St. 35. V Uorici, v torek dne 1. maja 1906. Ijetnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri pj-edpoldne za mesto ter oL, 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zveüfer. Staue po pošti prejenian ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, pollfitno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. &0RICA (Zjutranje izdanje.) Uredništvo in uprayuistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, ogla8e in naročnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se vedkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni orednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Tretje upravno leto vipavske železnice. Upravni svet imenovane železnice je Lil sklican dne 18. aprila t. 1. t sejo na Dnraj, da pregleda in razpravlja ra- čune za tretje opravno leto ter določi dnevni red za obdni zbor, ki je sklican v dan 9. maja t. I. Prometni racun za leto 1905 kaže, da napreduje železnica prav dobro ter da se more vžtevati med najbolje av- strijske lokalne železnice. Prometni koe- ficijent za lansko leto, t. j., razmerje med dohodki in vsemi potrebščinami, ki je kazal lani 8218%, padel je letos uže na 7892. Ko se zniža ta na 0%, pride še le moment, ko bodo ludi osnovne delnice aktivne. Na prvi pogled se vidi ta izid ne-. ugoden; a v primerju z drugimi lokalni- mi železnicBmi, pri katerih znaäa pro- metni koelioijent celo 160 in več od- Btotkov, je izid zelo povoljen. Da pa ne bode v tem oziru nobe- ne rekriminacije, navajamo v pojasnilo sledeče podalke iz računa zgnbe in do- bička za 1. 1905: Potrebšeine znaäajo: Za 4% obreBti od prijoritetnih delnic, katerih je v pro- melu äe 747 ä K 4000, znesek 110.706 K 67 b. Dotacija za obresti in amortizacijo teh delnic po načrtn 8537 K 38 h (2 delnici ä 4000 K se morata vsako leto amortizirati). Za upravne stroške gre 9.063 K 14 b. Vse potrebščine skupaj znašajo torej 137307 K 19 b. Temu nasproli stoje sledeči zneski < v pokritje navedenih potrebäcin: Saldo obrestij družbenega imetja 283 K 65 h in prometni preostanek leta 1905., t. j.,čist . dobiček, kateri daje podjetje neoziraje se naglavnicoin stroäkeza zgradbo, v zneska i 44.112 K 91 h. Skapaj imamo torej v f pokritje gori navedenih potrebäcin vsoto . 44.396 K 56 h. | Potemtakem mora založiti država v pokritje vseh potreb- äcin vipavske železnice za 1. 1905 znesek 92.910 K 63 h. Za prvo npravno dobo je morala založiti država 136.208 K 93 h, za drago pa 101.732 K 16 h in za lani 92.910 K j 63 h, kar kaže, da se dohodki železnice . od leta do leta množe. Po štatutu ima ' vlada pravico do povrnitve vseh teh za- loženih in izplačanih zneskov, a potem šele bi prišel letni prometni prebitek po pokritjn vseh letnih potrebščin v poštev z ozirom na obrestovanje osnovanih delnic. To naj si zapomnijo oni gospodje, ki govoie o znižanju železniške renta- bilitüto po podaljäanju sedanje proge do Ši. Vida ter dajajo upravnemu svetu na- svete, naj silijo vlado v podržavljenje železnice. Kar &e prometnega računa za apravno leto 1905 tiče, omejiti se mo- ramo samo na glavne točke. Kdor hoče imeti podrobne podatke, naj se obrne z dopisnico na npravni svet, kateri mu gotovo pošlje tiskano poročilo o tretjem občnem zboru, v katerem najde vBe to- zadevne podrobnosli. Ta račnn kaže na dohodkih za osoben promet 85.287 K 10 h, za pre- važanje vojaštva 461 K 01 h, za prtljago 978 K 82 h, za brzovoznino 2653 K 56 h, za vozno blago 77.326 K 68 h in za različne prejemke 624 K 78 h. Skupaj znašajo torej dohodki 167.331 K 95 h. Stroški se sestavljajo pa tako-le : Za osrednje vod&tvo 1.608 K 52 h, za nadzorstvo in vzdrževanje železnice 30.783 K 17 b, za poetajne urade in prometno službo 25.687 K 03 h, za vzdr- ževanje voznega parka, za premog in drnga sredstva 23.966 K 82 h. Ti pravi prometni stroški znaäajo sknpaj tcrej 82.034 K 54 h. K tem je prišteti še 41 184 K 50 h drogih stroškov za koleke in pristojbine, za odäkodnino ptujili vagonov in plnjega osobja (20.301 K f>7 h), za odäkodnino na zemljiščih, za dospevke pri zavaro- vanju proti nezgodam, za nagrade, za zemljarino in doklade, za hiäarino in doklade, ?;a obresti, zavarovalnino in druge male potrebščine. Vsi prometni stroäki so znašali leta 1905 potemtakem 123.219 K 04 h, tako da je bilo čistega prometnega dobička 44.112 K 91 h, kakor prej navedeno. Podrobni razkazi kažejo, da postopa železniška uprava zelo varčno v vsakem oziru; grajati bi bilo le to, da so se morali preložiti skoro uže vsi pragi, kar je znižalo dohodke predlanskim za 8 661 K 19 h, lani pa za 13.076 K91 h. Upravni svet je storil tudi v tem oziru \ svojo dolžnost, žalibog, da proti faktom je boj brezaspešen. Dopisi. Iz goriške okolice. — Izv. dopis. (Javna prošnjana naslov naših državnih poslancev!) Že leta 1897. so vložile občine Sovodnje, Št. Andrež, Miren, Bilje, Vrtojba, Renče, Opa- tjeselo, Temnica in Vojäöica po cestnem odboru proänjo na c kr. namestniätvo v Trsto, da bi se [odpravila mitnioa na mostu čez Vipavo v Rubijah. Enako prošnjo je leta 1898. podal tudi cestni odbor zh gradižki okraj. Toda, dasi je naš ceatni odbor obe ti proänji z vso vnemo podpiral, ni bilo rešitve do maja meseca 1900. in ta je bila neogodna! Namestništvo je namreč izjavilo, da „ker ni dokazan javno-pravni naslov za ob- stanek omenjene mitnice, ne obstaja ta mitnica po obstoječih mitniäkih pred- pisih za politična oblastva in da se ona tudi ne morejo vtikati v stvari zadevajoče pobiranje pristojbin na omenjenem mostu. Proti temu odloku je cestni odbor I vložil vsestransko vtemeljeni utok dne 14. junija 1900. na ministerstvo za no- tranje zadeve in, kakor smo se prepri- čali v uradu cestnega odbora, je ta tudi pozneje večkrat prav nujno podrezal na kompetontnem mestu, da bi se sporno vprašanje radi rubijske mitnice slednjič rešilo! A do sedaj VEe zaman in če je res, kar je izjavil neki viäji politiški iuslbcijonar v Gorici, ne bode ta zadeva nikdar reäena ! Mi pa nočemo verjeti, ker menirno, da so državna oblastva d o 1 ž n a, zako- nito vložene proänje in uloge po zako- nitih predpisih reäiti! V naši državi velja gled6 mitnic na neerarnih ceatah, da spadajo vse do- tične zadevo