnika Zobe j a. Soseska je zaston.ia dala drva in zemljišče. Srečno so jo razvozili od 6. junija v dve jami, 30 voz apna pa so se
prodali. Apneniea je veljala okrog 70 goldinarjev. Cerkev so začeli graditi 13. aprila 1730, delalo pa je navadno po fl zidarjev do 4. septembra. Naslednje leto so uredili samo še zakristijo. Delo je bilo ustavljeno zaradi pomanjkanja sredstev in revščine prebivalcev, ki so mnogo trpeli zaradi pomanjkanja živeža, ker so jim miši in črvi napravili veliko škodo. Zid okoli pokopališča so zgradili ljubljanski zidarji že leta 1720 ob blagohotni pomoči graščaka Karla Hohenvvartha. Ta grad, edini v Tuhinjski dolini, je pogorel med okupacijo.
vedno ni dokončno rešeno. Vzrok so finančna sredstva, kj bi bila potrebna za dokončno ureditev zgradbe in okolice. Dokler to ni urejeno, poslovanje ne more biti uspešno. Poleg lega tudi niso imeli vedno srečne roke pri izbiri oskrbnikov. Upravni odbor se je odločil, da v letošnjem letu najde rešitev za dokončno ureditev tega problema. Ce ne bo na razpolago finančnih sredstev, da bi Stari grad uredilo samo planinsko društvo, bi dalj postojanko za daljši čas v zakup ponudniku, ki jo bo pripravljen sam z lastnimi sredstvi dokončno dograditi. Le v skrajnem primeru bj postojanko na Starem gradu prodali, o čemer bi pa odločal izredni občni zbor PD Kamnik.
Novo izvoljeni upravni odbor bo moral poiskati nove možnosti sodelovanja z mladino, ker z dosedanjim delom mladinskega odseka ne moremo biti popolnoma za-
Program filmskih predstav v Kamniku se je v zadnjem mesecu tako kvalitetno izboljšal, da je obisk porastel skoraj za 50 %. Namesto prejšnjih dveh slabih filmov tedensko imajo kamniški kino obiskovalci na voljo včasih tudi štiri kvalitetne filme v enem tednu. Za otroke pa so uvedene nedeljske dopoldanske matineje risanih, lutkovnih in drugih zabavnih filmov. Vsega tega bivši kinematograf v sestavu delavske univerze nikakor ne bi zmogel. Nabaviti en kvaliteten in hkrati tudi drag film za predvajanje v enem samem kinematografu je vsekakor veliko dražje, kot. pa tak film vrteli v petih ali šestih kinematografih, kot to dela kranjsko kinematografsko podjetje. Zaradi tega bomo imeli v Kamniku priliko videti vrsto promi-erskih filmov celo pred Ljubljano.
Sedaj pa še odgovor tistim, ki pravijo, da v Kamniku poslej ne bo mogoče več dobiti dvorane za kulturne prireditve, oziroma, da bo cena za njeno uporabo ustrezno ■zasoljena«. Izvršni odbor občinske konference Socialilstične zveze je pred dnevi sklical razgovor predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v občini s predstavniki kinematografskega podjetja Kranj o uporabi dvorane Dom. Na tem sestanku so bila sprejeta stališča, s katerimi naj se seznanijo vsa vodstva društev in organizacij V občini ter vsi občani:
1. čimpreje je potrebno izdelati okvirni program proslav, koncertov in drugih prireditev v občini v letošnjem letu. Glede na dosedanjo prakso in izkušnje v prirejanju prireditev je bil sprejel predlog, naj bi izbrali petek za
OBILEN ROD LIMON
Pri vrtnarju Fleretu imajo limono-vec, ki je spomladi čudovito lepo zacvetel, zdaj pa je na njem dozorelo 80 sadežev. Drevo raste v lesenem zaboju, krošnja pa ima le nekaj nad en meter v premeru. Poleti raste drevo na prostem, pred zimskim mrazom pa ga prenesejo v cvetličnjak. Tako obilen rod južnega sadja je v našem podnebju pač redkost, ki zasluži, da jo zabeležimo.
dovoljni. Prav tako moramo izboljšati delo na šolah. To nam je .do sedaj uspelo le na šoli v Stranjah kjer zelo uspešno delajo pionirji ■ planinci. I '<> predlogih udeležencev občnega zbora naj bi mladino pritegnili k delu na Kamniškem sedlu, kjer bi lahko v sodelovanju z mladinsko organizacijo občine pritegnili tudi mladino, ki do sedaj ni kazala posebnega zanimanja za tovrstno delo.
Na občnem zboru sta bila tudi izvoljena nov upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor, ki ga bo v jubilejnem letu 1968 vodil tov. Karel iicnkovič, bo imel poleg ostalega dela še prijetno dolžnost. da ob 75-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji in 75-letnici našega planinskega društva ta dva visoka jubileja dostojno proslavi in počasti z uspešnim delom vseh odsekov Planinskega društva Kamnik.
TH
dan prireditev v dvorani. Možne pa so seveda tudi izjeme, v kolikor to narekujejo objektivni pogoji.
2. V občini bo usklajeval želje glede uporabe dvorane Dom tajnik občinskega sindikalnega sveta kuliturnoprosvetnih organizacij v Kamniku, Srdjan Ribarovič, direktor glasbene šole. Rezervacijo dvorane je treba naročiti najkasneje en teden pred prireditvijo pri blagajniku kina v Kamniku, v dopoldanskih urah pa lahko tudi neposredno pri tovarišiei Roga-tajevi. Kinematografsko podjetje K ranj.
3. Pri rezervaciji dvorane imajo prednost družbene organizacije in dništva iz našo občine kakor tudi prireditve, kot so gledališke predstave in koncerti, ki jih naročajo delovni kolektivi, oziroma organizacije v občini. O vseh ostalih prireditvah, za katere bo sklepalo pogodbe za oddajo dvorane neposredno Kinematografsko podjetje Kranj, bodo s kopijo pogodbe obvestili tov. Ribaroviča.
