BČlKB BAh-A D' CREDITO Dl TRIESTE Tjo povabili samega predsednika Zveze industrijcev ^beteja in vladnega premie-'4 Amata. Ob tej priložnosti !e bo Amato srečal tudi s Cedsednikom Slovenije Milanom Kučanom. Ce se trenutno socialisti Umerjajo v pobude zunanje-značaja, se demokristjani Rudi Pavšič beri na strani 2 Ventiduemila firme contro la chiusura Cividale difende Un momento dell'incontro organizzato dal circolo dipendenti Ventiduemila: sono le firme raccolte dai dipendenti dell’Usl del Cividalese ed anche i voti - così minacciava sabato un cartello nella sala del circolo pensionati di Cividale - che verrebbero a mancare ai politici regionali in caso di eliminazione del presidio ospedaliero di Cividale. “Non vogliamo che il nostro ospedale divenga la residenza sanitaria assistenziale di altre Usi, in particolare di quella udinese” ha affermato sabato la presidente del circolo dipendenti Claudia Chiabai, soddisfatta comunque per le 22.056 adesioni. Da un altro rappresentante del circolo, Ivano Za-nuttigh, è stata letta una “memoria difensiva” che, allegata alle firme, verrà consegnata al presidente della Regione. Dopo “l’adesione scontata” del sindaco di Cividale Pascolini, sono arrivati gli attesi interventi dei capigruppo regionali dei partiti più in vista. Dominici (De) ha affermato che “occorre costruire il discorso futuro sulla sanità cancellando tutto e ripartendo da zero”, aggiungendo di non essere a conoscenza di decisioni formali della Regione riguardo la chiusura di ospedali.(m.o.) segue a pagina 4 l’ospedale Sta prendendo corpo il movimento a difesa dell’ospedale di Cividale che è sfociato in diverse manifestazioni pubbliche, mentre si parla anche di scendere in piazza. Certo, ci aveva lasciati perplessi il distacco con cui la gente e in fin dei conti i politici stessi, per non parlare dei medici, seguivano le sorti dell’ospedale cividalese, che dovrebbe diventare in base al piano sanitario regionale una residenza sanitaria assistenziale (R-SA). Molto meno tiepidi, naturalmente, i dipendenti dell’Usi che si sono dati da fare per raccogliere le firme sotto una petizione contro la chiusura, in cui si sottolineava tra l'altro che “l’ospedale rappresenta la più Jole Namor segue a pagina 4 23. srečanje v Kobaridu Slovenci iz Videmske pokrajine in s Tolminskega že vrsto let potrjujemo medsebojno prijateljstvo in željo po sodelovanju na tradicionalnem novoletnem srečanju. To je tudi priložnost za pregled uresničenih načrtov in za pogovor o novih skupnih pobudah, o možnosti uesničevanja projektov obojestranske koristi. Letos bomo gostje tolminske občine v soboto 23. januarja v hotelu Matajur v Kobaridu. Srečanje, ki se ga z naše strani udeležujejo kulturni in politični delavci in vse več tudi krajevnih upraviteljev, se začne ob 17. uri s kulturnim programom, sledili bodo pozdravi in družabno srečanje. Letos pričakujejo tudi Predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana. Obisk Mussolinijeve nječe v Dolenjem Barnasu Il deputato del Msi Alessandra Mussolini sarà in regione venerdì e sabato prossimi. Secondo i programmi dovrebbe tra l’altro visitare, nella mattinata di venerdì, ospedale di Cividale. Nel pomeriggio di sabato invece, alle 15, è previsto il suo arrivo a S. Pietro al Natiso-ne e più tardi a Vernasso. L’arrivo della nipote del Duce ha suscitato una serie di reazioni contrarie, tra cui quella dell’Associazione nazionale dei partigiani. Glede obiska Mussolinje-ve nječe v Beneški Sloveniji, ki je v programu prihodnje dni v Dolenjem Bama-su in ga nekateri tukaj propagirajo na vse strani, so beneški Slovenci jezni in ogorčeni. Ce bi bil ta obisk Mussolinijeve nječe turističnega pomena, naj bi že bilo. Ker pride v naše kraje zaradi šovinističnih namenov, mi Benečani želimo povedati to Mario Cont beri na strani 2 Četrtek, 21. januarja 1993 Pospešena dejavnost in problemi znotraj strank Na Videmskem pred volitvami s prve strani vračajo k ognjišču Cerkve, da bi dobili tisto enotnost, ki jim je Se kako potrebna. Tako so pred dnevi zbrali svoj vrh in povabili medse nekaj vidnih vsedržavnih strankinih predstavnikov. Sestavili so tudi poseben kodeks obnašanja dobrega demokristijana, ki ga lahko sintetiziramo v treh točkah: 1 ) v stranki ni dovoljena dvojna zadolžitev; 2) kdor ima zadolžitve v stranki, ne sme imeti kakšno javno funkcijo; 3) vodstvo ne bo imenovalo predstavnike v razne uprave in ustanove. To nalogo bodo imeli predstavniki KD, ki so bili izvoljeni v omenjenih upravah. Manjše politične formacije pa skrbijo, da bi se združile med seboj ali s kako večjo stranko, saj bi drugače po novem volilnem zakonu izginile s prizorišča. Tako se Zeleni dogovarjajo z gibanjem La Rete. Nekaj podobnega pripravljajo tudi liberalci in številna skupina bivših republikancev z odbornikom Dariom Barnabo na čelu. Por-denonski socialisti, ki so zapustili stranko, se nagibajo k avtonomističnemu gibanju, ki ga v Benetkah vodi bivSi socialist in Zupan Mario Rigo. Nekateri predstavniki Zelenih (marjetice) z Videmskega snubijo ligo Prealpino, ki računa na junijski uspeh. Trenutno brez večjih pretresov teče življenje v furlanski DSL oziroma v Komunistični prenovi, čeravno so v prvi stranki prisotna nesoglasja med deželnim tajnikom Ruffinom in bivšim poslancem Pascolatom, o čemer smo se lahko prepričali tudi v njuni časopisni polemiki. Rudi Pavšič Mussolinjevi nječi s prve strani kar nas boli že več let in se danes ne moremo pozabiti, ker rane se niso Se zacelile. Povem naj, da ko je vladal stari oče - Mussolinjeva nječa, nipote ne ve - nasi starsi, ki so živeli v Benečiji niso imeli drugega dohodka, ku, če so le mogli vzdrževati kako žvino v hlevu, ker ni bilo nobenega dela za kaj zasluziti. NaSe družine so bile vse obremenjene z davkami in vsaka dva meseca so bile primorane nesti več frankov v Gujonovo esatorijo v Spi-etar. Ce nisi plačal pravočasno tase do 18. vsaki drugi mjesac, Gujonovi ti so poslali na dom usjerja in so zapinjoral vse kar so dobili v hiši. Smo bili tasani, obdavčeni, na vse kar so imele nase družine: na hiso, na polja, njive in senožeta, na živino, če si jih imel na pse, na bi-ciklete. Če moški je dočakal 25 let starosti an se ni poročil, je moral plačati Celibato. Za plačati vse te tase, doma je bilo teskuo zbrati denar, franke in jih nesti v Spietar. Takuo nasi starsi so bili primorani prodati vse teleta, če so imeli živino; nase mamice so morale predat vse Il puntino sullo I Medtem ko v Sloveniji se razvija polemika zaradi visokih plač, ki naj hi jih bili deležni parlamentarci, so nasi politiki v Italiji poskrbeli za varno bodočnost. Kljub sploSnim pozivom k varčnosti zaradi vse hujSe k-rize, povišanim davkom, brezposelnosti, so si nasi predstavniki zagotovili dvojno plačo. Zakonsko so si skoraj naskrivaj zagotovili taksne u-godnosti, da zaposlenim v javnih upravah, ki so postali po volitvah parlamentarci, zagotavljajo dvojni mesečni prejemek. Taksnih primerov v italijanskem parlamentu ni malo, saj univerzitetnih profesorjev, zaposlenih v javnih administracijah in podobnih uslužbencev je nad 200. Vsi ti bodo tudi vnaprej dobivali plačo parlamentarca, ki dobro presega 10 milijonov lir mesečno z raznimi dodatki in hkrati uživali vrsto brezplačnih uslug. Istočasno bodo le-ti dobivali plače, ki so jih imeli do izvolitve. Parlamentarec, ki je poučeval na univerzi, denimo, bo poleg desetih dobil Se dodatnih 4 in več milijonov lir. Seveda vse to v imenu ljudstva in varčevalnim ukrepom v brk! Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je bil v parlamentu proti temu zakonu. jajca in spongiu, maslo, ki so jo pridobile iz stresenega mleka, iz batude, da so nesle tiste palanke na esatorijo- Vsemu kar se je doma pardielalo in to narbuojise so se morali odpovedati in predat Lahom v Čedadu za preživiet. Takuo tudi tisti, ki so uspeli, ki so Sli po svetu v Francjo ali v Argentino pred letom 1928, saj potem Mussolin je prepoviedu emigrirat, so pošiljali da-mov, kar so paršparali, da so doma starsi plačevali takse in preživeli. To naj povemo Mussolinjevi nječi. Kaj je bilo pod Mussoliniam, kadar nismo mogli govoriti po našem, kjer nam je prepovedal nas materni jezik v cerkvi in povsod. Povejmo Mussolinjevi nječi, da nam je njen nono, ople v vse nase skromne za-Sluske, da bi gradil, da bi nastal impero, z našim tr-pljenjam, da bi nardiu cjeste v Libiji, v Eritreji. Je dal narest 4 velike koracate, in-kročjatorje, takuo de prvi krat ko so tiste koracate Sle na morje, so jih Ingleži za-djeli in na enkrat vse nase teleta in taSe so se potopile. Se to povejmo Mussolinjevi nječi, da tudi mi Benečani, ki smo bili zvesti Italiji - veliko število naših domačinov je zgubilo življenje v raznih vojskah za veliko Italijo -, smo bili ogaljufani, saj nikoli nas niso spoznali za tisto kar smo, za pridne an postene Slovence. Mario Cont AResia tragico fatto cronaca Per dovere di cronaca riporto il fatto, per la verità poco piacevole, che ha sconvolto un po’ tutti noi, qui in Val Resia. Diversi articoli sulla notizia sono apparsi sui quotidiani di questi ultimi giorni, riportando il caso di Maria Letizia Valle, il cui corpo è stato ritrovato a Resia in un bosco vicino alla centrale del Barman, sul bivio per la frazione di Lischiazze. La giovane donna aveva trent’anni ed abitava ad U-dine, in via Di Giusto. A ritrovare il corpo della giovane donna nel pomeriggio di giovedì 14 è stata una signora di S. Giorgio che si e-ra recata in quei luoghi per procurarsi del legname. Come questa donna sia giunta proprio a Resia e qui sia morta ce lo siamo chiesti un po’ tutti ma una risposta non è stata ancora data anche perché, pare, non avesse particolari conoscenze in zona. L.N. Trst: posvet o Osimu “Osemnajst let po Osimu. Za nove odnose med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.” Tak je naslov vsedržavnega posveta, ki ga v petek 23. januarja prireja na Pomorski postaji v Trstu vsedržavno vodstvo Demokratične stranke levice. V središču pozornosti bo vprašanje ureditve in izboljšanje odnosov med Italijo in Slovenijo. Posvet bo vodil član vodstva DSL Piero Fassino, prisoten pa bo tudi podtajnik za zunanje zadeve Valdo Spini. Slovenska deželna komisija PSI vabi člane in somišljenike iz videmske pokrajine na Deželni kongres ki bo v petek, 22. januarja ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. (Ul. Ricreatorio 1) - Trst DALLA SLOVENIA Bogo Samsa Un dibattito politico acceso La Slovenia è ancora senza governo. A dicembre i cittadini hanno eletto il nuovo parlamento e confermato alla presidenza della repubblica in modo quasi plebiscitario Milan Kučan. Subito hanno avuto inizio le consultazioni per la formazione della maggioranza che sono proseguite con maggior intensità ancora prima di Natale, mentre all'inizio dell’anno si è riunito proprio per affrontare il tema del governo il nuovo parlamento. Stranamente il parlamento sloveno ha trovato subito l’accordo e l’unità votando la legge sul governo che tra l’altro diminuisce drasticamente il numero dei ministeri da 27 a 15. Con grande sorpresa dei giornalisti invece è stato votato con un margine limitatissimo il presidente del consiglio Janez Drnovšek che ha ottenuto il sostegno di appena 48 parlamentari su 90. Sorpresa e meraviglia sono aumentati ancor maggiormente dopo l'analisi de! voto, fatta sulla base delle dichiarazioni dei leaders di partito. DrnovSek ed il suo governo hanno avuto il sostegno del partito liber aidemocratico che esprime il premier, della lista unita in cui hanno la preminenza gli ex comunisti e di addirittura 9 parlamentari dell' e-strema destra del partito nazionalista di Jelinčič. Quest’ultimo dunque ha lanciato la ciambella di salvataggio a DrnovSek che non ha avuto invece nè il voto dei democratici cristiani, nè quello dei socialdemocratici e nemmeno dei democratici e dei verdi. Quali sono le ragioni di questa scelta? Evidentemente si confrontano 2 linee politiche. C’è il tentativo di DrnovSek di creare una grande coalizione, una sorta di governo di unità nazionale, che dovrebbe poggiare ■sull’accordo dei tre partiti maggiori: liberaldemocrati-ci, democratici cristiani e rinnovatori (ex comunisti). Insieme avrebbero un numero sufficente di seggi (51 su 90) inoltre potrebbero facilmente coinvolgere i partiti minori che avrebbero una debole forza contrattuale. Ma i democristiani di k Peterle non accettano l’accordo con la lista unita, in p cui prevalgono gli ex comu- lj nisti perchè, sostengono, b viene osteggiato dalla loro s base. Nello stesso tempo vo- fi gliono modificare i rapporti f di forza visto che gli ex co- c munisti sono presenti in tut- c ti i più importanti centri di ( potere. In breve esigono un n cambiamento del regime r sulla base dello slogan "per p 45 anni hanno governato i rossi, ora è arrivato il tempo dei bianchi’’. Ciò comporta anche un avvicendamento ovunque, nelle aziende, negli uffici, nei mass media. D’altra parte anche la lista unita pretende un accordo chiaro sia riguardo alle questioni da risolvere sia riguardo la composizione del futuro governo e l’attribuzione dei ministeri. I partiti minori si sentono spinti ai margini, hanno grandi ambizioni, proposte concrete però non ci sono e non ci possono essere visto che dipendono da un accordo politico più ampio. In questo momento non è ancora chiaro a quale soluzione, compromesso, si giungerà. Non si può escludere nemmeno che venga riconfermato l’attuale governo. E questa è la seconda opzione possibile, cioè un governo di centro sinistra in cui dovrebbero collaborare i riformatori, i liberaldemo-cratici ed i 3 partiti minori (democratici, socialdemocratici e verdi). Anche questa coalizione ha la maggioranza, può contare sul programma di governo realizzato in buona parte e sul consenso degli elettori. Determinerebbe però lo spostamento di tutto il mondo cattolico all’opposizione, un’opposizione come si può facilmente prevedere dura e foriera di difficoltà serie non soltanto in parlamento. Non si può quindi prevedere se la Slovenia avrà un governo solido e molto ampio, oppure un governo di centro sinistra efficace, se finirà con l’inasprire i rapporti tra i partiti col rischio di finire nel pantano delle elezioni anticipate, dell’a-cuirsi dei problemi economici e politici. Tutte le strade sono a-perte. Un asse Peterle-Dmovšek? Attività sindacale Il mondo del lavoro in Slovenia è in fermento. Alcune categorie di lavoratori sono sul piede di guerra e annunciano scioperi drastici per la salvaguardia del posto di lavoro e della busta paga. L’inizio dell’anno è cominciato con la protesta degli insegnanti del Capodistriano ed è continuato con lo sciopere degli addetti alle ferrovie. Per la prossima settimana si preannuncia una serie di manifestazioni sindacali per pro- testare contro le mancanze del governo sull’attuazione dei contratti di lavoro. Governo liberal-cristiano? Dalle ultime notizie, sembra, che il nuovo governo sloveno verterà sull’asse libe-raldemocratico e democristiano con l’incognita riguardo la partecipazioni di altre tre formazioni, la lista unita- ria, i democratici ed i social-democratici. Nella suddivisione dei ministeri ai democristiani andrebbero, tra gli altri, i dicasteri degli esteri (Peterle) e dell'interno (Bizjak). Simpatie all’opposizione Secondo un sondaggio svolto in Croazia sulla simpatia o meno dei politici è e-merso che tra i meno simpati- ci alla gente ci sono molti rappresentanti dell’attuale governo e del partito dell’HDZ. In Istria i più simpatici personaggi politici sono Dražen BudiSa, leader del partito liberale, e Ivan Nino Jakovčič, parlamentare della Dieta istriana. Meno corriere In Slovenia ogni giorno circolano oltre 2.000 corriere