v področje političnih oblastev. To pravi lo je tudi izraženo t § 20. ce- stnega zakona iz leta 1894., kateri do- ločuje, da je državni upravi dovoljevati pobiranje cestnine in mostnine ter odlo- čevati, kadar gre za oprostitev od mitnine, za po8tavljanje in prekladanje mitnic na cestah katere koli vrste! Ko sä je postavila mitnica kraj rubijskega mosta, je bila dotična ceata občinska, torej javna, zdaj je okrajna. Prej in slej je pristopalo. c. kr. namestni- ätvu dovoljevati mitnico, oziroma pobi- ranje mostnine; brez njegovega dovoljenja bi se ne bila smela nikdar postaviti mitnica na rubijski most. Ker se je pa vendar postavila, njen obstoj ni oprt na noben javno pravni naslov.'ln kaj bi moral biti temu naravni in neizogibni nasle- dek?! Prav gotovo ta, da pristojna po- litična oblast odredi, Cesar treba, da se mitnica takoj odpravi; kajti edino poli- tično oblastvo ima pravico odločevati o tem! Saj je tudi c. kr. najvišjo sodiače dogovomo z ministeratvom za notranje zadeve z razsodbodne 10. janavarja I860. Stv. 130 izjavilo, da imajo o takih spor- nostih soditi samo politična oblastva, ker je podlaga mitnicam mitniški privilegij in ker se dotične upravne naredbe in tarife odtezajo sodnijski pristojnosti. Glede* pa na to, da naš cestni odbor čaka že blizo 6 let zastonj na rešitev vloženega utoka; gled6 na to, da je državna uprava odpravila vse mitnice na državnih cestah in da je tudi cestni odbor opustil vse svoje mitnice, zato pa enakomerno obložil vse občine svojega okraja z dokladami na izravne davke; gledš na to, da se občinam ob okrajni cesti Št. Andrež-Rubije očitna krivica godi, ker morajo zraven enakih doklad plačati tudi mostnino, ki se ne pobira na nobeni drqgi cesti; — gled6 na to, da morajo ravno tisti, kateri plačujejo največ doklad, kakor tovarnarji v Biljah, Rupi itd. plačevati tudi največ mostnine radi prometne zveze z rubijsko postajo, da je torej mitnica v nadlego in krivico vsem prizadetim občinam in njihoverna prebivalstvu — zdi se nam potrebno, da javnim potom naprosimo nase go- spode državne poslance, naj blagovole bodisi z interpelacijo v državnm zboru, bodisi na drug primeren način potrkati na pristojnem mestn * in doseči, da se proglasi zgoraj navedenim zakonom odgo- varjajoča razsodbal — (Slede podpisi tovarnarjev in posestnikov iz Bilj, Rupe, Orehovlja in drugih pri- zadetih krajev). Opomba uredniätva. Znano nam je, da državni poslanec dr. Gre- gorčič se je bavil s to zadevo na Dunaju, še ko je bila v rokah dvornega svetnika grof* Marenzija, ter da vsa zadeva se spravlja na zasebno- pravno polje, kajti železni rubijski most čez Vipavo, ki veže okraj no cesto na levem in desnem bregu te vode, je last barona Bianchija, LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje.) T«koj jo obide slutnja, da ne bo izgnbe, »ko ga vzame, marveč gotovo še dobiček. „Naj bo ! vam pa posodim, toda koncem meseca mi jih morate vrniti, ker bom denar potrebovala, drugače prodam kolo," ga potolaži z milejšim glasom. „Že prav, že prav, nič se ne bojte," odgovori Karliö in se namuzne, ko mu' ženica odšteje denar. ] Nato pogleda Konfuzljevka zastav- Ijeno kolo še enkrat, potem ga pa varno vzdigne in nese naravnost v spalnico, kjer ga pokrije s Čistim koeem, bojeö se, da bi ne zarjavelo ali se pokvarilo kako drugače. „Hm, dobro bo, če pridobim kakih deset ali dvajset kron, bo vsaj za ob- resti. Karlič mi že tako nikdar ne vrne denarja. Kolo pa prodam svaku na Vrsnem, on ga kupi gotovo, ker ga kot pismonoSa potrebuje; saj vedno pravi, da ga bo moral imeti. Golovo je on takrat mojega tako zblaznil, da si je upal blekniti kaj takega," kramljala je žena sama s seboj. II. Pozno zvečer se vrne Konfuzelj. O vsem, kar se je bilo izvräilo po- poldne doma, ni vedel ničesar. Konfuzljevka ga ni čakala, ampak pustila mu je večerjo v kozici, ki jo je zagrebla v gorak pepol in šla k počitku. Prvo, kar je napravil Konfuzelj prišedši domor, je bilo to, da je povžil večerjo kar v kuhinji. Nato ugasne luč in se odpravi spat v temi, da ne bo dramil soproge. Bil je izmučen in truden. Toda ni äe napravil v spalnici dobrih dveh korakov, kar zadene z nogo ob neko stvar tako hudo, <1« se spotakne in telebne z glasnim ropot^-n z dotiönim predmetom vred po tleh. Neroda, vse bo razbil. „Ali ne moreä pogledati, kam stopiš," zavpije žena. „Če pa je tema,tt odgovori p( hlevno Konfazelj, dvigaje kosti svojega rojstva ter prižge brž luč, da bi se mu ne pri- petilo zopet kaj enakega. Ko se ozre na predmet, ki ga je bil prisilil, da je tako neljubo poljubil pod, vidi kolo. „Oh bicikelj, bicikelj, kolo, Lojzka, kolo, predraga Lojzka, ali je vidiä kolo, glej,glej kolo ! Lojzka, glej ga no vendar," krikne ves iz sebe in poskoči skoraj do stropa. / Pusti ga pri miru ; kolo ni naše, ampak Karličevo. Zastavil mi ga je za sto kron. Spat pojdi, pa tiho, da ne narediš äe kake neumnosti," odgovori mu žena ne bašjirijazno. Konfuzljeva radost in navdušenost sta bili pri kraju. Spoznal je položaj in zakaj se gre. Žalostno se vleže vga- snivii luč. Toda sanjal je pa vendarle o kolesu navzlic prevari. Vozil se je po glavni cesti proti Trstu ; in koder je srečal kakega voznika ali človeka, vsakikrat je lepo pozvonil, da se mu je lahko umaknil vsakdo o pravem času. Pa kako izvrstno se je znal voziti, ne da bi se bil preje kaj učil. Kar sodel je aa tisto sedlo in se peljal. In pa kako je šlo, älo ; „le tam pred Komnom, tarn pri ti8tem kalu, kjer napajajo Kraševci živino, tam bo treba bolj paziti," si misli; zato se popravi in zravna ter krepko prime za držalo, ki služi pri kolesu tako, kakor krmilo pri ladji. — Srečno je prišel Konfuzelj že prav tik kala. „Hvala Bogu ! tudi tod mimo zdrknem," si pravi poln zaupnoati; „ali — hencajte, pramiš, kaj pa, da sem mogel zsdeti ravno ob tisto gorjačo, da vendar nisem pogledal. Kaj bo to, oho I" — ruk, ruk je naredilo kolo, Konfuzelj se z&ziblje in poskoči z zornjim životom ; štrbunk — Jejä — o jej, pomagajte ! zavpije in se prekucne, a ne s kolesom v kal, ampak poglavi s postelje. (Dalje pride.) ki kot občinski predstojnik in javni fankcijonar je za to, da se mitnica od- pravi, kot zasebnik, ki