4. Najemnina dvorane za posamezne prireditve (proslave, koncerti, dramske predstave itd.) bo znašala 25 tisoč starih dinarjev od prireditve. V to ceno so všteti vsi stroški v zvezi z uporabo dvorane (ogrevanje, razsvetljava, biljeterji. prodaja vstopnic itd.). Poleg tega pa bodo društva in organizacije v času, ko ni kino predstav, lahko uporabila dvorano za vaje pred nastopi. oziroma prireditvami, proti plačilu dejanskih stroškov (razsvetljav;)).
Ta dogovor torej kaže, da prenos kino dejavnosti na kranjsko kinematografsko podjetje ne bo povzročil našim društvom in organizacijam nobene ovire glede uporabe dvorane Dom. Stroški najemnine so res minimalni in precej nižji od dosedanjih, ko je bilo treba marsikdaj plačati celotno kino predstavo (do 70 tisoč starih dinarjev). Sedaj pa kranjsko kinematografsko podjetje ne bo zaradi odpadle kino predstave zaračunavalo nobenih dodatnih stroškov. Dogovorili so se celo, da na dan prireditve odpade popoldanska kino predstava, če je na programu premierski film, ki bi sicer vplival na kasnejši obisk priredit-ve( proslave, koncerta itd.).
(lj)
'Razstava gradov
33886^49
Smučarji mesta Kamnika in okolice so nastopili v soboto in nedeljo, dne 2. in 3. marca, na tradicionalnem tekmovanju v alpskih disciplinah, katerega pokrovitelj je že več let Občinski sindikalni svet Kamnik. Tudi letošnje tekmovanje je Smučarski klub Kamnik organiziral na Veliki planini ob ugodnih snežnih razmerah. Udeležba je bila dobra. Nastopilo je 49 tekmovalcev v smuku in veleslalomu in 34 v slalomu. Proga za veleslalom je bila speljana od Zelenega roba v smeri proti hotelu Simnovec po znanem žlebu in terenu, ki je bil v zadnjih letih pripravljen za smu-
w
Zmagovalec v smuku Tone Brclih Kamnik
čanje. Letošnje tekmovanje je uspelo brezhibno, progo pa je zadovoljivo trasiral in pripravil eden najboljših kamniških smučarjev tov. Janez Škorjanc s svojimi pomočniki. Posebnost letošnjega veleslaloma je v tem, da so najboljša mesta dosegli najmlajši tekmovalci, ki tudi sicer zadnje čase uspešno nastopajo na raznih tekmovanjih in celo na republiškem prvenstvu. Na splošno pa je bilo opaziti velik napredek tekmovalcev, saj so progo v večini dobro prevozili in ni bilo nezgod. Tako kvalitetno tekmovanje je bilo z zanimanjem spremljano od številnih obiskovalcev Velike planine, pogrešali pa smo ljubitelje zimskih športov iz našega mesta, naših smučarjev.
Rezultati: Veleslalom:
1. Bojan Sunkar 1:08,4
2. Aco Sitar 1:08,5
3. Ivan Griljc 1:09,0
4. Jure Matjaž 1:09,2
5. Tone Brelih 1:10,1
Proga za smuk je bila letošnje leto speljana v Tiho dolino. Zelo dobro jo je prevozila večina tekmovalcev. Posebno pa se je izkazal tovariš Tone Brelih, ki je s časom 1:14,4 zasedel prvo mesto.
Ostali rezultati:
2. Aco Sitar 1:15,0
3. Bojan Sunkar 1:17,0
4. Janez Skorjanc 1:17,7
5. Ivan Griljc 1:19,2
Tretja disciplina na tem tekmovanju je bila izvedena v nedeljo, 3. marca, in sicer slalom. Progo je pripravil arhitekt Bojan Siegel.
Tekmovalci so bili s progo zelo' zadovoljni. Da J2 tov. Bojan še vedno med najboljšimi smučarji I v našem mestu, je dokazal, ko je progo    prevozil    brezhibno kot predtekmovalec.
Rezultati: Slalom:
1. Aco Sitar 1:20,2
2. Ivan Griljc 1:27,8
3. Bojan Sunkar 1:32,7
4. Jure Matjaž 1:35,5
5. Marjan Griljc 1:37,0
Najboljšim so bile po končanem tekmovanju izročene nagrade, katere so prispevali kamniški kolektivi. Največja nagrada vsem tekmovalcem in Smučarskemu klubu, pa je nabava startnih številk in ostalega pribora, kar je nabavil za potrebe tekmovanj industrijski kombinat SVIT, čigar tovarniški znak in napis nosijo tekmovalci od starta do cilja. Res hvalevredno! -JC
Najboljša metla za siniiiarje Kamnika
Na IV. tradicionalnem tekmovanju v veleslalomu je nastopilo 54 članov in 21 pionirjev iz Domžal, Mengša in Kamnika.
V nedeljo, 10. marca, je Smučarski klub Kamnik organiziral na Veliki planini veleslalom za člane in pionirje. Tekmovanje je v celoti uspelo, k čemur je pripomoglo lepo vreme, primerne snežne razmere in dobra organizacija tekmovanja.
Na.iorei so startali pionirji in v večini primerov progo dobro prevozili. Za favorita smo predvidevali Bojana Sunkarja iz Kamnika, ker je v tej zimski sezonj dosegal vidne uspehe. In resnično je Bojan potrdil svoje znanje. Res pa je, da ima v Domžalah kar dva dobra tekmeca, ki sta prispela na cilj za njim z majhno časovno razliko.
Tekmovanje članov v veleslalomu je potekalo v resni borbi za najboljša mesta. Vidno je bilo, da so kamniški smučarji mnogo napredovali in jim zmage na tem troboju ni mogel nihče odvzeti.
Sodniška komisija je popoldne objavila pred hotelom Simnovec rezultate.