che sono gestite da 21 ditte statali e private. Il loro numero, da quanto detto dal responsabile della Camera dell’Economia slovena, sarà ridotto di un terzo a causa del calo dell’utenza. Il voto croato La possibilità che i partiti di opposizione in Croazia formassero una lista comune da opporre ai candidati della Comunità democratica croata di Franjo Tudjman è sfumata. I nove partiti parlamentari ed extraparlamentari, infatti, non si sono trovati d’accordo per un unico cartello in vista delle prossime elezione per la Camera delle Contee. Nuovo direttore della TV Capodistria La presidenza della TV della Slovenia ha recentemente nominato Roberto A-polonio nuovo direttore della TV Capodistria. Apolonio è stato preferito a Zvone Petek. Četrtek, 21. januarja 1993 Incontro con il linguista gemonese Roberto Dapit Anche a Lubiana si parla friulano c~ Nella stanza forse troppo ■n piccola per contenere tutti i l' libri, c’è appesa, ad una li-breria, la cartina dei dialetti 0 sloveni, dialetti che non si fermano sulla linea del con- tl line sloveno, ma lo scaval-cano passando nella Bene-f~ eia, in Val Resia, nella Val Canale, e più sotto nella zo-n na del Carso. Siamo a Ge- e mona, ospiti di Roberto Da- r Pit, giovane linguista, dal 1 novembre del 1991 lettore di friulano all’Università di Lubiana dove, dice, si trova n come a casa. Dopo la laurea in Lingue ad Udine, il percorso lingui-7 stico di Dapit ha toccato Pa- ' ngi, dove ha insegnato ita- \ liano iniziando lo studio ' dello sloveno all’Istituto na- 1 rionale lingue orientali. Quindi la scoperta di una ' nuova metodologia, quella dell’indagine sul campo, ' presso la Sorbona, per pas-' sare a Lubiana, grazie ad u-na borsa di studio del Ministero per gli Affari esteri i-’ taliano che gli ha permesso di specializzarsi in lingua e dialettologia slovene. Nella capitale slovena, grazie all’Istituto di filologia romanza, Dapit ottiene il lettorato di friulano. Che accetta con entusiasmo, come ci dice anche un po’ preoccupato, perché non é detto che l’esperienza venga ripresa il prossimo anno. Chi sono gli studenti che a Lubiana si interessano del friulano? Gli studenti interessati sono circa una decina, che frequentano il corso per vari motivi, perché ricercatori, studiosi di romanistica o anche solo perché hanno pa- renti in Friuli. Mi sembra comunque che l’interesse per il friulano sia notevole. Come ha risolto il problema della grammatica friulana, non ancora standardizzata? Cerco di seguire la normativa introdotta da una commissione nominata dalla Provincia, ma tengo conto anche di tutte le tradizioni. Cosa pensa degli esperimenti fatti in alcune scuole elementari, ad esempio a Prepotto e Gagliano, dove si insegna il friulano come seconda lingua? Ritengo fondamentale il fatto che la lingua friulana venga inserita nelle scuole elementari ed anche in quelle materne. L’esperienza fatta fino ad ora deve venire sostenuta ed ampliata a tutti i livelli. La cultura friulana: a che punto è? Trovo che l’interesse nei confronti di ogni tipo di cultura locale stia rinascendo. Il professor Roberto Dapit, dalla fine del 1991 lettore di friulano a Lubiana Molto però ancora può essere fatto, soprattutto dai friulani, a livello individuale e di coscienza. Qui, in Friuli, abbiamo tante culture, e quindi tante ricchezze, non vedo perché non si debba sfruttarle. In Friuli, in particolare nella Slavia friulana, si parlano dialetti sloveni, anche se qualcuno lo nega. Sono dialetti sloveni, non ci sono dubbi. Dove sono rivolte, oggi, le sue ricerche? In questo momento sto facendo un’indagine nelle Valli del Torre, un'indagine, appunto, sul campo. Vorrei raccogliere tutti i dati linguistici reperibili. Sono zone molto interessanti dal punto di vista linguistico, per le molte influenze che hanno avuto. Sto anche preparando la toponomastica di Resia, su invito deU’ammi-nistrazione comunale. Spero che questo studio possa far luce sulla storia della valle. Michele Obit 3 Zahvala vsiem za Dan emigranta V kulturni program sodi tudi napovedovauka Narodna, slovienska pie-sem je od nimar sparjemala na Dnevu emigranta nase ljudi, ki so parhajali iz vsieh naših dolin na tel velik praznik Slovencu videmske pokrajine. Takuo je bluo an li-etos, ko so godli Bintars. Se narbuj je Slo mladim an starim v žive, kadar je arstezvu ramoniko Ezio Qual izza -Kalutu, mlad godac že dobro poznan an med našimi emigranti po svietu. Ki valčku an polk, početauk an potresauk je zaplesala, pod njega ramoniko tudi beneška folklorna Zivanit. An veselo smo jo zaplesal tud v nedieljo po Dnevu emigranta na prazniku, ki je biu v Premarjaze. Druga liepa an ne navadna točka na lietošnji manifestaciji v Ristori je bila že sama prežentacjon. Pozdra-vla je goste an povezovala program Antonella Buco-vaz. Lepuo je opravla nje die-lo, v dvieh jezikih, dokjer ni imiela za napoviedat Bene- Antonella Bucovaz ško gledališče... kadar se je tu an žlah spremenila. Dobila je nieko novo energijo an je ratala tudi ona sama igra-uka. Začela je guorit niek poseban jezik, ki mu Dario Fo pravi “gramelot”. Mešale so se slovienske an italijanske, francuoske an angleške pa Se furlanske besi-ede. Nieki, ki je parielo Ezio Qualizza sparvič čudno, pa tele besie-de so se takuo lepuo prepli-etale med sabo an nje maniera jih poviedat je bila takuo živahna an “mahna”, de je bluo vsiem takuo vseč, de so jo z aplavzi dvakrat usta-vli. Kar je pa narbuj zanimivo je, de so jo zaries vsi v dvorani zastopili. Brava Antonella! ■&M Dan emigranta je lepa priložnost za srečanje in pogovor med Slovenci Zvezdnato mesto Dežela F-JK pripravlja veliko in zanimivo poletno razstavo o mestu Palmanova Komaj se je takorekoč zaprla velika razstava o zlatarstvu v Evropi, ki si jo je v Vili Manin v Passarianu ogledalo skoraj 100 tisoč ljudi in so že v teku v deželi Furlaniji-Juljiski krajini priprave na naslednjo veliko poletno razstavo. Posvečena bo Palmanovi, ki je edinstven primer mesta z obzidjem v obliki zvezde, ob njeni 400-Ietnici. “Palmanova evropska trdnjava”, to je naslov razstave, ki ji bo leta 1994 sledil zanimiv zgodo- vinsko-kultumi prikaz avarskega plemena. Lahko smo torej optimisti in pričakujemo, da pridejo v kratkem na vrsto tudi Slovani, oziroma Slovenci. Središče razstave bo v Palmanovi, kjer bodo z bo- }tr 4 -k- * gato dokumentacijo prikazali značilnosti in zgodovino gradnje obzidja. Ob tem bo tudi primerjalni prikaz drugih utrdb in gradov iz Furlanije Juljiske krajine. V Vili Manin, ki je že tradicionalni deželni razstavni center, bodo predstavili beneške trdnjave v vsem sredozemskem prostoru in me-sta-trdnjeve v Evropi. Vsporedno bo na ogled tudi bogata razstava o zgodovini, oziroma razvoju orožja. Bogatili bodo razstavo dragoceni dokumenti, makete, karte in drugo gradivo, ki po zaprtju razstave ostane samemu mestu in bo služilo kot osnova za ustanovitev zgodovinskega muzeja Palmanove v prostorih bivše kasarne Monte Santo. Za uresničitev zahtevnega načrta o zvezdnatem mestu je dežela F-JK namenila 2,5 milijarde. Razstava bo odprta od 5. junija do 15. novembra 1993. Tanti impegni per gii artisti Nella recente assemblea gli artisti della Benecia hanno approvato un programma denso di iniziative. Al primo punto sono le mostre nella Beneška galerija dedicate in modo equilibrato ad artisti locali, della Slovenia e della regione con opere di pittura, grafica, scultura e illustrazione. Altro settore di attività è la collaborazione con gallerie esterne: entro primavera le mostre collettive dei nostri artisti saranno ospitate a Rogaška Slatina, Škofija Loka, Tolmino e Lubiana. Infine ci saranno le iniziative più ampie come il Concorso internazionale “Immagini delle Valli del Natisone" e quello sulla “Natività". L’assemblea, dopo aver ringraziato la presidente u-scente Sandra Manzini, ha eletto il nuovo direttivo con il seguente organigramma: Donatella Ruttar presidente (nella foto), Paolo Petri-cig segretario, Sandra Manzini, Paolo Manzini e Giovanni Carlig consiglieri. L’attività espositiva della Beneška galerija si i-naugurerà venerdì 22 gennaio, alle 18, con la mostra di icone su vetro dell’artista autodidatta Mario Mas-sera di Savogna. Četrtek, 21. januarja 1993 4 Tretji člen statuta neuresničen 30-letnica Dežele F JK s prve strani Danes se v dobro razvitem nižinskem predelu zrcali nerazvit sever s Karnijo, Beneško Slovenijo in Rezijo. Ta področja, ki so doživela boleče pojave izseljenstva, doživljajo demografski padec in vse bolj zaostajajo za razvitimi kraji. 