je po svojem mnenju opravičen pobirati mitnino, pa noče opustiti te dozdevne ali resnične pravice brez primerne odäkodnine. Zato se je že uvaževala misel, da bi cestni odbor goriäki preložil okrajno cesto ob prehodu Öez Vipavo proti njenemu izlivu ter napravil nov most na svoje stroäke. V tern slnčaju bi baron Bianchi ne smel pobirati mitnine na novem, ampak le na svojem sedanjem mostu. Baron Bianchi to sam priznava in temu pritrjnje. — Naj pa bo stvar takšna ali takšna, dr- žavni nradi so na vsak način dolžni, da rešijo prošnje in pritožbe, vložene v tej zadevi ; kajti stranke imajo pravico od državnih uradov zahtevati, da dobijo na svoje vloge pravočasno odgovor. Politiöni pregled. Političnl položaj. Kriza za krizo, to je znamenje se- danjega časa. Komaj se je — če tadi le začasno -- rešila ogrska kriza, sledila ji je koj za petami avgtrijska, katera preti, kakor poročajo listi, prav resno Gautsehevemu ministerstvu. Z Dunaja prihaja važna vest, da je baron Gautsch ponesrečil s svojimi kompromisnimi pred- logi in pogajanji za parlamentariziranje ministerstva. Načrti barona Gaatscha da so se razbili zlasti ob doslednem odpora Poljakov, pa tndi Jagoslovani da so sedaj razsrjeni, ker se jih je na reöenih pog&ja- njih popolnoma prezrlo. Tadi v češkem kia- ba se baje pjjavljajohuda navskrižja, tako da je baron Gautsch ižgubil vsako nado do sporazumljenja glede parlamentarizi- ranja ministerstva. Brez tega pa zopet ni misliti na potrebno večino za pred- logo o volilni reformi. Baron Gautech da je že sklenil odnehati od svojih načrtov. Zahteval da bo od parlamenta le rešitev nekaterih najnih zakonov, a po zaseda- nju delegacij hoče razpustiti državni zbor in — odstopiti. Njegov naslednik bi po- tem razpisal nove volitve na podlagi starega volilneea reda in predložil no- vema parlamenta nov naört volilne re- forme. Dragi pa pravijo celo, da bode držftvni zbor že ta teden razpuščen, ako se ne posreči kompromis. In zopet tretji so hotcli vedeti, da je baron Gautsch že podal svojo ostavko. Vse to so pa le ugibanja, ki so vedno na dnevnem redu, ko se bližamo kaki spremembi v javnem političnem življenju. Kakor zatrjaje baron Gautsch, tako zatrjujejo tudi drugi par- lamentarci, ki so imeli priliko pogovar- jati se s cesarjem o volilni preosnovi, da hoče cesar odločno, da postane vo- lilna preosnova zakon. In ravno temu, da bi postala predložena volilna reforma zakon se apirajo nekatere uplivne par- lamentarne stranke, ki se ne morejo ali nočejo v tern pogledu sporazumeti. Kaj bi torej koristilo volilni proosnovi, ako bi dobil tudi Gautsch drugega naslednika, dokler se niso stranke glede iste spora- zumele ? 1 Zaradi tega pa ni tudi ver- jetno, da bi baron Gautsch že Bedaj od- stopil. Verjetnejše bi bilo, da bi Gautsch že scdaj razpustil državni zbor, ako bi ne stalo temu razpuščenju na poti skli- canje delegacij, ki je nujno potrebno, ker imajo delegacije, ki niso že dve leti zborovale, rešiti za državo jako važne zadeve in v prvi vrsti skupni proračun. Ako bi so pa dalo vendarle sklicanje de- legacij odložiti za poznejši čas, potern, pravimo, ne bi bil izključen že sedaj razpuat državnega zbora in sicer zato ne, ker bi, četudi na podlagi sedanjega volilnega reda izvršene volitve, privedle v poslansko zbornico gotovo večje šte- vilo volilni preosnovi prijaznih mož, nego jih äteje poslanska zbornica sedaj, s ka- terimi bi vlada v zadevi volilne preo- snove še jedenkrat poskusila svojo srečo. Ako bi pa tudi tnko ne šlo in bi krona še vedno hotela, da se izvede volilna preosnova, no, potem bi pa ne preosta- jalo nič drugega več, nego volilno re- formo oktroirati. Po najnovejših poročilih z Dunaja bi bila ostavka Gautschevega ministerstva neizogibna. Imenuje ee že z vso goto- vostjo, kot Gaut-chev naslednik knez Hohenlohp. Do odločitve pride baje že v par dnevih. Avstrijsklm potnlkom prepovetlan vhod. Nova ograka vlado že dela z vso silo, da ustanovi neodvisno ogrsko veliko obrt. Z dovoljenjem novega ogrskega mi- nistra Rošuta ali pa morebiti celo po njegovem tajnem ukazu so razobesili na vhode v več tisoö ogrskih trgovinah na- pise: „Avatrijskim trgovskim potnikom prepovedan vhud." Mladina pa prisega, da ne bo na nikak način podpirala z nakupom avstrijska obrtna podjetja. Volitve na Ogrskem. V nedeljo so se pričele na Ogrskem nove državnozborske volitve. Ta dan je bilo izvoljenih 52 poslancev. Volitve so bile jako viharne in je na več krajih moralo posegati vmes vojaštvo. Dosedaj so znani izidi iz 202 vo- lilnih okrajev. Košutovcev je bilo izvo- ljenih 140. Domače in razne novice. Iinenovauja. — Za pisarniškega ravnatelja v VIII. činovnem razreda na finanönem ravnateljstvu v Trstu je ime- novan gosp. Josip P o r o z z i; za pisar- niškega ravnatelja v VIII činovnem redu pri finančni prokuraturi v Tratu pa je imenovan g. Ivan Pavlin. Iinenovauja v politieui stroki. — Okrajni plavar v Loäinju, dr. Higin vit. Scarp a, je imenovan namestniškim svetovalcem exstra statum v Primorju, okrajni komisar Josip Gasser v Gorici pa namestniškim tajnikom extra statum v Primorju. Smrtna kosa. — Go3poda Franceta Černica, župana v Št. Petra je zadela te dni huda nesreča. Umrl ma je 8-letni sinček France. V soboto je bil deček še v šoli, a v nedeljo ob 11. uri ponoči zatisnil je, izdahnivši svojo duäo, za vedno svoje mlade oči. Za'ujoci obitelji naže iskreno sožalje na bridki izgubi. Smrtna kosa. — Umrla je v so- boto na Proseku gospa Marija Piano, vdova pokojnega nadučitelja Ivana Piano. Lahka jej zemljica. f Jancz Dermastla. — Pokojnl kardinal Missia je vabil ob neki priliki pokojnega Dermastio spet v ljubljansko škofijo, toda mlademu Dermastii se je omilila goriška škofija tako, da bi je ne bil hotel zapustiti nikoli. V kratkem času svojega delovanja na Goriškem prdobil si je med č. du^ovščino in med svetnim raaumništvom mnogo iskronih prijateljev, ki so ga ljubili in čislali. To se je po- kazalo zlasti na dan pogreba. Med ogromno množico, ki se je udeležila njegovega pogreba, videli smo visokorod- nega g. barona Andreja Winkler-ja, deželnega predsednika kranjskega v p., c. kr. dvornega svetovalca grofa Henrika At terns