Pionirji:
1. Bojan Sunkar,  Kamnik 0:59,8
2. Boris Kokalj, Domžale 1:01,0
3. Matevž Goltez, Domžale 1:09,8
4. Jože Sunkar, Kamnik 1:09,9
5. Janko Flajšman, Mengeš 1:16,3
Člani:
1. Franc Perne, Kamnik 0:58,0
2. Tone Zupan, Domžale 0:58,6
3. Ivan Griljc, Kamnik 0:59,6
4. Aco Sitar, Kamnik 0:59,7
5. Tone Brelih, Kamnik 1:00,4
Najboljšim tekmovalcem so bile podeljene diplome, nekaj nagrad pa je prispevalo vodstvo hotela Simnovec.
Naslednje leto so na vrsti Domžale, ki naj organizirajo V. tradicionalno smučarsko tekmo.
Nekaj tekmovalcev iz Smučarskega kluba Kamnik
Kamniško drsališče
Na teniških igriščih so v letošnji zimi lahko že zelo zgodaj napravili ledeno ploskev za drsališče. Vsi drsalci so se tega razveselili, pa tudi tisti, ki so letos prvič zadrsali po ledu. Nalet snega ob novem letu je za nekaj dni pretrgal drsalno dobo, ko pa so očistili led, je drsališče spet zaživelo. Skupno je bilo blizu 60 drsalnih dni, vsak dan pa
na drsališču okrog 40 drsalcev, večkrat pa tudi do 100. Prihajali so celo iz Domžal in Mengša. Po 36 letih je bila na drsališču spet tekma v hokeju na ledu. Na prireditvi so sodelovali igralci hokeja iz Kamn ka, Mengša, Lukovice in Prevoj. Zmagali pa so drsalci iz Prevoj. Tako dolge drsalne sezone ne pomnijo niti najstarejši Kamničani.
V. zimske športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občinskih skupščin
23. februarja letos so se že petič srečali uslužbenici gorenjskih občinskih upravnih služb na zimskih športnih igrah v Skofji Loki. Doslej so bila ta tekmovanja že v Kranjski gori, v Radovljici, Tržiču in v Kranju. Prihodnje leto pa je na vrsti Kamnik z Veliko planino.
Ker je bilo premalo snega, so odpadla tekmovanja v sankanju. Za veleslalom, ki je bil prej predviden v sami Loki, pa so se morali tekmovalci povzpeti na 1200 metrov visoki Stari vrh v Poljanski dolini.
Tudi tekmovalcem v veleslalomu vreme ni bilo naklonjeno, ves dan je lil dež kot iz škafa. Poleg tega pa je bila tudi gosta megla, ki je prekrivala vrhove Starega vrha, ovirala vidljivost.
Kljub temu pa se je kmalu po 11. uri spustilo po 750 m dolgi progi   za  veleslalom  z višinsko
razliko 110 m in 28 vraticami 20 tekmovalcev in tekmovalk.
V naši ekipi so bili: Lotrič Nada, Bernot Betka, Snab] Majda, Slegl Bojan, Sadnikar Demeter. ing. Janez Kovač in Janez Bogataj. Medtem ko je polovica članic omagala že pred ciljem, je moški del ekipe ne glede na zelo težke tekmovalne pogoje vztrajal do konca.
Člana kamniške ekipe, Bojan Slegl, s časom 1:02,5 in ing. Janez Kovač, s časom 1:02,9, sta se uvrstila na 5. oziroma 6. mesto.
Po končanem tekmovanju je predsednik SOb Skofja Loka Zdravko Krvina pripravil vsem udeležencem prisrčen sprejem v dvorani občinske skupščine. Organizatorjem tekmovanja je treba k organizaciji res čestitati z željo, da bi se v čimvečjem številu zbrali prihodnjo zimo na Veliki planini. -lj
Moški del kamniške ekipe pred Loško kočo na Starem vrhu
14351
944939
35
ELEKTRIKAMI NA VELIKI PLANINI
DVANAJSTE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ELEKTRE NA KAMNIŠKEM POBOČJU — KO BI LE VREME NE NAGAJALO — ZADOVOLJNI ZARADI DOMAČNOSTI IN GOSTOLJUBNOSTI — LASKAVO PRIZNANJE ORGANIZATORJEM
~Oh, ko bi nam le vreme ne zagodlo, pa bi bilo vse v najlepšem redu!« so tistega sobotnega popoldneva v en glas pritrjevali smučarji slovenskega elektrogospodarstva, ki so se vračali z Velike planine v dolino. Mnogi so se že od četrtka popoldne motovilili po sedežnici in pobočjih, da bi se čimbolje nato spuščali na tekmi, napovedani za v petek, 16. februarja letos. Na sporedu so bile namreč XII. zimske športne igri elektrogospodarstva Slovenije in sicer v veleslalomu in tekih, udeležilo pa se jih je 200 tekmovalk in tekmovalcev.
Nastopili so izbrani smučarji iz vseh distribucijskih, proizvodnih in proizvodno prenosnih podjetij Slovenije ter gostje iz avstrijskih dravskih elektrarn, ki sodelujejo na teh igrah že peto leto po vrsti, seveda le v veleslalomu.
Letošnje igre so se od ^ejšnjih razlikovale v tem da sta oili na sporedu le dve panogi, zakaj poprej so tekmovali še v sankanju in skokih. Kljub temu pa je ude-
vraticami, za člane do 50 let in čez ter članice pa 800 m z 19 vra-ticami. Po ugotovitvah tekmovalcev in strokovnjakov je bila dobro urejena in srednje težavna, primerna za vse.
Tekma se je začela v jasnem vremenu. NiT.i dobre pol ure za tem pa se je spustila gosta megla, začela je pihati ostra burja in nastal je snežnj metež. Pogoji za vožnjo so bili skoraj nemogoči. Pa vendar ni prišlo do nesreče.