30-letnica statuta naj bo zato tudi priložnost za razmislek o teh prevečkrat pozabljenih krajih, ki so kljub težavam nudili svoj delež k blagostanju celotne deželne skupnosti. NaSa dežela ima posebni statut tudi zato, ker živita na njenem območju furlanska in slovenska narodnostna skupnost. Tretji člen statuta priznava enakopravnost vseh prebivalcev dežele ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, medtem ko si bo deželna uprava prizadevala za zaSčito in za ovrednotenje posameznih narodnih in kulturnih značilnosti vseh njenih skupnosti. Ta člen pa je do danes žal v marsičem ostal mrtva črka. Dežela je sicer prispevala svoj delež k sožitju in k povezovanju ljudi, ni pa do konca izpolnila vseh svojih odgovornosti do Slovencev. V mislih imamo predvsem zaščitni zakon za Slovence, ki sicer sodi v pristojnosti parlamenta, deželna vlada pa bi morala odločneje pritisniti za dosledno izvajanje te ustavne obveze. Tridesetletnica statuta je torej pomemben mejnik za celotno prebivalstvo Furla-nije-Julijske krajine. Prav je, da nazorno ocenimo opravljeno delo, prav pa je tudi, da se zamislimo o tem, kar je treba Se narediti. Da bo ta dežela res domovina vseh njenih prebivalcev. Sandor Tence Trinkov koledar prihaja med nas Ljudje so Trinkov koledar dobili v roke na Dnevu emigranta, sedaj pa ga namerava kulturno društvo Ivan Trinko tudi vsebinsko predstaviti nasi javnosti. Bogat letošnji zbornik, ki je že drugič izSel na pobudo najstarejsega beneškega društva, bodo predstavili v petek 29. januarja ob 18. uri na sedežu v Čedadu. O njem bosta spregovorila urednika Marino Vertovec in Živa Gruden. Prisotni pa bodo tudi nekateri od 18 avtorjev. Naj poudarimo, da bo srečanje toliko bolj pomembno, saj sovpada s 130. obletnico rojstva msgr. Ivana Trinka. Trinkov koledar bodo na pobudo ZSKD predstavili tudi v Gorici in sicer 17. februarja ob 20. uri v Dijaškem domu. Na večeru bo sodeloval tudi pevski zbor Pod lipo iz Bamasa. Bralci nam pišejo Vsi bralci iz raznih mest v Rusiji Vam in vsem sodelavcem Časopisa želijo tudi v 1933 letu mnogo uspeha v Vasem težkem in zelo važnem delu. Nam je zelo všeč'Vaša st. 47, od 3. decembra t.l., kjer je ves zanimivi materijal objavljen v slovenščini na prvi strani Časopisa. Upamo, da tako bo tudi v bodoCe. V italijanščini naj bodo objavljeni materijah na drugih straneh Časopisa, ker Časopis je glasilo beneških Slovencev. Bilo bi poželjno, ako bi bili Članki gosp. Bogo Samse objavljeni tudi v slovenščini, ker so zelo zelo zanimivi • •• za vse Slovence. Želimo lepši pozdrav od mnogih vsem mnogo uspehov tudi v vaših bralcev v RF. 1933 letu. Prejmite vsi naj- Viktor Vidmar now&Éfcp Kyda FRIULI-VENEZIA GIULIA. 01TOALI ITALIA. ČEDAD. JI I A. Ulica Ristori 28. KOMy Gospa Jole N A M UR. Redaktc V Rusiji se šele ušafavajo sledi naših alpinu Odperjajo se nazaj velike rane Imiel so 20 liet, al malo vic, an so mu-orli iti v uojsko. V tisto naumno an neusmiljeno uojsko v Rusijo, kjer so zgubil življenje v zaCetku njih mladuosti, v lie-tih kadar je Človek šele pun upanja an želji, ko vidi šele vse poti odparte pred sabo. Se slaviš. Mraz, snieg an led, an naumna pamet oblasti so jih tu an žlag zbrisal iz tele zemlje. Zgubil so se brez pustit obednega sledu za sabo an so ostal živi samuo v sarcih an v spominu tistih, ki sojih imiel radi. NasreCne matere an žene nieso imiele še kje se jokat za njim, kam jim nest pu-šje, kje jim paržgat kandelo. An ki liet so jih doma Čakal. Ki cajta so se troštal, de so teli alpini šele živi, de so se gor v Rusiji rešil, de so ušafal dielo par kajšnem ki-metu... Na žalost je bluo hujs. Na stuojke jih je ostalo v Rusiji, puno jih je bluo tudi Benečanu, an se niso nikdar varnil, zak jih je pobrau za nimar neusmiljen mraz. Žalostno an tud lepuo je pa, Ceglih samuo 50 liet potlè, ušafat kak signau, kako znamenje o telih nasreCnih alpinu. Ušafat nit tistih življenj, ki so ble takuo brutalno pretargane. Tuole se je zgodilo Robertu Prapotnich- Mouckovemu iz Praponce (Dreka), ki diela v niekem kraju blizu rieke Don v Rusiji. Nieki otroc grede, ki so se igral an no-reval, so ušafal madejco z imenam nieke-ga sudata an so Roberta uprašal, Ce jim preberè, kaj je napisano. Ostau je brez besied, ker je videu ime: Faustino Buco-vaz. “Tel je naš Človek” je poštudieru an Matilde 1 Buco vaz, Cikuova iz Malinskega kupe z nje bratram Faustinam. Biu je, takuo ki se vidi, liep alpin s šele otroškim obrazam je parnesu damu tisto madejco za jo pokazat žlahti. Faustino Bucovaz je biu klaše 1922 an je biu gor z Malinskega, Čikuove družine. Tista hiša je že 22 liet zaparta. Sele je pa živa sestra od Faustina, Matilda, ki živi v Cedade. Uojska v Rusiji ji ni ukradla samuo brata ma an nje moža Guglielmo Zufferli, ki je biu Hrovatov iz Ru-kina. Ste videla tisto targeto, smo jo vprašal. “Ja. An je bluo ko de bi se nazaj odparla velika rana. Kaka žalost, ki dost suzi! Narmanj 5 liet sem nimar Čakala, sem se troštala de se varneta gobadva, naš Faustino an muoj mož. Kar je šu v Rusijo je imeu 27 liet. Ni bluo dugo odkar smo bla oženjena an on mi je pravu, de bi bluo pru počakat konc uojskè za imiet otroke. Pa ist sem ga že Čakala. Sem bila samuo 22 liet stara, kar je šu na rusko fronto, naša čicica Adriana je miela pa samuo 8 dni... An nie imi-ela sreCe videt nje oCeta.” Matilda je takuo ostala mlada uduova an se je muorla sama pomagat. Sla je po svietu dielat, potle se varnila pa v Čedad. Nikdar pa ni tiela še iti pogledat v Car-gnacco, kjer je kostišCe, ossario. “Nar-priet sam imiela v pamet, de se varne. Lieta so šle mimo an potle sem se še troštala, de je še živ. Sem bila rada an zvie-dela, de ima gorè novuo življenje”. Vi ste ostala sama šele mlada, smo jo vprašal, al niste pomislila se nazaj oženit. “Ne, nikdar an tud sada se mi na zdi huduo za tuole”. Cresce il movimento a difesa dell’ospedale contro il piano sanitario regionale Cividale in difesa segue dalla prima grande azienda del civida-lese che offre lavoro a cinquecento famiglie locali", che chiudendolo si penalizzerebbero gli interessi commerciali della zona e si accelererebbe lo spopolamento della montagna. É vero! Ma noi che proveniamo da quei poveri paesi di montagna a cui l'ospedale è destinato e che sappiamo apprezzare il valore dei servizi decentrati, quando ci sono, avremmo gradito molto di più sentire parlare della qualità di questo ospedale, dei servizi medici, diagnostici ed anche burocratici che offre, magari di proposte per il loro miglioramento. Al cittadino, all’ ammmalato, ovviamente preme in primo luogo la salute. Non è sufficiente che l’ospedale esista per sentirsi rassicurato. Un impegno anche su questo fronte avrebbe visto sicuramente una partecipazione maggiore e più convinta nella battaglia per il mantenimento dell' ospedale a Cividale. Ma niente paura. Intanto - dicono i dipendenti dell’Usi - chiediamo che il piano regionale venga modificato, che quindi venga mantenuto l’ospedale di Cividale, e poi - promettono - penseremo a chiedere a chi lo gestirà, che ne venga migliorata la funzionalità e l’efficenza. E certamente questa una buona cosa! Rimane comunque il fatto che l’ospedale per la nostra area è davvero necessario