a, visokor. barona Hnberta B a u ma, okrej. komis r a, ces. svetovalca Fr. V o d o p i v c a, okrajnega äolskega nadzornikfl Franca Finžgar-ja, de- želne poslance Berbuča, K I a n ö i Č a, Grčo in Jakonöiöa, g. prelata dr. Jos. Gabrijevčiča z vsemi profesorji bogoslovja in bogoslovci. gospode kano,- nike prvostolne cerkve Št. K a so la, Iv. Wolfa, Fr. Kodrmatza in A. Tom- s i g a, gospoda deželnosodna svetovalca M. Rutarja in M. G a b r i j e vč i č a. višjega rač. svotnika Pirjevca, vso me8tno duhovščinu oboje narodnosti itd. Sprevod je vodila duhovSčina prvostolne cerkvo. Truplo so položili v novo skupno grobišče podpornega društva goriäke duhovščine, kateremu je bil pokojnik član. Ob odprtem grobu so zapeli pevci iz Piavi pod voddtvom tamoänjega g. učitelja žalostinko : Nad zvezdami. Vse navzoče občinstvo je bilo do solz ginjeno in je vidno sočustvovalo s potrto ma- terjo, dvema braloma, sestro in žlahto pokojnega Janez». Pokojni Dermastia bo ostal nam vsem v trajnem spominu. K že objav- Ijenim črticam iz njegovega mladega življenja dodati hočemo šo nekatere. Pokojnik je bil dober govornik. Zato so je rad udeleževal shodov, ki sta jih prirejala „Sloga" in „Katoliäko slov. delavsko društvo". Ko smo blagoslavljali pred tremi leti v cerkvi sv. Ignucija v Gorici zastavo delavskega društva, je pokojni Janez navdušeno govoril. Prav ta zastava ga je sedaj spremljala k večnemu počitku. V teku malih let je bil član raznih odborov na pr. „Sloge", „Katoliškega slovenskega delavskega dru^tva*', „Gintr. pos.", „Goriške zveze", „Narodne Ti- skarne" itd. Njegovili člankov, ki jih je spisal za „Gorico" in „Primorski List", je brez števila. Pisal je krasno slovenščino. Nje- govi spisi so bill praktični in zelo vspeäni. Ob zadnjih državnozborskih volitvah je spisa! eel venec uvodnih člankov za „Primorski List", izmed ka- terih omenimo: „Na delo!" in „Za s logo!" (1901). O*eba pokojnega Der- mastie je tesno združena s „Primorskim Lislom." Ko je bil prem^äcen pred par leti iz Solkana v Plave, ločil se je z žalostjo od milih Solkancov. V par mesecih pa se je čutil v Plaveh f.e na svojem mestu, kakor je razvidno iz pisma, ki je je pisal takrat v Gorico svojemu prijatelju: „Ločil sem se z žalostjo, a Ijud- stvo v Plaveh se mi je tako prikupilo, da sem vesel in hva- ležen pre v zvi äen emu nadškofu, ki me je poslal se rn." Naj omenimo posebno črtico iz življenja, ki osvetljuje njegov dovtipni značaj. Bio je pri „Gorjancu" na Kornju v Gorici ! „Katol. slov. delavsko društvo" je imelo tarn svoj shod. Iz Solkana je priSel na shod tudi pokojni D^rmastia, ki je imel govor. Govoril je krepko in glasno, kakor je mogel le on, ki je bil pravi orjak. Naenkrat pristopi na okno nek socialist, ki zavpije v dvorano : „Kaj bi tako kričall" V dvorani se začnejo nekateri smejati, kar je bilo govorniku mučno. Pomiäljal pa ni dolgo ter se odrezal: „Kajpamoremjaz za to, če zunaj kak osel riga?;< Vsa dvorana mu je burno zaploakala na te primerne besede. Pokojni Dermastia je vsestranski deloval. Znal je vplivati na mladino zlasti na dijake, ki so ga radi obiskovali in ga ljubili kot svojega prijatelja. V deäkem semenišču je kot prefekt izvratno deloval. V bolezni je ponovno sprejel sv. Sakramente. Večkrat je vzdihoval: 0 da bi mogel vsaj toliko okrevati, da bi lahko kaj bral in pisal ! Zadnje dni pa je spoznal, da se mu bliža smrt, zato se je prav skrbno pripravljal nanjo. V smrtnem boju je klical neprenehoma imeni: Jezus in Marija ! Malo ar pred 8mrtjo, ko je imel hade kröne napade, je došla iz Ljubljane k njemu potrta mati, kateri je še podal roko. Umrl je ob navzočno8ti č. usmiljenih bratov in svojega brata dr. Josipa Darmaatie v četrtek ob 1. uri zjutraj. Te skromne vrstico naj bodo v spomin blagemu in delavnemu duhovniku Janezu Dermastii! Večna luč naj mu sveti! Vsemogočni mu poplačaj, kar je 8toril dobrega tu za slovensko ljudstvo in pošlji goriški nadäkofiji mnogo takih delavcev, kakršen je bil pokojni Dar- maatia ! Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu : posojilnica v Slov. Bistrici za narodne koleke 20 K; čitalnica v Gerknem v i"t' nimen 4 K; drušlvo „Napredek" v Vrtojbi isto tako 16 K; volilo pokojnega Ivana H^iasnerjn v Gj- rici, umrlega 15. nov. 1905 100 K; Ivan Berbuč v Gorici, ker se ni mogel ude- ležiti veselice 28. aprila 10 K; B až Grča, župnik v Šsmpasu, vstopnino k tej veselici 3 K; Fran Franke, vikar v Oieku, v isti namen 2 K; (razkaz me- sečnin prihodnjič). ____————»^ Srčna hvala „vsem dobrotnikom, živim in umrlim ! Narodui kolek „Š- Doina" je-jna prodaj pri denarničarki žonskega oddelka „Š. Doma" g.čni Gibrijeli Mercina, pri dru^tvenem predaedntku in v „Narodni Tiskarni1', ulica Vettarini. G. Zisebniki, ki ga hočejo rabiti pri svojem dopisovanju, ii rodoljubi, ki ga hočejo razpečavati, so uljadno vabljeni, da si ga naroöijo. (iorlškfl zvoäü goap^darskih zadrag in druätev vabi vse one, ki so naročili pri njej modro galico (vitrijol) ali Žveplo, naj pridejo o priliki po to blago, kajti oboje je žo doälo in že je döäel tu Ji 6as, ko modri vinogradnik zaöne boj proti razuim trtuun boleznim. Dežovno vrerne ki traja že eel teden, zahteva od vinorejca velike previdnosti. jg Koucertua veselica Ženakega od- delkp „Šjlskega Doma" v citalniäki dvo- rani je v vsakem oziru imenitno vspela. Oböinstva toliko, kolikor ga je prostor dopuSöal, vspored izboren in vseskozi dobro izvräen, gmotni vspeh povoljen, vsled tega tudi občna Žtdana volja med sledečo plesno zabavo — to jevglavnih potezah oznaöenje tega krasnega večera. Povsko-gla8beni del vsporeda je bil pravi vseslovanski cvetlični šopek. Skladatelj vvodne točke „GraniČarji" je Hrvat Zajc, prve pevske toöke „V petju ogla- simo" iz igre „Legijonarji" Slo venec Parma, druge pevske toöke „Venec iz Smetanovih oper" Čeh, druge glasbene toöke „Pesem broz besed" Ras Čajkov- ' ski, tretje pevske točke „Vihar na moriu" Poljak Moniu=izko; pevska toöka „Fi- nale iz Zlatoroga" je s;cer od neroškega 8kladatelja Thierfelderja, a so nan omili po eminentno slovensko-narodni tvarini; in skladatelj zadnje pevske točke „Ne- besje oznanja" iz oratorija „Stvarjenje", slbvni klasik