Med favorite smo seveda uvrščali Avstrijce, ki so to domnevo potrdili, a ne povsem v celoti. Zmagovalca sta postala pri članih inž. Landl in Hofmeisiter, pri članicah pa Tischlerjeva. Med nje in ostale avstrijske preds avnike so se zanesljivo vrinili domači najboljši tekmovalci. Zanimivo je, da so bili pri članih v ekipni konkurenci Avstrijci šele tretji. Omembe vredno je tudi to, da je pri mlajših članih letos nastopilo v obeh razredih kar 117 tekmovalcev in da je bilo kar 18 tek-
in izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju s posebno pripombo, naj bi se te igre razširile še na ostale jugoslovanske republike.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno tekom, za katere je bila pripravljena proga na Mali planini. Tudj to pot vreme ni bilo naklonjeno, temveč se je še poslabšalo. In vendar so vsi zdržali
eno družino in poglobi njihove vezi. Vsi pa so zagotavljali, da je bilo vse v najlepšem redu, pri čemer so zlasti gostje izražali laskavo priznanje organizatorjem in gostoljubnim domačinom. Velika planina bo osala vsem v zelo prijetnem spominu.
Na koncu predstavimo še najboljše v posameznih panogah:
Članice na startu za veleslalom
<
ffl o
<
8
Pogled na progo v veleslalomu
ležba presegla vsa pričakovanja in je bila rekordna.
Podjetni organizatorji iz podjetja Elektro Ljubljana pa glede tega niso bili v zadregi, saj so pravočasno poskrbeli za prenočišča in prehrano, pri čemer so naleteli na polno razumevanje pri delovnih kolektivih ter turističnih in sindikalnih delavcih kamniškega področja. Pomagali so tudi planinci in podjetje Ljubljana-Transport s svojimi uslugami.
Tako je bilo v petek, 16. februarja, vse nared in ob 10. uri je bila slovesna otvoritev teh iger. Prisotnih je bilo veliko tekmovalcev, razen njih pa še pokrovitelj iger, predsednik skupščine občine Kamnik, tov. Vinko Gobec, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik, tov. Vinko Dobni-kar, sekretar koordinacijskega odbora jugoslovanske elektrodistri-bucije tov. Dušan Stojanovič ter zastopniki nekaterih elektrogospodarskih podjetij. Po uvodnem pozdravu predsednika prireditvenega odbora je spregovoril tov. Gobec, ki je izrazil zadovoljstvo predstavnikov občine in občanov Kamnika, da so bile igre prirejene na tem območju. Zaželel je mnogo uspeha in prijetno počutje v njihovi sredi. Za njim so spregovorili še ostali, nakar so se začele igre.
Prvj start je bil v veleslalomu še isto dopoldne ob 11. uri. Proga je bila speljana po pobočju izpod Zelenega roba, za člane do 30 in 40 let dolga 1200 metrov ter z 28
movalcev starih nad 50 let, dva med njimi celo takšna, ki bosta letos prestopila že prag 60 let.
Petkovo popoldne so gostje in domači preživeli v družabnem po-menku, kjer so izmenjali izkušnje
do kraja. Člani do 30 let so pretekli 6 km, vsi ostali in članice pa 3 km. Ta tekma je potekla, kot rečeno, v domači konkurenci, zato pa ni bila nič manj bojevit a in je prišlo celo do nekaterih presenečenj. Največ uspeha so imcii smučarji Elektro Ljubljane.
Potem, ko so sodniki — ki so dobro opravili svojo nalogo in ni prišlo do nobenih pritožb ter prerekanj — izračunali rezultate, so se vsi vrnili v dolino v Dom družbenih organizacij v Kamnik, kjer je bila slovesna razdelitev nagrad. Vsi so jih bili veseli, saj so bile to živopisane majolikc, simbol domače obrti Kamnika. Tudi sicer so vsi udeleženci prejeli za spomin majhne majolike.
Po podelitvi nagrad se je začelo družabno veselje, ki običajno poveže elektrikarje vse Slovenije v
Rezultati:
VELESLALOM — ČLANI do 30 let: 1. Landl (ÖDK) 1:00.8, 2. Zorč (Soš. elekt.) 1:01.9 — ČLANI do 40 let: 1. Hofmeister (ÖDK) 1:04.7, 2. Svetina (Elektro Kranj) 1:06.7 — ČLANI do 50 let: 1. Ja-nežič (Elektroprojekt) 1:02.0 — ČLANI nad 50 let: Boncelj (El. Kranj) 1:08.7 — CLANICE: 1. Tischler (ÖDK) 1:00.5, 2. Sušter-šič (Elektro Gorica) 1:03.2 — EKIPE: 1. Soške elek.rarne, 2. Elektro Kranj, 3. ÖDK Avstrija — TEKI — ČLANI I: 1. Šimenc (El. Lj.) 20:52.2 — ČLANI II: Peterka (El. Lj.) 17:41.5 — ČLANI III: Prista-vec (El. Kr.) 19:57.0 — ČLANI IV: Cesar (Sav. elek.) 22:30.5 — CLA-nice: Kačič (DEM) 22:25.8 — EKIPE: Elektro Ljubljana.
Tone Bančič
Z1A\A - CAS BOLEZNI
Dr. Stjcpan Bunta
Vsakoletno obdobje po svoje vpliva na človekovo počutje in zdravje. V zimskih mesecih se srečujemo s poškodbami na ledu in snegu ter obolenji zaradi mraza, spomladi nas skrbijo otroci, ki razposajeni plezajo na češnje, poleti moramo računati z nesrečami pri kopanju, jeseni pa se nc moremo ogniti raznim prehladom, gripam, anginam, pljučnicam in podobnemu.
Premnogokrat lahko slišimo starejše ljudi in kronične bolnike, češ: »Cc preživim to jesen in zimo, sem spet dober za leto dni«. V teh besedah je mnogo resnice. Zdravniki poznamo številna obolenja, ki se skoraj praviloma pojavljajo ali poslabšajo prav v jesenskem času.
Pri vseh prehladih in gripah obolenjih moramo najprej misliti na otroke in ostarele, šc posebej pa na srčne in pljučne bolnike. Pri vseh teh se sicer enostavni prehladi kaj radi zakomplicirajo. Te komplikacije terjajo od oslabelega organizma ali prizadetega srca oziroma pljuč več kot zmorejo, pa zato ni nič čudnega, če lepega dne popustijo. Pri bol likih, ki so vezani na posteljo ali so nasploh nagnjeni k pljučnim obolenjem, moramo računati tudi s pljučnico, ki se pri ostarelih
kaj rada pritakne vsaki, tudi lažji obliki gripe. Za otroke pa velja, da se vnetja iz zgornjih dihal rada razširijo na srednje uho ali globlje proti pljučcm.