e se si tratta di tagliare i costi si riducano e razionalizzino te spese. La distanza dall’ospedale di Udine in caso di un’emergenza ed anche il suo sovraffollamento non possono non farci paura. Ma negli ultimi giorni le prese di posizione hanno subito una forte accelerazione. Numerosi consigli comunali dell’area che rientra nell’Usi numero 5 hanno votato dei documenti a favore del mantenimento dell’ ospedale cividale se al primo livello. Un documento articolato e molto ben documentato è stato presentato dal circolo “Etica e politica" . Recentemente hanno preso posizione i medici ed il consiglio comunale di Cividale che certo hanno un grande peso nella vicenda. Quest’ultimo, nel perorare la causa, ricorda la “funzione di sostegno e sviluppo dell'area di confine dell'ospedale ed inoltre di difesa e tutela della minoranza di espressione e tradizione slava”. All’applicazione dell’articolo 6 della Costituzione, che lo ricordiamo prevede la tutela delle minoranze linguistiche, si sono richiamati anche i medici. E una presa di posizione importante, che mette il dito nella piaga, fa chiarezza sulla specificità etnica delle Valli del Natisone e della pedemontana. E la salutiamo positivamente, convinti come siamo che questa così diffusa consapevolezza della natura dei problemi della Benecia non possa che aiutarci nella nostra vertenza con le istituzioni ed il parlamento per una legge di tutela. Soprattutto pensiamo di poter contare d’ora in poi su una maggiore solidarità in questa direzione. In caso contrario sarebbe soltanto una strumentalizzazione. Jole Namor Ospedale: ventimila le firme segue dalla prima Per Travanut (Pds) “il ragionamento sugli ospedali va messo a conclusione del ragionamento sulla sanità, ricordando che il primo o-biettivo deve essere quello di creare sul territorio le premesse perché non sia necessario il ricovero. Questo finora non è stato fatto perché non rendeva politica-mente”. Ma il consigliere del Pds si è anche chiesto come mai l’ospedale di S. Daniele negli ultimi 10 anni sia cresciuto di prestigio e qualità, e lo stesso non è successo per Cividale. Il capogruppo regionale del Psi Cinti ha infine ricordato da una parte l’irrigidimento del bilancio regionale, dall’altra il recente decreto De Lorenzo che ha rimescolato le carte, e che potrebbe rimettere tutto in gioco, (m.o.) Evropsko priznanje Kobaridu Petnaistega januarja je prišel dopis Komiteja za kulturo in vzgojo pri Svetu Evrope iz Strasbourga, da je “Kobariški muzej” dobitnik najvisjega evropskega priznanja za muzeje in sicer “Velike nagrade - evropski muzej za leto 1993”. Kobariški muzej je to nagrado v hudi konkurenci prejel predvsem zaradi njegove (protivojne) sporočilnosti ter drugačega pristopa k opisu dogajanj med prvo svetovno vojno oziroma vojnah nasploh. Svečana podelitev nagrade bo 10. maja v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Circolo culturale resiano ROZAJANSKI DUM Assemblea annuale domenica 24 gennaio '/vffjfsfó rave.. jih Tu nediejo so bli napravi i pru liep senjam za Svetega Sintoniha u Klenji.Tarkaj judi od naših dolin in tudi iz Laškega, se je bluo zbralo gor h Ginu in Milici u Koredo, de so jim snjedli Sigurno kaj-San kuintal štrukju! «Polisportiva Monte Matajur» je organizala garo za «Parvi trofeo svetega Sintoniha». Ob osmi uri je bila sv. masa an je pieu koro Pod lipo iz Barnasa, koro Matajur jih je pa gle-du, potle ki so se mie-sce napravjuval za jo zapiet svetemu Sinto-nihu ki je njih svečenik! Sa po tisti pot so imiel eškludit tudi Žene iz Klenja za garo od štrukju! U diskoteki «Montenero» je biu ples za tiste, ki radi plešejo naše valcerije an polke. Ni mogla manjkat igra za šacat dost pezi «prašiček sv. Sintoniha», ki lietos je pezu okuole 65 kg. an ga je udobil list ki je imeu št. 13. Skoda ki so pre-zadoga predal use blo-kete. Kajšan je prašu zakaj prašiček je daržu zmieram glavo nizko. “Zatuo ki ga je Spot an sram bit sin od adne prašiče” sem jim hitro poviedu!!! Marjuta, ki je redila dvie praseta je uekala: - Katinca bieš «Gor za, Ciešpo» po dva ma-lona, a Cuješ kuo krulijo praseta. - Ja, mama, grem. Glih tenCas se je parblizu zaljubien Tonca an jo prašu Ce ji more dat an poljubček. - Ne, tle na sredi vasi ne, ker nas bojo usi videl. Puj z mano po malone, takuo mi boš dau poljubček «gor za Ciešpo!» - Oh ne, rajs gor za usta - odguori hitro na-dužni Tonca!!! ~— Kronaka Za na plačat ticket na medežinah Po botine” kada an duo Kajšan od vas, ki živi v kamunah Nediških dolin, posebno Ce ima preimak ki začne po A, B, C, D, E, F, G, H an I do Iurniana je že Su v Spietar v Poli-ambulatorjo (gor zad za cierku svetega Petra) po boline za diet go na ricete za jih na plaCat. Pravico do telih bolinu jo imajo vsi tisti, ki do seda nieso plaCuval ticket na medežinah zak imajo nizke piace al pa nizke penzione. Na muorjo iti po boline tisti, ki imajo take bolie-zni, ki jih muorejo zdravit celo življenje (malattie croniche) al pa so invalidi: teli buniki imajo že pravico imiet medežine zastonj, sevieda, samuo tiste za zdravit tisto boliezan. Za tiste, ki nieso Se Sli po boline, napišemo Se an-krat dneve an urnike, kada iti po nje, pru takuo druge informacjone. Boline jih dajejo vsak dan od pandiejka do petka od 8.30 do 13. an od 14. do 17., v saboto pa od 8.30 do 13. ure. Donas, Cetartak 21., lahko gredo po nje tisti od preimka Iurman do Mazzola; jutre, petak 22.: od Mazzolin do Primo; v saboto 23.: od Primosig do Saccavino; v pandiejak 25.: od preimka Saccheta an vsa Crka (letera) S; v torak 26.: od Crke T do črke U; v sriedo 27.: od Crke V do Crke Z. Vsi tisti, ki na utegnejo iti po nje do sriede 27. Ze-narja bojo mogli opravit tuole se nomalo dni potlè. Telekrat vam jih dajo osan an jih bota muorli ponucat do 30. junija. Ce leC bo se vaju, vam jih dajo druge osan pa miesca luja. Kar gresta po nje mu-orta nest za sabo: “tesserino sanitario”, ežencjon, ki vam jo nardè na kamunu, kjer imata bivališče (residenza) an osebno izkaznico (carta d’identità). Ce jih zgubta, muorta narest “denuncjo” ta par karabinierjah al pa ta par policiji. novi mata] u r Četrtek, 21. januarja 1993 Obedan bi na jau de jih ima devetdeset! Kenè, de bi vsi podpisal, nardil “firmo” za uCakat 90 (devetdeset) liet an se dar-žat takuo dobro, ku Tonina Loškina iz Polave? Pogledita jo na teli zaries liepi fotografiji. Tonina, imate ražon se smejat: de bi na Človek viedu, de jih imate tarkaj na harbatu, bi vam jih na dau vic ku 70! Antonia Vogrig uduova Massera - Tonina za družino an parjatelje - se je rodila v Picjulnovi družin v Garmikè. Za neviesto je paršla 68 liet od tega v Lo-Skino hišo v Polavo. Z mo- žam Dante sta imiela veliko družino, osan CeC an adnega puoba. Potlè Dante je uma-ru, na žalost ji je umarla tudi ’na CeCa, pa Tonina je z veliko kuražo prenesla vse tuole, puno so ji par tem pomagali nje otroc, ki Ceglih žive delec tle odtuod (štier so du Rime an štier pa v Inghilter), pogostu an zlo zvestuo skoCejo gor h mam. An za nje 90. rojstni dan so ji nardil liep šenk, lepo sor-prežo, paršli so ji voSCit vsi kupe, takuo v Loskini družin je bluo ku puno liet od tega, kar so bli vsi šele otroc. 