Htyln, je le po vzgoji Ne- mec, po rodni krvi pa Slovak, In vse te točke so se pradavale spretno, preeizno, s pravim mladostnim ognjem, dokaz pridnega uöeaja in skrbnega vodstva, in užitek pri oböinstvu je bil tem popolnejši, ker je s ti- skanim obrsežnim besedilam v roki lahko razumevalo vsako besedo in tako sledilo skladatoljem na glasbenem izraževatija njih misli. Naj bi se ta blagodejna na- redba (tiskanje besedila) ob takih prili- kah nikoli veö ne opustila ! Toöka iz „Legijonarjev" se odlikuja po lahkem zlogu in živahnem ritmu, kar olajšauče- nje, tvori sigurnost pri izvajanju in za- gotovi hvaležen sprejem pri slušateljih. .,Venec iz Smetanovih oper" nas je se- znanil z onimi glaabenimi biseri tega, žal, prerano urnrlega ženijalnega sklada- telja, ki so — ob enem s skladbami pok. Dvofaka — zaneali slavo ceäke glasbene nadarjenosti med vse kulturne narode. V „Vjhirju na morju" nam skladatelj kaj živo slika razbarjenost, grozo in zmešnjavo, ki vlada na ladji ob taki hndi uri; melodije posamiönih glasov nekako drvijo križema, beaede se lovijo, ponav- ljajo tje in sem in spremba izraža hrup nevihte in baöanje vzburkanega morja. Finale iz „Zlatoroga'1 pa istotako iz- razovito slika tragični trenotek, ko iz penečih S3 valov od nevihte vskipele Soče se prikaže truplo ponesrečenega trentnrskega lovca, v pričo njogov© ljub- ljenke, plitvodaäne in omahljive, njega •nevredne Jerice, ia globokočutae, strastno ga ljubece, a ne u-jlišane Špole, ki z groznirn oöitanjem: „morilkalu se spu^ti v besno vodovje, da se ysaj v smrti združi s 8vojim Ijubljencem. Skoda bi bilo, öe bi ne mogli teh točk sližati vsaj še enkrat ! Heydnovo „Nebesje" je veliöaatna kantata, ki s svojim vseskozi neapreme- njenim „forte" izraža veličaatnoat ena- komernega gibanja nebnih tßles v ve- soljstvu. — Po konöanem glasbenem delu vsporeda nas jo preaenetila inlada govornica, g.čna P a h o r, uütelja v „Š. Domu", k\ je z zvonkim glasom in vzneäenimi besedami povzdigovala pomen večera, povdarjala zasluge sotrudnikov in priporočala „Šolski Dom" nadaljni podpori, rekoč : Slavna gospoda! Čut blaženosti in zadovolJ3tva nad tako krasno vspelim v> čerom me sili, da Vas, zbrano gospodo v imenu ženskega oddelka dru^tva „Solski Domu najpri- srönejäe pozdravim, ko ste se sešli nocoj tukaj k rodoljubni daritvi. Na tem darit- venem oltarju so žrtvovali najprej blagi pevci in pevke, na čelu jim neumorni pevovodja, dolgo vrsto svoj.h proätih večerov, svoj trud in napor s kojim so, potrebni počitka po duevnem stanovskem opravilu, hodili ob vsakem vremenu se vadit in nam pripravljat slastni užitek njih ubramh glasov; ta so istot«.ko žrt- vovali gosp. naži cenjeni dr^matični igralci in igralke, na čelu jim nepre- sežni reditelj, svoj truJ v našo zabavo, in tako je tadi vsak od Vas, cast'ti pri- sotniki, položil svoje darilo ali recimo darilce na oltar rodoljubja, in tako ste z mnogobrojno udeležbo pripomogli pri- redbi do častnega vspeha. Bodi vs9m zato najiskrenejša zahvala ! Uverjana pa sem, da vsakega od Vas prav od area veseli ta uspeh glede na njegov smoter; saj vem, da vai z radostnim oö03om opazujete bujni razvoj teh neprecenljivih zavodov, ki se imenujeta „Šolaki Dorn" in njega podružnik „Mali DomM, kako privre iz njih vaaki dan po konöanem pouku mnogoštevilna množici nadepol- nega našega zaroda, ki bi bil brez teh zavodov za narod izgabljen, kakor se je izgubljal skozi stolotja, in se "preminjal v sovražnike svojega rodu. Š )!e m*lo let sluje „ŠDlski Djin" in že vid'-no, kako se vedno množi, ia kakor mi ob- žalujemo, da naši predniki niso niö ctorili za ohranitev svojega zarod*, zx narod, ker se svojega rodu niti zavedali niso, tako naa bodo naši potomci bla- grovali in slavili, da smo ustanovili ia z žrtvami vzirževali ta zavod«. N3 oije- njajrno v njih podpiranju. Tukaj si do- voljujem opozoriti na upeljavo, ki brez vsake posebne žrtve posameznika lahko mnogo koristi. To je narodni kolek, ki ga ima na prodaj ženaki odd^lec „Sol- äkega Domai4. Naj bi prišel v oböno rabo, naj bi vsak rodoljub se navadil, pritisniti ga na vsako pismo, ki je oi- poälje, naj bi ga vsako narodno druätvo redno pritiskalo na svoja vabila, vatop- nice itd. Naš ženaki oddolek, ki je poln najboljše volje, je žalibog premalo šte- vilen ; gotovo bi še marsiktera rodoljubna gospa ali gospica bila voljna stopiti v naä krog. Osmelile se bomo, poslati °krožnico po hiäah v podpis k pristopa. Pro9im Vas danes, častite gospe in gO8pice, pridružito se v prav obilnem ätevila, k skupnemn dolo, več ko nas bo, bolj bodemo pogumne in podjetne, in toliko uspešnejše in izatnojše bo naše delovanje. V veseli nadi, da se%aša na- niera v tern pogleda uresniči, vskliknem iz globočine srca: Bog daj živeti, rasti in cvesti naä dragi „Solski Dom" ! Bog živi Vas in vso njegove podpiratelje. „Igra Pikč" bila je igrana od naših znanih dramatikov, kojih agled že davno tako irdno stoji, da ga ni več treba z novo pohvalo pjdpiiMti. Vendar pa je igralcema glavnih ulosr, zasebnika Mercier (g. S.) in barona Rocheferier (g. Kl.) 8lučajno bila dana prilika, dokazati še neko drogo krepost, ki je gotovo marsi- kteri izmed najslavnejših dramatičnih umetnikov nima : hladno kri in prisotnost daha v trenotka nepričakovane zadrege. Z najsrečnejšo improvizacijo sta si po- magala, ko se je v trenotko, ko se ie imel začeti g'avni prizor, piketiranje, pokazalo, da so za to pripravljene karte, Bog ve kako zginilo. Taki dogodlJMJi v gledališčih .'e šte- jejo med najzanimivejäe snovi pripo- vedkam, se be'jfzijo v kronike gledaliäc ter se širijo od nst do ust po svetu. — Po končanem vpporeda ee je mladina nekaj časa vrtela, dokler ni godba po- brala svoje in Strumen te. — Veselico je počastil s svojo navzoČvostjo tudi viso- korodni gospoi dvorni svetnik grof Attems, ter pazljivo sledil vsem točkam do konca. Hvala vsem blagim sotrudni- kom, ki bo nam pripomogli do tako lc- pega večera; hvala pa tndi slavnemu občinstvu na tako obilni udeležbi ! X. Prvl inajnik. — Kakor druga leta praznujejo tadi lotos socijalni demokratje v Gorici prvi majnik in sicerz obhodom po mesto, z govori v Gorjiipovi pivovarni in pa s