Razen prehladnih obolenj, ki so več ali manj reden zimski gost, moramo omeniti tudi tista bolezenska stanja, ki se v tem času praviloma poslabšajo. Sem sodijo:
— pljučni bolniki, zlasti astmatiki in tuberkulozni, ki težko prenašajo jesensko vlago, ker jih tlači in jim nc da dihati;
— podobno velja tudi za srčne bolnike;
— revmatiki in bolniki s kroničnimi spremembami v sklepih. Ti se kot »vremenarji« sicer hvalijo s svojimi vremenskimi progno-zami, nc morejo pa od slabega vremenna pričakovali nič dobrega. Bolezensko stanje sc jim v jesenski in zimski vlagi poslabša, če nič drugega, sc pa vsaj osebno slabše počutijo, kot so se počutili poleti;
— bolniki z obolelimi trebušnimi organi poznajo »sezonski« potek svoje bolezni, ki sc jeseni vselej poslabša. Taki bolniki so »ulku-sarji« (bolniki z rano na želodcu ali dvanaj-stniku), bolniki z vnetji žolčnika, jajcevodov, s kroničnim vnetjem slepiča in njegove okolice, bolniki z žolčnimi in ledvičnimi kamni itd.; celo vnetij slepiča jc v jesenskem času več kot druge letne čase;
DROBNE VESTT
POTREBNA KARTA CEST
Karto cest in potov je dalo izdelati komunalno podjetje. Karta obsega vse ozemlje od Mekinj do Ba-kovnika in upošteva sedanje stanje. Z zazidavami je v zadnjih letih nastalo več naselij z novimi cestami in potmi, ki so sicer uradno dobila imena, nimajo pa še napisanih tabel. Tudi hiše so še brez številk. Nove hišne lastnike ti stroški še čakajo. Vsak koristnik karte si bo lahko napravil abecedni seznam cest in oznak po kvadratnih poljih, kakor jih imajo vse podobne karte. Želeli bi, da bi take karte imeli čimprej v informacijski pisarni in sploh povsod, kjer ljudje iščejo pojasnila. Tudi javne deske z načrtom potov in cest bi zdaj lahko izdelali na osnovi te karte. Zelo potrebne bi bile na trgu in na Zapricah pri bencinski črpalki.
NEVAREN MOST
Tončka Malijeva, ki dela v tovarni Svit, stopi vsako jutro ob pol 6 na Lokah v avtobus, da pride pravočasno na delovno mesto. Tudi v ponedeljek, 26. februarja, je hi ela proti avtobusnemu postajališču. Na mostu čez Nevljico pa je v temi padla v vodo. Če bi bilo to prejšnje dni, ko je voda zaradi deževja narasla, bi morda prav težko prišla iz deročega potoka. Tako pa je padec ostal brez posledic. Bolj nesrečna je bila lani Marija Vrankar, ki je tudi padla s tega mosta v vodo, pa je morala potem zaradi poškodb dva meseca ostati v postelji. Most je brez ograje in bo še naprej v nočnem času predstavljal stalno nevarnost za pešce. Kaj če bi se uporabniki mosta le odločili, da napravijo dovolj močno leseno ograjo, ki bi jo tudi v redu vzdrževali? Ali se ne bi o tem pomenili s svetom krajevne skupnosti?
POČASTITEV JOSIPA OGRINCA
V nedeljo, 10. marca, je bil v Ljubljani občni zbor Šahovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti so se tudi spomnili stoletnice začetka slovenske šahovske književnosti. Kakor smo že omenili v Občanu, je prvo šahovsko nalogo objavil v Slovenskem Glasniku 1. marca 1868 pisatelj Josip Ogrinec iz Podgorja. Ob stoletnem   jubileju   je predsednik
kamniškega občinskega šahovskega odbora izročil Šahovski zvezi Slovenije spominsko darilo — uokvirjeno sliko Josipa Ogrinca in njegovega prvega problema. Zborovalci so izrekli kamniški šahovski organizaciji toplo zahvalo za to pozornost.
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
KAMNIČANI ZMAGALI
V radijskem tekmovanju »Spoznavajmo svet in domovino« se je 5. marca Kamnik srečal z Mursko Soboto. V obveznih temah sta obe ekipi gimnazij odgovarjali na vprašanja iz pog'avij 1. Gore in ljudje (ob 75-letnici Slovenskega planinskega društva) in 2. Partizanska grafika. Kamniško gimnazijo so zastopali učenci tretjega razreda Jožica Mi-klavčič, Marlenka Jamšek in Franc Prodnik. Obe ekipi sta odgovorili na vsa vpašanja in dosegli po 11 točk, zato sta si razdelili nagrado 100.000 S din. Pri odgovorih dvorane pa so bili Kamnčani uspešnejši in so srečanje z dvema točkama razlike (26 : 24) odločili v svojo korist.
V polfinalnem srečanju bo nasprotnik Kamnika zmagovalec m-d Radovljico in Tolminom. Verjetno bo to Tolmin.
OB
V TOVARNI USNJA KAMNIK je bilo v zače'ku tega meseca prisrčno slovo od tovariša Štefana Urbanca — direktorja podjetja.
V tem podjetju je bil neprekinjeno od 1953. leta vse do danes — do upokojitve.
Ves čas službovanja je bil aktiven, skromen in predan kolektivu. Podjetje je v teh letih zelo napredovalo, moderniziralo stroje in naprave ter razširilo poslovne pros'ore. Posebno skrb je posvetil rasti proizvodnje, tako da tovarna usnja predstavlja v komuni Kamnik pomemben gospodarski faktor. S celotnim kolektivom je utrdil gospodarsko moč podjetja in s tem urejene delovne pogoje ter primerne osebne dohodke zaposlenih.