9. ženarja so šli vsi kupe praznovat v Čedad, “Al castello”. Kupe z mamo so nardil an fotografijo: sede sta Umberto, mama Tonina an Irma. Stoje, od te prave pruoti te Ceparni: Antonia, Dorina, Marcella, Gilda, Angelina an Natalia. Muormo še poviedat, de Tonina je ratala 16 krat nona an 8 krat bižnona! Tonina, vsi vam iz sarca želmo, de bi preživiela še puno krat tajsne vesele dneve v družbi vaše liepe družine an daržajte se nimar takuo dobro. Veseli smo kar nam parhajajo novice naših judi po sviete Stierdeset liet kupe "Naša Evropa je nareta" nam piše Mario Vogrig iz Belgije “Tela fotogragija ima an poseben pomien” nam je napisu gor z Belgije Mario Vogrig “nareta je bla tisti dan, ki srna praznovala stierdeset liet naše poroke. Seda vam storem spoznat mojo družino: blizu mene je moja hci, ta par nji je nje mož Didier Galand, an Bel- Par vic kraj za počastit spomin te rančih, pru takuo namest jim kupit rože za pogreb, dajo kieki al v cierku al za druge dobre namie-ne. Tela je ’na pametna ideja, ki pocaso pocaso se sier an tle par nas an vickrat pod novico o smarti je napisano: non fiori, ma opere di bene, kože usahnejo, kar se kupe na njih prestor pa ostane. gijan, le ta par mene, tista z oCjali je moja žena Elisa Capucci (rodila se je blizu Pesaro), ta par nji je naš sin z ženo Angelo, ki je Spa-njuola taz Madrida. Taspriet sta pa naša navuoda, Jonathan, sin od mojga sina, an Cristhelle, hci moje hCere.” Mario zakljuCe pismo tako- Tele dni za počastit parjate-Ija so dal njih prispevek za dvojezično Suolo v Spietre naši parjatelji taz Tarsta: v spomin na Maksa Morelja so dal Malka Kosmina 20.000, Maja in Pavel Fonda pa 50.000. Njim se iz sarca zahvale-mo: nas veseli viedet, de tudi uoz naših dolin se študie-ra na našo šuolo. le: “Naša Evropa je nareta!” an ima ražon. Naj še povemo, de Mario se je rodiu v Gorenjim Barde, ku puno drugih pa je muoru tudi on iti po sviete an po sviete je ušafu tudi lepo an barko CeCo, ki potlè je ratala njega žena. Poročila sta se v Taminesu (Belgija) 24. otuberja lieta 1952 an v Belgiji zivta šele v kraju Velaine. Mario, vam an vaši ženi želmo, de bi uživala še puno liet zdravi an veseli v družbi vaše liepe družine. Vas zahvalemo za vaše lepo pismo (drugi krat zmislite se napisat an ime vašega puoba an vaše CeCe!), smo zlo radi, kar nas judje arz-streseni po sviete nam po-šjajo njih novice: na telo vižo se Citjemo vsi buj blizu, vsi buj povezani, ku ’na velika družina. Pisajte nam še! Za našo Suolo Se nimar kiek za naše tabele Pravejo nimar tisto, že lieta an lieta, de naš judje neCejo: neCejo, de se bo gu-orilo naš izik, ki je slovien-sko narečje; necejo, de naš otroc se bojo uCil po slovi-ensko (od kod parhajajo vsi tisti otroc - osandeset lietos - ki hodejo v dvojezično šuolo v Spietar? Iz naših kamunu al pa iz Čedada an okolice, pa imajo tat an mamo iz naših dolin); neCejo, de bojo pred našimi vasmi dvojezične tabele, z imenom napisanim po taljansko an po sloviensko. Pa ni takuo, naš judje “dejo”. Potlè, ki v Spietre so jih “neznani" (soliti “ignoti*1) pofarbal, postrelil, ukradli an vederbal, zaries puno judi je dalo an prispevek, ’no oferto, za kupit druge. An so vsi judje iz naših dolin. Tele zadnje cajte so dal za nje Cromaz Antonella (Dolenja Miersa) 65.000; Jussig Maria Rosa (Klenje) 10.000; Primosig Tonino (Hlocje) 10.000; na Dnevu emigranta smo zbral v ta namien pa 182.000, takuo de do seda je paršlo blizu 3.347.553 lir. Za tuole se v-sieni zahvalmo. Vsak more dat še kieki an za narest tuole na kor ku iti na TKB - Banca di credito di Trieste v Cedad an dat, kar se želi na tekoci raCun, conto corrente 02-408/06 z napisom “za naše tabele”. Ta pred sveto Lucijo Duo so tel judje, ki so se takuo veselo parstavli pred fotografsko makino? Tisti, ki 13. dičemberja so se zbral go par cierkvici svete Lucije v Barcah (Sauodnja) za domači senjam. Novico smo bli že napisal, seda je paršla še fotografija. Al se zapozna kajšan? novi matajur Četrtek, 21. januarja 1993 6 Iz zbirke pravljic Ele Peroci “Za lahko noč” Bela račka ... z rdečim kljunom, Laura in Nežika Minimatajur Nežika je bila srečna deklica. Nič drugega ni imela kot belo račko z rdečim kljunom. Včasih je prišla k njej Laura, ki ni bila tako srečna. Imela je vsega preveč, zato se je dolgočasila. Z Nežiko pa sta sedli v travo pred hišico in gledali, kako plava v potoku bela račka z rdečim kljunom. Nekoč je povabila Laura Nežiko k sebi. Nežika je bila povabila vesela in je sla. Prišla je v lepo in veliko hiso, a ko je gledala okoli sebe, se ji je noga ustavljala. Ni vedela, kam naj se obrne. Več vrat je bilo na stežaj odprtih v velike sobe. «Laura!» je poklicala in njen glas je pasno vztrepetal v gluhem prostoru. Laura je takoj prišla. Stopala je neslišno po mehki preprogi, potem pa je prijela Nežiko za roko in ji rekla: «K babici te odpeljem, tam imam svoje igrače.» In jo je vodila skozi sobe. Vrata so se odpirala in zopet zapirala za njima. Vsaka soba je bila drugačna, ena v modrem, druga v zelenem, a v nobeni ni bilo človeka. Sesta soba je bila majhna in mračna. Tu je sedela v velikem gugal-nem stolu Laurina babica. Bila je majhna in vsa siva. «Babica, z Nežiko se bova igrali,» je povedala Laura. Babica je pogledala Nežiko, se zaguga-la na stolu in ni nič rekla. Komaj sta z Lauro sedli k igračam, že je babica srdito pozvonila z zvončkom. Tisti hip je prinesla kuharica na pladnju tri skodelice smetane. Pladenj je postavila na mizo in odšla. «K mizi!» je rekla babica. Nežika je sedla poleg Laure in se veselila sladke smetane. Babica je smetano razdelila. Pred Lauro je postavila eno skodelico, pred sebe dve. Nežiki pa ni ponudila nič. Nežika je pogledala svoje roke in ji je bilo žal, ker jih je prezgodaj položila na mizo. Laura in babica sta smetano pojedli in Nežika se je poslovila in odšla domov. Vso pot do doma jo je bolelo srce. Pogledala je v potok za belo račko, a račka jo je že čakala na hišnem pragu. Veselo je zakrilila s perutmi, ko je zagledala Nežiko. Takoj je spoznala, da je Nežika žalostna. «Ga, ga, ga?» jo je vprašala. «Kaj bi spraševala!» jo je mirila Nežika. «Nič ni.» «Ga, ga, ga?» ni prenehala račka in gagala je tako dolgo, da ji je Nežika vse povedala. «Ga, ga, ga?» je zopet vprašala račka, ker bi rada vedela, ali bi Nežika zelo rada jedla smetano. «Zadovoljna sem s kavo in ne spraSuj me več, ker nisem žalostna zaradi smetane.» «Ga, ga, ga!» je zdaj rekla račka, ker je Nežiko razumela. Drugo jutro se je bela račka z rdečim kljunom odpravila na trg. S seboj je vzela lonček. Vrnila se je opoldne s polnim lončkom smetane. Nežika je razdelila smetano v tri skodelice. Pogrnila je mizo in povabila Lauro. Vse tri, Laura, Nežika in bela račka so se posladkale s smetano. Bile so dobre volje in so rekle, da ni nikjer tako lepo kot v Nežikini hišici, ki ima ena vrata in eno okence. Ko nona pride 2e drugič je v lietoSnjem lietu nona Sla v vartac pravco pravit. Parva je bila Teresa Trusgnach, sada je parsla pa nona Gina iz Prehoda, nona majhnega Gabrielna Vogrig. Cez kakih 15 dni pride pa druga, so nam jal v dvojezičnem vartcu v Spietre. Nona Gina je poviedala pravco od treh bratu. An otroc so jo z odpartimi usti an de- belimi očmi posluSal. Na začetku se je no malo bala, saj ni vajena, se ji ni Se gajalo guorit pred tarkaj otruok. Pa Se na varhu tist mikrofono ta pred ust... Ja zak’ pravce jih potle vsi beneški otroc poslušajo po radiu Trst A, v oddaji NediSki zvon. Bluo pa je lepuo an otroc so se počutil ko deb’ bli s svojo nono doma. Ilustracije za otroke Kamti je namenjena razstava ilustracij za otroške knjige? 