plesom. Pa tndi večina proda- jalnic bode baje popoludne zaprta. Tatvina. — V petek popoludne okolo 3. ure okradli so upokojenemu majorju Sselenky v alici Dante St. 10 dve zlati zapestnici in seat prslanov, vse skupaj ima vrednost kakih 400 K. Policija je prijela 14-letnega Josipa Ciapa, ki je priznal tatvino. Ta deček je bil znan policiji kot malopridnež, in kakor vse kaže, utegne pOBtati b časoma v talvini mojster. Izginila je v četrtek z doma 76- letna Marija Grinovin, stanojoča v ulici Štračica St. 54. Grusovin je nekoliko sla- boumna. Iz Kobleglave. — „Kraški slavček" bralno in pevtko druätvo v Kobleglavi namerava prircditi jbinkofctni pondeJjek svojo prvo veselico, z igro in petjem. Vspored se objavi pravočasno. Ajdovsko-vipavska podružnica slow plan, društva naznanja, da pri- redi dne 6. maja celodneven izlet na Trstelj nad Dorubergom. Odhod iz Aj- doväcine ob 6. uri zjutraj z vlakom. Na vrhu se snidejo z brati Tržačani in Goričani. Upravni svot vipavske železnlce je imel dne 18. t. m. na Dunaju aejo, v kateri se je določil med drugim dnevni red za tretji občni zbor delničarjev te želoznice v dan 9. raaja t. I. ob 11. uri zjutraj na Dunaju, I Freinng St. 8, kamor se vabijo po uralnem glasiln „Wiener Zeitung" delničarji. Dnevni red obsega sledeče točke : 1. Rizprava pro- metnega in opravnega poročila; 2. Pred- loga o obračunu za upravno leto 1905; 3. Volitev članov upravnega sveta. Kdor se hoče ndeležiti tega posvetovanja, naj dopošlje svoje akcije v pisarno na Du- naju, I. Freiung 8. Vsakih pet delnic ima po pravilih jeden glas. Z ozirom na viSje izdatke je imela torej železnica lani čistega dohodka za 9806 K 31 v več nego 1. 1904 Vlada bode morala dodati v pokntje 4% obresli prioritetmh obveznic za leto 1905 K 92.91063, dočim je plačala 1. 1904 v ta namen 10l.732 K 16 v. Ilnzpis dražbe. — Razpisuje se javna dražba « pistnenimi ponudbami, s katero se oddajo de!a za odvajanje Mon- dine v Isonznto in za zgradbo jeza pn Paparinu, katera dela so proračunjena na K 75,712.30. Dotične ponudbe, katere se morajo pravilno zapečatiti in kolekovati s kole- kom 1 K, naj se vložijo najkasneje do poldne 25. maja 1906 na vložni zapisnik deželnega odbora; opaža se, da se mora pHložiti tern ponudbam tadi potrdilo deželne blagajne, ki ima dokazati, da se je položila varščina 3800 K v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih s pupi- ^rno varnostjo, sprejetih v borzni kurz. Tehniöni operat, kakor tudi Bplošni in posebni pogoji se lahko pregledajo pri stavbinskem uradu deželnoga odbora ( oh (iradnih urah. Deželni odbor si pri- | držujo prosto izbero med ponudniki, ; vnled Cesar se pridrže vse varačine do I od^ocbe o izidu dražbe. OJdaju del je podvržena potrditvi c. kr. poljedelskega ministPrstva. ; Glede plačila opozarja deželni odbor ponudniko na § 35 posebnih zakupnih pogojev. | Vvedcnjc prpjcmiiih obvcstil pri priporocenih pismih v tozcmskem (avfclrijskein) poštnem prometu. — Glasom naredbe c. kr. trgovinakegr mini- sterstva od dne 21. marca 1906, ätev. 9161 P., ki stopi v veljavo s prvim maj- nikom t. I., svobodno je odpošiljatelju priporočenega pisma v tozemakem (av- • strijskom) poštnem prometu ob oddaji pisma zahtevati, da ga naslovni urad j obve8ti o prihodu pisma. Zh tako uradno obvestilo (obvestilo o prejemu), plačati je pristojbino 25 vin., i ki jo je 8kupno s poätnino in pristojbino za priporočonje vplačati |s prilepljenjem dotičnih poatnih znamk. OJpošiljalec priporočenih pisem, za kater» vplača pristojbino za obvestilo o prejemu ima navesti na prednji strani pisma očividne znake „R. E", na zadnji strani pa označiti svoje imo in stano- vanje. Zaznam „R. Ew bo vpisoval pre- jemni arad v prejeinnem listu, oziroma v poštno-prejemni knjižici, OJpošiljalec piama, ki je bilo proti obveatilu o prejemu oddano na pošto, obveščen bo poätno-obratno po uradu oddaje potom dopisnice proste poštnine, ki bo nosila vso zneko dotiönega pisma', o prihodu tega pisma na uradu oddaje. Na slična pisma se bo obračala za čas poätnega prevašanja posebna pozor- nost, vsled Cesar je dopisujočim uradom omogočeno, zahtevati viäo varnost na poštnem prevažanju za priporočena pisma z važno V8ebino. Samomor. V petek popolndne so naäli na novi Openski cesti mrtvo 20- letno Agato Kranjec s Srpen:ce. Vzela si je sama življenje s tern, da je pila karbolno kislino. Kranjec je služilu v Tr8tu pri družini g. Forčeačina. Prvi, ki je nesrečnico spoznal, je bil čevljar Ivan Škrbec, njeni ljubinec. Sodui svetnik, ki je dobil ukor. — Na interpelacijo poslanca Spinčiča od dne 15 februvarja 1905 radi vedenja aodnega svetovalca in voditelja okrajnega sodišča T Podgrada, je odgovoril mini- 8ter za pravosodjo v seji zbornice po- alancev dne 30. marca 1906. Pritožbe izrečene v rečeni interpelaciji, so bile priobčene kompetentni disciplinarni obla- sti rečenega uradnika. Proti istemu je bilo uvedono disciplinarno postopanje in ma je bila v prvi instanci podeljena ka- zen ukora radi treh činov, označenih nepravilnostih, katerih jednegn se pa in- terpelacija ni dotaknila. Proti tej raz- sodbi je vložil priziv toliko obdolženec koliKor vise državno pravdništvo. Naj- višje sodišče je ugodilo prizivu ozirom na jedno točko pritožbe, a zavrlo priziv proti ostalim toČkam, ne premenivši ni- čeBar na kazni. Iznajdba proti trčenju žclezni- šklli vlakov. — Kakor smo svoječasno poročali, sta iznaäla gg. Ivan Haberle in Rihard Rittenbacher v Pulju sredstvo, s katerim se ima priti v okom tröeaju vlakov bodi8i na direktnih železniških črtah, ali pa tudi tarn, kjer se vlaki kri- žajo. Djtični automatiöni aparat obstoji, kakor se nam poroča iz neke električne priprave. Ta aparat, ki je zadobil patent že v devetnajstih državah je bil to dni odlikovan na mednarodni akademiji za vedo, umetnost in ohrt v Parizu z di- plornom zlate kolajne. Nadejati se je, da pride uže v najkrajšem času do sploäne upeljave om3njenega aparat*. Sto dvainpetdeset tatvin je izvräil v dveh Ietih 12-letni France Mendl na Dunaju. Vsega skupaj je akradel 6682 K. Pri nekaterih tatvinah mu je pomagal njegov 15 letni brat Aleksander. Potres v Kalifornljl. — V petek so se po raznih