# PRESELILI SO TRAFIKO
Zaradi prezidave in obnavljanja bivše Vidičeve hiše na Titovem trgu je moralo podjetje Tobak izseliti trafiko. Namestilo jo je začasno v kiosk, ki so ga postavili ob avtobusnem postajališču med delikateso in turistično pisarno.
# VELIK RAZPON CEN
Medtem, ko je na kamniškem živilskem trgu cena jabolk že od jeseni 100 S din za kilogram, je v naših trgovinah razpon cen čedalje večji. V začetku marca so predpa-
£ Ko so podrli staro telovadnico
na dvorišču kavarne, je ostala marmornata plošča, da je v tej telovadnici vadil predsednik republike maršal Tito, ko je bil leta 1911 v Kamniku. Ploščo bi morali vzidati v zid na mestu, kjer je stala telovadnica.
Ko bomo urejali okolico novega šolskega poslopja obenem z dograditvijo glasbene šole in nove telovadnice  v  zdravstvenem  domu, bi
Ko je predsednik delavskega sveta tov. Miha Hribovšek govoril ob slovesu, je poudaril, da bo kolektiv znal ceniti njegove napore ne glede na to, da je podjetje nihalo med boljšimi in nekoliko slabšimj poslovnimi rezultati.
Pri svojem delu je znal mobilizirati ves kolektiv in ga navdušiti za posamezne akcije, ki so utrjevale podjetje.
Ves čas službovanja je bil tov. Urbane zelo agilen družbenopolitični delavec v organizacijah ZK. SZDL in sindikalni organizaciji, nadvse požrtvovalen pa je bil pri delu izseljeniške matice. Naloge je znal uspešno reševati.
Odhod v pokoj — po polnih 40 letih delovne dobe, predstavlja v naši socialistični družbeni ureditvi tudi posebno obliko priznanja,
kirana drugovrstna jabolka sorte jo-natan prodajali v samopostrežni trgovini na Trgu talcev po 371 S din, v zelenjavni trgovini Kočne v Sadni-karjevi ulici komzumirana jabolka po 200, v Kidričevi ulici po 290, na Zapricah pa 250 S din.
$ NOV ODBOR
Svet kulturno-prosvetnih organizacij občine Kamnik je na svoji prvi seji izvolil nov odbor. Predsednik je prof. Srdjan Ribarovič, tajnik prof. Sanda Vremšak, blagajničarka pa Rezika Bernot.
bilo potrebno, da bi osvetlili tudi tisti dohod, po katerem vozijo šolski avtobusi in hodijo učenci iz severnega dela mesta. Pozimi je pot v temi za šolarje prav neprijetna.
9 Taki smo, da bi kmalu pustili ob strani to našo rubriko. Enkrat zmajka prostora v Občanu, drugič pa nam zmanika sape in splahne (Nadalj. na 10. str.)
o čemer je govoril tov. Jože Steh, sekretar komiteja občinske konference ZKS v Kamniku.
Ob slovesu so si prijateljsko stisnili roke z željo, da odhod v pokoj ne predis*avlja tudi vsake prekinitve s kolektivom. Sindikalna organizacija bo tudi v bodoče organizirala tovariška snidenja in pogovore z vsemi svojimi sodelavci — upokojenci in jih tako še vedno vezala nase.
Na mesto dosedanjega direktorja je bil s sklepom delavskega sveta imenovan tov. Stane Simšič, sodelavec v tem podjetju od 1952. leta. Besede, izrečene ob tej slovesnosti, pomenijo dobre želje za prijetno počutje v pokoju in hkrati dobre želje novemu direktorju, naj uspešno vodi podjetje v naslednjem obdobju.
Taki smo...
SLOVESU
— precej nevšečnosti imajo bolniki s kožnimi boleznimi, zlasti z ekcemi, ki vselej niti niso pravi ekcemi. Ob te bolnike moramo postaviti bolnike z motnjami v krvnem obtoku, bolnike z zoženimi krvnimi žilami in krčnimi žilami ter spremljajočimi spremembami (kožna vnetja in razjede na golenih), in pa seveda bolnike z motnjami v presnovi, kamor spadajo sladkorno bolni. Pri vseh teh cirkula-cijskih »slabičih«, kakor pravimo takim bolnikom, moramo pričakovati pozimi tudi več ozeblin in celo zmrzlin kot pri drugih ljudeh.
Prav na koncu moramo upoštevati tudi še dejstvo, da se v hladnih jesenskih in zimskih dneh zbirajo ljudje v zaprtih prostorih, pa se tako hitreje širijo nekatera nalezljiva obolenja, bodisi otroška (ošpice, mumps, škrlatin-ka) ali parazitirna, ki jih povzročajo nekateri zajedavci. Teh obolenj niti ni tako malo kot bi morda mislili, v zadnjih letih vse bolj narašča njihovo število. Garij npr. nismo imeli vseh deset let nazaj toliko, kot smo jih imeli samo v letošnji sezoni.
Na vse to moramo pomisliti v jesenskih in zimskih mesecih. Predvsem moramo misliti na starejše in mlajše kronične bolnike. Najbolje bo, čc jih še pred poslabšanjem bolezni pošljemo ali peljemo k zdravniku na kontrolo, vsako, tudi majhno poslabšanje, zlasti »nepomembne« prehlade, pa moramo pri teh bolnikih obravnavati z vso resnostjo in previdnostjo. Ce bo ob morebitni epidemiji gripe orga-
nizirano zaščitno cepljenje, naj ga ti bolniki nikar ne opuste, pa tudi za zdrave velja, naj sc mu ne izognejo.
Ko že govorimo o »jesenskih obolenjih« naj zapišem šc, da je treba pregledati tudi domačo zalogo zdravil in jo izpopolniti, da ne bi iskali aspirina takrat, ko bi ga morali žc užiti. Nekatera zdravila, ki jih potrebujemo pri »preganjanju« gripe in obolenjih zgornjih dihalnih poti, dobimo v prosti prodaji brez zdravniškega recetpa, zato si jih lahko preskrbimo, ne da bi morali posedati v čakalnici. Med ta zdravila sodijo aminopirin, flumidin, kak sirup zoper kašelj in šc nekatera.
