List 51.
Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
*    Vrednost hlevnega gnoja — pametnim gospodarjem v prevdarek. Hlevni gnoj ali gnoj, ki ga gospodar od živine v hlevu dobiva, ima vse to v sebi, kar iz klaje, ki jo je živina povžila, se ni spreobrnilo v kri, in živina ni izpuhtela po pljučih in koži; zraven tega je v gnoji tudi stelja. Iz tega se kaže, da se vrednost hlevnega gnoja drugač prerajtati ne da, kakor po delih, iz kterih obstoji; da je tedaj različen po bolji ali slabeji krmi (klaji) in po stelji, se samo po sebi razume. Kdor živino z zrnjem in deteljo pita, dobiva od nje drugačen gnoj , kakor če ji le sena in slame poklada; kdor živini ne nastilja ali ji le slabo steljo daje, pridela drugačen gnoj, kakor uni, ki ji več ali manj stelje privošči. Navadno se hlevni gnoj po vozovih prerajtuje, vozovi pa po centih. Al vprašamo: koliko pa jih je, da so voz gnoja vagali? In kakošen je še razloček med gnojem in gnojem potem, kakor je gnoj bolj ali manj gnjil, bolj ali manj voden, bolj rahlo v hlevu ležal ali pa bolj stlačen bil.
Kdor 10 vozov rese (resjaj med en voz živinskega gnoja pomeša, vendar ne bo mislil, da je 11 vozov živinskega gnoja na polje izvozil, — in res ga ni, zakaj ničesa druzega ni pripeljal na polje, kakor 10 vozov rese in en voz živinskega gnoja. Le kar gnoj v sebi ima,J;o mu da vrednost.
Žito, detelja, slama in sočivje imajo v sebi največ živalskih gnjiličnih redivnih reči, pa tudi največ živeža za rastline; kdor tedaj svojo živino redi s tečno klajo, po njenem gnoji tudi svoje njive dobro redi. Kdor pa živini slame poklada, dobi od živine slab gnoj, s kte-rim ne bo svojega polja veliko zboljšal; nikar naj se ne čudi, ako iz slame zrnja ne prideluje.
Vse to je gola resnica. Vprašamo le: ali jo poznajo vsi naši gospodarji? Zalibog da ne! zakaj večidel po kupih rajtajo gnoj, ne pa po tem, kaj je v teh kupih.
*    Dobro detelj no seme dobi gospodar, ako detelji glavice potrga ali jih požanje, kadar so popol-nama zrele, ne pa kosi; če se pokosi, se večidel najbolje seme pogubi in ostane le nezrelo. Ako ga daš požeti in v žakljih domu nesti, se lahko izber6 najbolj zrele glavice. S tem ni veliko dela, pa v svesti si moreš biti prav dobrega semena.
*   Močne in velike piščeta si izredi gospodinja po nasvetu Gronovem lahko tako, da d& le najtežje jajca valiti. Po njegovih obilnih skušnjah je mlado pišče, ko se je iz jajca izleglo, ravno za tretji del ložje kot jajce. Med jajci in jajci pa, kar se tiče nje teže, je velik razloček. Tedaj naj si gospodinja izbere za valjenje najtežjih jajc.
* Kako se dajo žlahni kostanji hitro pa gotovo izrediti. Jeseni naj se izkopajo mladi, za prst debeli h ras tiči, kolikor mogoče, s korenikami vred, in naj se presadijo v drevesnici v prav dobro zemljo, kjer se eno leto pustijo. Ko so zadosti odra-ščeni, se prerežejo šest palcev nad tlami in se jim k o-stanj ev cepič vcepi, ki naj bo dobre, in sicer najboljše, maronske sorte. Ce se cepič prime, rase drevo hitro, kakor vsako drugo sadno drevo, in še hitreje ko divji kostanj. Tako požlahnjeni kostanji, ne le da kin-čajo kraj, kjer rastejo, so tudi zelo koristni. — V Ukrajni na Ruskem je tako požlahnovanje kostanjev sploh navadno.