krajih Kahfornije pono- vili močni potreani sunki, ki so poru- šili več mostov. Tritisoč kvintalov žvopla zgo- relo. — V petek po noči je nastala v Brešiji, v tovarni za žveplo straäna ek- splozicija. RizpoČil se je namreö neki stroj. V tovarni se je nahajalo 3000 q. žvepla, ki je vse zgorelo. Umor radi 2 vinarjev. _ Blizu Korneuburga je sunil z nožem lö letni Wolfgang Ruck, katerega stargi stanu- jejo v 8irotišnict, 24-letnega hlapca Rn- dolfa Bilvača, ker mu ni hotel dati 2 vi- narjev. Hlapec je urnrl, a Racka so J dejali v opazovalnico za umobolne. ' Smrt «arndi percsa — Neka očenka ljudske äole v Zadru je v neko- likih urah umrla, ker se je zbodla s pe- resom in si tako zastrupila kri. Mladina naj se opozarja naj previdno ravna s peresi. Želcznica na Vezuv je do obaer- vatorja zopet otvorjena. Nad 200 delavskih obltelji, ki so si služile kruh v mornariškem arze- nalu v Pulju, se je preselilo v Ameriko. Zadnji Čas delavci vedno bolj odpove- dujeje delo in gredo v Ameriko. Sredstvo proti slaui. — C. kr. vinarski nadzornik Bogoalav Skoücky pozivlja vinogradnike, da bi obvarovali svoje vinograde pred slano, s tem le pozivom : Ker preti nevarnost, da vam slana uniči vinograde, opozarjam vas na sred- stvo, ki Be je v drugih deželah, posebno na Nižjem Avstrijskem izkazalo kot zelo koristno, to je kajenje proti slani. Pri- pravito torej po vinogradih kupe suhega rezja, stelje, trsk itd., in kadar kaže na slano, to jp, kadar kmalo po polunoöi pri jasnem nebu toplorner kaže le äe kake 3° C gorkoto, pričnite kaditi. Na- žgite te kupe in pokrite jih s travo, z mahom, gnojem ali zelenimi vejami, da se napravi gost, težak dim po vinogradih, ki trte pokriva kakor gonta megla in jih hrani proti pozebi. B >lj5e je veliko, pa malih ognjev, kakor pa malo velikih. Ker je delo le takrat izdatno, ako se ga vsi ßkupaj lotijo, kadijo naj vsi pametni vinogradniki in obvarovali se bodo lahko velike äkode. Da se že dan poprej do- loöi, ali preti nevarnost slane, priporo- Čam t. zv. Mareäove toplomere (psihro- metre). 400-Iotni jublli^j papeževe garde. __ Pred par leti so prazn^vali „disjnsori dela ecclesiastica liberta", kakor se zove papeževa garda Švicarjev, svoj 400 letni jubilej. Papež Julij II. (1503-1513) je sklenil s Švicarji pogodbo, da bodo da- jali papežu telesno stražo. Ko je 1. 1527 Connftable naskakoval Rim, je padlo 256 Svicarjev. L. 1517 je mal oddelek teh gardistov v bitki pri Lepantu za- plenil 2 turški zastavi. L^on XIII. je znižal število na 123 mož. Dne 20. sept. 1. 1880 je italijanska vlada olicijelno pri- znala ävicarsko gatdo kot gardo apost. palače. Najdebelejši mož na svetu je bil brez dvoma ravno umrli hotelir v WiU lenbergu na vzhodnem Pruskero, Hans Fromm. Tehtal je 247 kg. in umrl vsled bolezni v nogah. Pri zadnji parižki raz- stavi so se pogodili z njim, da ga za primerno odäkopnino raz^tavijo. Fromm p>i ni mogel v vagon, ker so bila vsaka vrata preozka, v voz za žizino pa maral ni in zato ni sei na rezstavo. Morilec Ileunig — stavka. — Po- četkoma je skuäal morilec večinoma vse storjene zločine zvaliti na svojega so- krivea nekega neznanegd Franca. A ker se mu to ni obneslo, se je odločil za drugo Bredstvo, ki obstoja v tom, da molči kot kamen. Je zelo malo in če ga preveč vprašujejo, prično mahati krog sebe, meče se po tleh in grize tako, da ga komaj ukrote. Vi»Uka vrofina v Londouu. — Te dni so imeli v Londonu tako silno vročino, kakršne ne pomnijo. Na veliki petek je kazal barometer 33 stopinj R. V morju so se na Angleäkem kopali to dni, kakor sredi polelj«. V Londonu so padali ljudje na ulici, zadeti od sonča- rice. Narodno gospodarsvo Zalivajmo sadno drcvje z gtiojnico! Sedaj spomladi je ravno pravi čas, da ae gnoji sadnemu drevja. Kjerpapri- manjkuje gnoja, nadome.stimo ga z gnoj- nico, kar je äe boljše, ker ona äe bolj pride do korenin. V ta namen se rahlo razkoplje drn okoli debla, tako globoto, da se že koronino otipajo. Tu moramo paziti, da teh s kopanjem ne ranimo. — Sedaj polijemo gnojnice okoli debla, nato pa zemljo spet zagrnemo, da je solnce in mraz preveč ne presuäita. Ako zali- vamo z gnoinico večkrat, velja v drugo polivati na zrahlano prst okoli debla, ne da bi jo bilo treba znova odkopavati. „N. G.« Ohranjenje kuhlnjske posode. Skoraj vsaka gospodinja ima na- vado, kadar izüje vroöo jed ali tudi vodo iz posode, da jo obrne narobe ali pa jo dene na stran hladit. Ako v tem časa pazno poslu^^mo, slišitno da v po- Hod; parkrat nekuj rah'o pact. To se stori radi tega, ker se je vroöa posoda prenaglo shladila in vsled tega se nje blesk (glazura) razpoka. To se sicer takoj ne vidi, pač pa za nekaj dni se lahko opazi. Navadno se ta napaka očita potem noukretnosli dekle, četudi ni ona kriva. Temu se dä pomagati, ako v vročo skledo ali lonec vlijemo mlačne vode, da se po- soda polagoma shladi. MN. G.u Kako in kedaj ^kropi Fe iispe^no proti peroiiospori. Če čakamo s škropljenjem proti peronospori tako dolgo, da jo že opazi- mo, do ta čas nam je že veliko kvara napravila. Vsaki del, na katerem se je prikazaJa, je že poäkodovan in ne bo nikdar več zdrav. Uspešno zabranimo raz5irjenje peronoapore le tedaj, ^.e äkro- pimo popred kakor jo vidimo. ZJravila za to bolezen ni. Pač pa imann izvrstno sredstvo, modro galico, katera zapreči kalenje trosov poronospore. Co padejo ti trosi na mesto, kjer se le najmanjša sled modre galice znajdi), ne mirejo ka- liti in postanejo neäkodljivi. C> jo pi enkrat ta tros svojo kal v* list ali v ja- godo pognal, tedaj nima modra galicp nič več upliva nanj. — Kako se na- pravi tekoöina? Sod se nalije ne čislo poln vode, Örez se položi kol, in nanj se obesi vreča z galicD. Kadar se raztopi, dolije se med vednim möäinjem toliko v vodi raztopljenega apna, da pri poskusu dobi ruleči lakmus-papir modro barvo. Ta način je pač najbolj priprost in natančen. Za 10 vinarjev takega pa- pirja, kateri se dobi v vaaki lekarni, za- dostuje za eno ali äe za več let. Tadi beli Phenolphtalein papir je izvrsten. Kakor hitro je zadosti apna, postaae rudeč. Dobi se v deželnem kemičnem poskuševališču in drugod. Kako rnočna se naj tekoci'na za äkropljenje napravi ? V tetn ozira so mnenja jako različna. Enim je 1% raztopljina dovolj, drugim še 2% °e zadostuje. Tri kile galice na eden polovnjak vode zadoatnje posebno za prvo škropljenje. Kot pravilo naj nam velja: Boljše je dvakrat škropiti z l()/0, kakor samo enkrat z 2%. Za vsako škropljenje naj se tekočina zmiraj sproli napravi. (Dalje prih.) Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom „Gontralne posojilnice" v Gorici in drugih pridruženih zairag po Goriškem-, Modro galico 98/99% po K 6450 q ; žveplo I. vrste 85 95 finopo K 18-— q — V zalogi ima : Saperfosfat 14|1670po K. 530 q; SupoTf)sfa 12/14% po K 5 — q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5— q ; Radeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20*— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vreč&h po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kclikor ga ima Se na razpolago; vsled teg* naj sepožurijo oni, ki mislijo se naročiti. JAVNA ZAHVALA. Potpisani časti se u svojoj težkoj bolesti javno zahvaliti poslije Svemogučega Boga najprije veleučenomu g. dr. Volfgangu Weinlechner-u, primarnom liečniku u Gorici, koji je izvrstno i po najnovijoj metodi uči- nio meni operaciju, koja je jako liepo i dobro izpala. Velečastnomu gosp. prioru milosrdne brace u Gorici, koji mi je liepo primio i postopao sam- nom bratinskom odanošču ; častnim bratoni Fra Nikoli Globisch-u i Fra Severin Schneider-u, koji su pomagali pri mojoj opcraciji i koji su mene uvjek nastali bratinskom ljubavi i odanošču. K toniu veleučenomu g. dr.u Otmar Brovet-u, občinskomu liečniku na Krku, koji mi je vješto izvadio dne 2. ožujka 1906., po nagovoru one dvojice najprvo imenovaiie gospode, ono željezo, koje sam imao držati šest tjedana u zubima tako, da za sada nečujem nikakove boli te ih neču nikakva zaboraviti. DragoaetUi na otoku Cresu, na dan sv. Josipa, due 19. ožujka 1906. Don Ive Kraljic', kurat. Loterijske številke. 14. aprila. Trat.......66 64 26 63 24 Line.......17 20 45 52 68 Razpis dražbe. C. kr. okr. šolski svet v Tol- ininu odda potoin dražbe dne 14. maja t. J. ob 10. uri predpoldne v uradni sobi sledeča dela: a) napravo 154 šolskih klopi h) „ * 9 „ desk c) „ 9 „ miz Č) ., 9 „ omar. Načrt poedinih šolskih oprav si ogledajo ponudniki dražbenega dne. „NflnODNil TISRilRNfl" ::: if Sorici, ulica Murini St. 9::: ^ jc preskrbljena z povsem novimi j Y§/J\i. črkarhi, okraski in finim papirjcin, j$fe\ '¦r$Mh. ter more prevzeti vsa v ti- ,&&,& WM'0fh skarsko stroko sPa- L0'j&$ vZ'fiPZfeZ'X&i dajoča dela &^'}$ZSL-Z'X TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo BroŠure ooo Diplome oo Pobotnice. o Sprcjcinnice , Plakate ooo ^ itd. itd. * oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , . Jedilne liste r. ooo Etikete * itd. itd. r Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- j vadnega enobarvnega do finega vcčbarvnega ! tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji j...... nikake konkurence ...... yiKT. TOFFOLI "vBliha zalopa oljhi-' nego olja iz najii- godnejih hrajeu Gorica. via Teatro štev. 20 Gorica, v. Seminario štev. 10 01.jc jedilno :!si kr. lit. „ fineje 40 „ „ „ bolje 44 „ „ „ dalinnt. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ „ corf 11 50 „ „ ,, bari (50 „ ,, ,. iTicca 70 „ ,, ,, nizza 80 „ „ „ najfinc.jc 1 gl. „ Priporoča dalje pristno I in zajamčeno olje v vrčih. I I PostPBžba nojpoštenejo. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi / na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljže kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. lApnoi iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. i Podpisani se priporoča slav občinstvu in stavbuim mojst- rom v mestu in na deželi za • obilna naročila dobrega apna, ! katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. naročnike, da tako bom i na- dalje izdeloval. Cena zrherna Postrežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri „Seluu. Zastopnik And. Frančeškin. Zavod n ianje na sin EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. izdolujo sllkana okna za cerkve in hiše v raznih slogih. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, s tern firnio za slikana okna g. Edvarda Stuhl iz Gradca v vsakem oziru priporočiti. Vr tukajšnji novi cerkvi jo imeno- vani gosp. Stuhl pri- skrbel vsa barvana o- kna v splošiio zado- voljnost in zelo po pri- merni ceni. Kuracijski urad v St. Audrcžu pri Gorici, duo 19. decombra 1900. Jos. Kosovel, kurat. Gospod Edvard Stuhl, urnetni slikar za cer- kvena okna iz Gradca, postavil jo v tukajšnji župnijski cerkvi sv. Iva- na Krstnika pet v res- nici lepih oken. liarve so prav lepo vjeniajo in so tudi svitle. Ker tudi cena oknom ni previsoka, leliko ime- novanega gospoda toplo priporo2am vsem ccrkvenim oskrbništvom, ko bi prilika donesla, da bi laka okna napravljali. V Čepovanu, dne 25. septembra 1901. J. Rejec, župnik. Takili priznavanj imam prečastiti duhov- ščini na razjiolago še dokaj. Uljudno se priporočam Ed. Stuhl. OB JAVA. Naznanja se, da je sklenilo va^uštvo d(kželnega lii- potečnega zavoda v seji 20. aprila t. 1. da se eskomptujejo zastavna pisma ob ngotovitvi posojil od 1. maja t. L naprej namesto po OT1^0^ po 98°|0. V Gorici, dne 27, aprila 190(1 Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Rojoki! hupujte nopodni ftolek Jolskcgo Doma". Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Iv. Schindler sä pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. JNIline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanjc, kotle za kuhanje k'aje, sesalke za vodnjako in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčeno covi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Havno tako vse priprave za klotarstvo: moileno pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, škri- nje za led, stroje za sladosled, pripravo za izde- lovanje sodovke in ponoPih vin. inline zadišavo, kavo itd. ; slroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovače kleparje, sedlarje, plcskarje itd. Vhu x vech'tniin janiKtvom, po naju^odnejih placilnih po^ojih, kakor tudi na (»broke, t'eniki -i, več kot 500 Klikami brexplacuo. Prekuj ci in agen