(LETOŠNJI NOVEMBER) — PRELOMNICA V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU
Letošnjemu mesecu boja proti alkoholizmu daje poseben pomen široko zasnovana konferenca o alkoholizmu, ki bo 23. do 25. novembra v Banji Koviljači. Organizatorja konference sta J K K in Jugoslovanska zveza proti alkoholizmu, sodelovalo pa bo kar 15 zveznih sekretariatov .zavodov, organizacij, JLA in šc nekateri republiški instituti ter združenja. Povabljeni so tudi gostje in inozemstva. Organizacijskemu odboru predseduje tov. Olga Vrabičcva.
Konferenca naj bi analizirala alkoholizem kot zelo kompleksen problem in v okviru realnih možnosti, na osnovi dosedanjih razi-
skav in izkušenj, pokazala tudi pot k njegovemu reševanju. Organizatorji ugotavljajo, da doslej predvsem ni bilo koordiniranega in sistematičnega dela, niti nismo reševali vseh problemov, ki alkoholizem povzročajo in še manj problemov, ki jih prinašajo njegove posledice. Zato pričakujejo, da se bo prav prek tako širokega zbora spremenil predvsem odnos do alkoholizma in pa, da bo boj proti alkoholizmu poslej postal vsakodnevna skrb vseh družbenih dejavnikov.
Seznam referatov in koreferatov je dolg in pester. Med skoro 80-imi avtorji najdemo imena mnogih znanih in dolgoletnih borcev na tem področju, nad vse pomembne teme pa obetajo, da bodo alkoholizem »pretresali« z najrazličnejših gledišč in da bo konferenca dala na bistvena in najbolj aktualna vprašanja tudi konkretne predloge.
Od Slovencev so pripravili referate ln ko-referate prof. dr. Ljubo Bavcon: »Alkoholizem kot družbeni in ekonomski problem«, prof. dr. Janez Milčinski: »Alkoholizem in varnost v prometu«, ing. Ivan Glonar: »Ekonomski aspekti alkoholizem v SR Sloveniji«, dr. Jurij Zalokar: »Družbeni pogoji zdravljenja alkoholikov in njihova rehabilitacija« ter strokovna sodelavka GO K K s Ivica Žnidaršičeva: »Metode dela koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu v Sloveniji«.
Iskreno želimo, da bi boju proti alkoholizmu po letošnjem novembru zares »zasijali lepši dnevi«,
TAKI SMO.
Dva Matevža - dva lovca
<
o ca o
m i—*
Z
<
10
(Nadalj. z 9. str.)
ihta, ko hočemo prikazati nevšečnosti, ki nas obdajajo. Zato moramo poseči daleč nazaj, če hočemo obdržati zvezo s preteklim letom, čeprav smo takorekoč že zagazili v pomlad.
Načrt za zazidavo Novega trga in Zgornjega Perovega, ki je bil do 6. marca razgrnien na vpogled, je zlasti med prebivalci Noveqa trga vzbudil nresenečenie in odpor. Menda ni nihče vprašal stanovalcev tega oredeln za mišlienie, ker sicer ne hi nlanirali stavb v zamočvirieno zom'iišče. Knko vzdrževati promet skozi ozko qr!o Novena trna, oa ie tudi vprašanie. ki bi qa hilo treba v prvi vrsti rešiti. Stanovalci noveaa trqa ne more;o mzumeti, koko ie moael dohiti dovolienie za qradnio noveaa Dosloo'a lastnik hiše, notem ko ie staro stavbo oodrl do tnl. Nova hišo ho stnla na nniožiem delu ceste skozi Novi trn in bo nomenila stnlno orometno nevarnost zn povečani promet na cestišču, k'er se že sedaj težka vozila ne morejo križati. In vendar bi graditelj lahko umaknil stavbo za meter ali dva s cestišča, kar bi za vedno rešilo problem.
Sicer pa naj se stanovalci Noveaa trga nikar ne jeziio, saj ozka qrla prometa delqmo tudi drugod. Z novo gradnio so zožili cesto v Godiču, na Duplici pa so ob križanju Kore-nove ceste z železnico, kier ie bilo že več smrtnih nesreč, postavili novo hišo prav ob ovinku, da je križiče postalo še bolj neoregledno. Marsikje na takih mestih podirajo store hiše, da povečajo vornost prometo pri nas pa postavljamo nove. Tudi prizidek pri klavnici bo povečal prometno nevarnost.
% Za tako iznaidljivost ne zaslužimo pohvale, kakor tudi ne tiste nakuoovalke v samooostrežni trgovini, ki zamenjuiejo listke s cenami nq pakiranem mesu in sicer tako, da listek z manjšo ceno prelepijo na večji kos mesa. Seveda potem pošteni kupec plača višjo ceno za manjši kos. So pa tudi nakupovalke, ki hranijo doma litske z manjšimi cenami in jih mimogrede dodajo večiemu zavitku mesa, kar šele lahko blagajničarka ugotovi pri pregledu datuma. Taki smo pač.
A Naše strokovno gledanje na prekop v Mostih pri Komendi, ki mu
manika še nekaj metrov povezave s strugo Pšate, je bilo samo mnenje ljudi tam okroq Most, tudi članov občinske skupščine iz tistega okoliša. Da ne bodo tako nezoupno in nepoučeno dvomili v upravičenost investicij, bo Občan v kratkem objavil mnenje naših kmetijskih strokovnjakov, ki bodo prikazali pravi pomen tega odvodnega prekopa.
Menina je na.š lovski raj. Prostrani pašniki in temni gozdovi nudijo varno zavetje vsej divjačini od plahega zajca do godrnjave-ga medveda. Sirje medvedi so že pustili na Menini svoj kožuh pod dobro  namerjenimi   streli naših
lovcev. Po zadnji vojni pa so našle svoj dom na planinskih pašnikih cele črede divjih prašičev, ki rijejo po pašnikih in vdirajo v doline, da si na njivah poiščejo hrane. Razumljivo je, da so jih lovci vzelj na muho in marsikateri se lahko pohvaU. da je upih-nil že več kot 10 čekanarjev.