2e sama besieda povie: otrokam vseh starosti, majhanim an tistim, ki imajo že puno liet življenja za sabo pa Sele znajo ljubit sviet fantazije an dobrò na-reto dielo. Takuo je zaries puno ljudi Slo gledat v Beneško galerijo v Spietar ilustracije, ki jih je nardila Luisa To-masetig. Puno je sevieda bluo an otruok za katere je Luisa dielala, čeglih bi muori i iti gledat tako razstavo, ki je lepuo dielo našega mladega človieka vse Suole naših dolin. ■ 19 ■ Učenci dvojezične šole iz Spe tra gledajo ilustracije Luise Tomasetig v Beneški galeriji Quella ferrovia non s’ha da fare - 8 Questo l’ultimo deragliamento Il trenino di Caporetto rovesciato dal vento presso Robič (archivio Franc Rupnik) Ed ecco come Musoni illustrò la situazione della ferrovia Cividale-Caporetto al consiglio provinciale del 27 dicembre 1920. Si tenga presente che Trinko non a-veva firmato l’interrogazione in quanto membro supplente della deputazione provinciale, essendo entrati dall’ottobre 1920, nella maggioranza i “popolari”. Ecco Musoni: Trattasi di una linea di capitale importanza per quella zona, dove i rapporti fra i paesi ivi disseminati tendono a diventare sempre più intimi. Notisi, poi, che colà affluiscono vari forestieri, attratti dal desiderio di vedere le nuove terre italiane. Orbene, detta linea, la quale in origine doveva servire esclusivamente a scopi militari, purtroppo è stata costruita in modo tutt’altro che perfetto. Non basta che la linea fu fatta a scartamento ridotto, ma essa presenta anche delle curve troppo accentuate, delle pendenze troppo ripide, e corre vicino ai cigli stradali, dove non è la sede propria. Più volte sono quindi avvenuti sviamenti e rovesciamenti di treni che avrebbero potuto avere anche gravi conseguenze. L’ultimo derra-gliamento ha avuto luogo di recente e fu vera fortuna che il treno non sia andato a finire nel Natisone. Quella linea, non solo u-tile ma indispensabile ad una estesa zona della provincia, deve essere messa in condizioni da poter funzionare in modo che almeno i viaggiatori non abbiano a correre pericolo. Naturalmente bisognerà spendere dei denari per riattarla; non ne occorreranno tanti. La Deputazione provinciale intervenga presso il governo, per indurlo ad un lavoro che indubbiamente s’impone. Un consigliere interruppe per proporre il passaggio della ferrovia alla gestione della provincia, ma Trinko avvertì che la linea era già passata alla Società Veneta. A nome della deputazione intervenne l’avv. Giuseppe Brosadola. Egli riconobbe le difficoltà sulla linea, che erano giustificate dal fatto che era stata costruita in tempo di guerra per usi militari. Con il passaggio alla Veneta, specializzata in materia, le cose sarebbero cambiate. Nel frattempo a-vrebbe fatto qualcosa l’autorità militare. Aggiunse anche che era in progetto una ferrovia a scartamento normale di carattere internazionale e che i lavori sarebbero già cominciati in primavera. Qui ci fermeremo. La ferrovia era diventata un mezzo pacifico di comunicazione, un collegamento fra gli “Unejci” dell’Isonzo (quelli che vivevano fuori) e gli ”Slovienj” della Slavia friulana. Non per questo la vita del trenino di Caporetto fu pacifica. Ancora nel 1924, come testimonia un documento esposto nel Museo di Caporetto. Si tratta di una lettera del Circolo d’ispezione ferrovie tramvie automotrici di Trieste scritta all’on. Municipio di Caporetto, avente come oggetto Concorso di sussidio per concessione definitiva. La lettera proponeva di sollecitare la concessione definitiva a favore di una nuova società della ferrovia, che al momento era di pro- ’LZjJzZìe*. Dragi otroci, naj vam ho knjiga vedno dobra prijateljica, naj vam dela družbo in vas spremlja na poti življenja. Dobre knjige, lepo in bogato ilustrirane s pravljicami iz Benečije ali pa o nasi zgodovini jih dobite tudi v Spetru, na zadrugi Lipa. Obrnite se na Marino! prietà degli eredi Binetti. La società doveva offrire serie garanzie per il completamento ed il regolare esercizio della linea. La lettera invitava il comune di Caporetto, da alcuni anni sotto l’Italia, di spingere in favore della pratica. Quali le motivazioni? Ormai le conosciamo. Le riportiamo, come documento, dalla stessa lettera del 22 agosto 1924: sono ben noti a codesta On. Amministrazione l’utilità della ferrovia in oggetto, che tanti benefici e vantaggi apporta alla Regione del Friuli in generale ed in ispecie alle industri e laboriose popolazioni della zona che attraversa, le quali conscie del benessere che essa può arrecare una volta perfettamente organizzata, e ragionevolmente reclamano e desiderano che essa venga esercitata con quella larghezza di vedute, di mezzi e di capacità, atti ad assicurare un costante e regolare servizio rispondente alle attuali esigenze del traffico e dell’attività moderna. Invece, e qui concludiamo davvero la nostra storia, la linea Cividale-Caporetto venne soppressa del tutto nel 1933. Ormai la parola passava al trasporto automobilistico, alle prime corriere. Da qualche parte, come sulla linea “Savogna-Civi-dale e viceversa”, rimase ancora in funzione la vecchia “posta” trainata da cavalli. Le banchine dei binari, le opere di spianamento e scavo, ormai ricoperte di terriccio e di vegetazione, i resti dei ponti sia di Vemas-so che di Stupizza, le gallerie e soprattutto la bella sta-zioncina di Stupizza, sono quanto resta del trenino per Caporetto, parte del nostro passato. I vecchi raccontano che nei tratti più ripidi il trenino non ce la faceva. Allora i passeggeri dovevano scendere e magari dare una spinta. Paolo Petricig (fine) Četrtek, 21. januarja 1993 Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Trivignano 4-1 Primorje - Fortitudo 0-0 Aquileia - Juventina 1-1 3. CATEGORIA Savognese - Pulfero 0-2 JUNIORES Valnatisone - Gradese 4-1 AMATORI Reai Pulfero - Majano 5-0 Poi. Valnatisone - Collerumiz 0-0 PALLAVOLO FEMM S. Leonardo - Codroipo 0-3 Prossimo turno PROMOZIONE Gonars - Valnatisone Fiumicello - Primorje Juventina - Flumignano 3. CATEGORIA Rangers - Pulfero Mariano Savognese JUNIORES Cussignacco - Valnatisone ALLIEVI Riposa la Valnatisone AMATORI Reai Pulfero - Precenicco Mirai - Poi. Valnatisone PALLAVOLO FEMM. S. Leonardo - Natisonia Classifiche PROMOZIONE S. Luigi 22; Trivignano, Aquileia 19; Juventina, Cormone-se, Fortitudo, Fiumicello 17; Valnatisone, Ruda 16; Flumignano, Gonars, Lucinico 13; Costalunga 11; Union '91, Primorje, Varmo 10. 3. CATEGORIA S. Lorenzo 22; Sagrado 18; Medeuzza 17; Mariano, Pa-viese, Rangers 15; Begliano, S. Rocco 14; Vermegliano 13; Pulfero 11;Cormor 10; Azzurra 7; Savognese 6; Celtic 4. JUNIORES Ruda 24; Cussignacco, Tri-cesimo 23; Varmo 19; Aquileia 17; Gemonese 16; Serenissima, Tavagnacco 12; Gradese,Fagagna, Bressa/Campoformido 11; Flumignano, Fiumicello 10; Valnatisone 6; Gonars 5. ALLIEVI Reanese 26; Valnatisone 25; Gaglianese 22; Fortissimi, Bujese, Nimis 20; But-trio 18; Cividalese, Celtic 16; Azzurra, Chiavris/B 12; Natisone 10; Riviera 9; Manzano 4; Union '91 /B, Fulgor 3. PALLAVOLO FEMM. Codroipo, Spilimbergo 20; Coimpex, Rivignano 18; Sagrado, Asfjr 14; Celinia, Pa-luzza 10; Natisonia 8; Bor Friulexport, Sanson Lucinico 6; Virtus Italspurghi, Polisportiva S. Leonardo 4; Vii lacher Trieste 2. Bella impresa della Valnatisone, che nell’anticipo di sabato ha rifilato una quaterna alla seconda in classifica, il Trivignano. Dopo essere passati in vantaggio trasformando un calcio di rigore con De Marco, i nostri ragazzi sono stati raggiunti dagli ospiti. Nel secondo tempo però c’è stata una reazione che ha portato i tre gol di Sedi, Jacuz-zi e Costaperaria. Il successo è servito al morale dei ragazzi, che riprenderanno a Gonars il cammino del girone di ritorno. Può sembrare un errore, ma non è così. Gli Juniores hanno vinto largamente l’incontro casalingo con la Gradese, giocato a Scrutto. Passati in vantaggio con un gol di David Specogna, sono stati raggiunti dagli ospiti allo scadere del primo tempo. Nella ripresa una doppietta di David Specogna ed un gol di Luca Mot-tes, oltre ad un rigore fallito, hanno messo in evidenza la validità tecnica dei ragazzi, che finalmente abbandonano il fanalino di coda. La FIGC ha comunicato le date della ripresa dei campionati Allievi e Giovanissimi. Domenica 31 gennaio i primi torneranno in campo contro la Cividalese, mentre i Giovanissimi ini-zieranno il 28 febbraio. Negli Amatori c’è da segnalare il successo del Reai Pulfero con le reti di Pallavicini, Paravan, Juretig e la doppietta di Geronimo Barbaglio, il peruviano ex giocatore dell’Udinese, nuova “stella” che ha sostituito Miano. Infine un pareggio per la Polisportiva Valnatisone di Cividale contro il Collerumiz, con qualche brivido per il palo nel finale colpito dagli ospiti. Due gol condannano la Savognese Colpo grosso