V jesenskih lovskih progonih na divje prašiče sodelujejo vse lovske družine s področja Meni ne. Med lovci sta najbolj poznana in cenjena kot zanesljiva vodiča in organizatorja lovskih pohodov dva lovska tovariša, oba Matevža. Vsak kotiček na Menini poznata, saj sta že od mladih nog člana lovske bratovščine. Naj ju predstavimo! Prvi, večji je Matevž Kadunc. ki je pred kratkim praznoval 70-letnico. Kadar pa se s prožnim korakom vzpenja v planino, mu ne bi nikoli prisodili toliko let. Doma je iz Zgornjega Tuhinja, dolgo vrsto let pa ie bil graščinski lovski čuvaj v Soita-liču. Med zadnjo vojno je okusil vse grozote nacističnih koncentracijskih taborišč. Srečno se je vrnil iz Dachaua in se končno ustalil v Motniku, kjer je nekaj let vodil znano gostišče. Ze 47 let je predsednik motniške lovske družine in vzgojitelj mlajšega kadra tuhinjskih lovcev. Kot velik ljubitelj narave je s svojimi bogatimi izkušnjami in preudarnimi nasveti vzgled vsem lovcem daleč naokrog.
Trinajst let mlajš; Matevž Kodra je doma pod Kozjakom, v vsem turistom znani hiši »pri Pajkeljcu", kjer se od tuhinjske ceste odcepi 20 km dolga cesta na Mcnino. Ko je bil 13 let star, ga je oče vzel na lov in takrat je podrl tudi prvega srnjaka. Že 29. decembra 1929 so ga sprejeli v lovsko bratovščino. Od takrat je sodeloval pri vseh lovskih pohodih po Menini. V mlajših letih je rad pozimi zasledoval kune, saj so
imele njihove kožice visoko ceno. Ko se je po vojni vrnil iz taborišča v Avstriji, je postal član delovnega kolektiva tovarne usnja v Kamniku, kjer je še sedaj zaposlen. Ob šumeči Bistrici si je postavil skromen dom, kjer živi z družino, toda vsak prosti čas ga še vedno vodi na Menino.
Obema Ma*evžema želimo še dolgo vrsto let prijetnega lovskega razvedrila.
JZaattulka k Zatika
POROČILO
o matičnih dejstvih za mesec februar 1968
ROJSTVA: Benda Irena iz Su-hadol; Vrankar Janko z Laz.
POROKE: Hribar Stanislav iz Zg. Tuhinja, kmečki delavec, star 27 let. in Klemen Ana iz Buča, delavka, stara 25 let; Jelnikar Franc iz Kamnika, ključavničar, star 25 let, in Hočevar Cecilija iz Hruševke, uslužbenka, stara 23 let; Jeras Janez z Velikega Hriba, uslužbenec, star 21 let, in Suš'ar Angela iz Buča, delavka, stara 22 let; Koncilja Ludvik iz Ljubljane, šofer, star 25 let, in Babnik Stanislava iz Volčjega potoka, kuharica, stara 20 let; Rifel Anton iz Pod-studenca, delavec, star 22 let, in Sušnik Olga z Zage, delavka, stara 17 let; Seršen Ivan z Gmajnice, kmečki delavec, star 26 let, in Stu-par Ana z Brega pri Komendi, delavka, stara 21 let; Sare Jožef iz Volčjega potoka, mizar, star 20 let, in Brojan Marija iz Loke pri Mengšu, delavka, stara 19 let; Trobevšek Stanislav iz Zakala, kmet, star 33 let in Brleč Frančiška iz Zg. Palovč. kmečka delavka, stara 27 let; Zeleznik Jakob iz Cešnjice, kmet star 21 let, in Pančur An'onija iz Bele, kmečka delavka, stara 24 let.
SMRTI: Cadež Viktor iz Mekinj, duhovnik, star 82 let, Drolc Jožef iz Lok, upokojenec, star 71 let, Homar Ivana z Vrhpolia. os. upokojenka, stara 68 let, Juhant Mariia iz Most, kmetica, stara 89 let, Kladnik Ivana iz Kamnika, os. upokojenka, stara 86 let. Kočar Marija iz Mekinj, gospodinja,
Iščem dvosobo stanovanie v Kamniku ali bližnji okolici za troč'ansko družino proti posebni nagradi 2 tisoč N din.
Naslov pri uredništvu »Kamniškega občana« — Delavska univerza Kamnik, Kidričeva cesta, soba 121,11. nadstropje.
stara 88 let, Lap Jožefa iz Kamnika, os. upokojenka, stara 68 let, Oražem Marija iz Velike Lasne, preužiitkarica, stara 86 let, Planinec Franc s Križa, razglašen za mrtvega s pravnomočnim sklepom občinskega sodišča Kamnik, Zavasnik Janez iz Cirkus, kmet, star 84 let, Žagar Ivana iz Tunjic. osebna upokojenka, stara 87 let.
Razpis
Delavska univerza Kamnik razpisuje naslednje tečaje:
1. Gospodinjski tečaj, začetni in nadaljevalni
2. Šiviljski tečaj, začetni in nadaljevalni
Prijave za posamezni tečaj sprejema Delavska univerza Kamnik do 25. marca 1968 pismeno ali po telefonu številka: 83-452 na Delavsko univerzo Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom).
ZAHVALA
ob smrti naše drage žene im mame
ANE VRANKAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin, ji darovali cvetje ali vence ter jo spremili na njen zadnji dom.
Lepa hvala pevcem za poslovilne pesmi.
Žalujoči:
mož Jože, hčerka Marica z družino
»KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). — Tiska tiskarna ČZP »Kočevski tsik« v Kočevju.
♦ ♦ ♦
x ♦ ♦
Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji
KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1
12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN
ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE!
GLASILO SZDL ZA GORENJSKO
berite GLAS