dei pulreresi SAVOGNESE 0 PULFERO 2 Marcatori: nella ripresa al 16’ Clavora (rigore), al 36’ Adriano Stulin. Savognese: Pinat, Flo-reancig Antonio, Floreancig Fabrizio, Cemotta (Chiabai), Juretig, Meneghin, Trinco (Vogrig Stefano), Specogna, Rot (Marchig), Stulin Luciano, Podorieszach. Pulfero: Monutti, Burel-lo (Birtig Cristian), Dugaro, Scaravetto, Pagon, Comu-gnaro, Medves (Pace), Qua-lizza, Pollauszach (Sturam), Stulin Adriano, Clavora. SÀVOGNA - In sede di presentazione la scorsa settimana l’allenatore della Savognese Bellida aveva messo in primo piano le condizioni disastrose del fondo del comunale, che sono balzate agli occhi del numeroso pubblico delle Valli presente alla sfida. Hanno condizionato negativamente la volontà di bel gioco delle due formazioni, che avevano come osservatore speciale il selezionatore della rappresentativa Pravisano, che seguiva i due giovani Clavora e Podorieszach. Alla fina il successo del Pulfero è stato meritato, grazie all’intraprendenza dei propri attaccanti, che hanno fatto la differenza. Inizio della contesa, e già due grosse occasioni per gli ospiti, entrambe con Clavora: la prima veniva interrotta per fallo sul portiere, mentre nella seconda un intervento coi pugni dell’estremo difensore gialloblù salvava il risultato. La Savognese replicava in contropiede con Podorieszach, che superato il portiere si vedeva mettere il pallone in angolo da Dugaro. Ancora un intervento di Monutti, che respingeva la punizione di Specogna, quindi Pinat neutralizzava una conclusione di Medves. Ci provava il libero gialloblù Meneghin, su calcio di punizione, ma Monutti riusciva a respingere in angolo. Allo scadere del tempo veloce azione di Pollauszach. Sul suo diagonale Clavora arrivava in ritardo per un attimo, e l’azione sfumava. L’inizio della ripresa vedeva le due squadre in attacco. La svolta della gara al 16’, quando Clavora entrava in area ed era atterrato da Meneghin. Rigore che lo stesso attaccante realizzava con un tiro centrale che spiazzava Pinat. L’allenatore savognese Bellida sostituiva Cemotta, Rot e Trinco, ma nonostante la buona volontà la Savognese non riusciva ad andare in gol. Al 36’ su calcio d’angolo di Sturam era A-driano Stulin, lasciato solo, a raddoppiare di testa senza alcuna difficoltà. Paolo Caffi I due capitani Adriano e Luciano Stulin Navdušenje za uspeh Koširja Se Se spomnite na Bojana Križaja, na Jureta Franka in na druge slovenske smučarje, ki so veliko prispevali, da se je (jugo)slovenski Sport proslavil daleč naokoli. Po zatonu teh smučarskih asov je kazalo, da se bo v Sloveniji težko ponovilo, kaj podobnega. Pa vendar se je. Slovenija je postala samostojna in suverena država in pod njeno zastavo je 20-letni smučar iz Mojstrane Jure KoSir v nedeljo v avstrijskem Lechu poskrbel za velik podvig. Prvič po osamosvojitvi je namreč v svetovnem smučarskem cirkusu zavihtela slovenska zastava hvala 2. mestu v slalomu, ki ga je dosegel mladi KoSir. Njegov uspeh je toliko večji, če vemo, da je ugnal vso svetovno elito in samega Alberta Tombo, ki se je tokrat moral sprijazniti z boljšim spustom slovenskega Športnika. Uspeh na nedeljski tekmi je vsekakor vzpodbuden za ves slovenski Sport, ki se na vse načine trudi, da bi se uveljavil v svetovnih tekmovalnih arenah. Odslej lahko računamo, da bomo pomembne adute imeli tudi v smučarskih tekmovalcih, ki bodo poskrbeli, da se o Sloveniji piSe in poroča daleč naokoli. Uspeh Jureta KoSir ja pomeni tudi za naS zamejski Sport razlog za veselje in ponos, saj smo del te slovenske stvarnosti. (R. P.) Exploit a due passi da casa Nella prova di corsa campestre a Clenia tra le squadre primeggia la Polisportiva Monte Matajur La partenza delle categorie maschili Junior e Senior Kobarid, un invi Il NK Cezar invita al settimo torneo di calcetto “Kobarid 93” in programma per venerdì 29 e sabato 30 gennaio presso la palestra di Caporetto. Il torneo, un appuntamento ormai tradizionale per gli amanti del calcetto, richiama ogni anno dalle trenta alle quaranta squadre provenienti dalla Slovenia e dalle zone vicine ed anche quest’anno si attende l’adesione di molte squadre, allettate dai ricchi premi. Per informazioni ed iscrizioni si può telefonare entro il 23 gennaio a Toni Podrecca, tel. 065/85008, o a Evgen Marcola, tel. 065/85020, interno 335, nei giorni feriali fino alle ore 14. L’iscrizione ammonta a 4.000 talleri sloveni (che equivalgono a 60.000 lire), che possono essere anche inviati tramite vaglia postale a Toni Podrecca, Milanova 8, 65222 Kobarid. Il calendario delle partite verrà definito tramite sorteggio, mentre le squadre iscritte saranno avvertite con una comunicazione riguardo l’orario d’inizio delle gare. Grande soddisfazione per il presidente della Polisportiva Monte Matajur di Sa-vogna Marino Jussig, e per i suoi numerosi atleti, che sono riusciti ad aggiudicarsi il primo posto tra le società nella gara campestre organizzata a Clenia in collabo-razione con il comitato locale. Domenica un percorso valido e tecnico ha richiamato nella piccola frazione di S. Pietro il numero record di 280 atleti. Unico rammarico, per Jussig, la mancanza dei rappresentanti del comune di Savogna durante le premiazioni. Per quanto riguarda i piazzamenti, vanno segnalati i primi posti di Gabriele Jussig, Giulia Coceancig, Jasmina Pitamic, Marija Trobec ed i piazzamenti di Mattia Cendou, Patrick Podorieszach, Cinzia Del Gallo, Davide Del Gallo, Mateja Kragelj, Stojan Meline e Marino Jussig, tutti rappresentanti della Matajur. Davide Rossi, del Cs Karkos, ha vinto alla grande la prova degli Allievi, mentre la compagna di squadra Beiinda Canalaz si è classificata ottava, Giovanni Rossi è giunto invece quindicesimo. Per il Gruppo sportivo alpini di Pulfero nella categoria Veterani c’è stata la “solita” vittoria di Giuseppe Puller, imitato da Andrea Novaro. Buoni i piazzamenti ottenuti da Alice Ierep, quinta delle Cadette, e da sua mamma Annamaria Toso, settima nella categoria Senior. Ottimi anche i risultati di Annalisa Alvaro, Cinzia Battello, "Brigida Aggio ed Amedeo Sturam. É mancata invece all’appuntamento Debora Buco-vaz, impegnata nei campionati nazionali, ma sua mamma Liliana Floreancig, che corre per il Dopolavoro ferroviario, si è ben comportata ottenendo la dodicesima posizione. La classifica per società ha visto dunque al primo posto la Polisportiva Matajur di Savogna con 579 punti, seguita dalla Tercal Tolmezzo (549). Sesta posizione per il Gsa Pulfero con 289 punti e quindicesimo posto per il Cs Karkos con 67 punti, (p.c.) 8 novi mata j ur Četrtek, 21. januarja 1993 SPETER Carnivarh - Mojmah Novici! V saboto 16. Ženarja sta se na kamunu v Mojmaze, od kod je doma novica, poročila Gianpaolo Della Dora iz Čamegavarha an Carmen Fantini. Carmen, priet ko je parSla Živet v Mojmah je puno liet preživiela gor v Franciji. Gianpaolo je pa dobro poznan tudi zatuo ki skarbi za nase navade an je vickrat biu “blumar”. Za njih festo sta novica okuole sebe zbrala družino an pa-rjatelje. Novi družini, ki živi v Spietre, želmo puno srečnih an veselih dni. GRMEK Topoluove Zapustila nas je nona Šteficjova Malo ji je manjkalo za dopunt 93 liet, smart jo je pobrala dva miesca priet. Za nimar nas je zapustila Antonia Trusgnach uduova Ga-riup - Šteficjova tle z nase vasi. Umarla je tan v Milane, ta par hčeri Mariji, kamar je hodila Ze puno liet za prezi-viet zimo, na puomlad pa se je veselo vračala v rojstno vas, kjer je imiela hiSo an puno parjatelju, kjer je biu nje sviet. Umarla je delec, pa nje otroc, ki vedo kakuo je imiela par sarcu Topoluove, so jo parpejal darnu. Antonia bo za venčno počivala v rojstni zemlji, v Topoluovem, kjer je biu nje pogreb v ne-diejo 17. ženarja popudan. Na telim svietu je zapustila hci Marijo, sinuove Nadalja an Luciana, tudi ona dva živta tu Milane, zet, nevieste, navuode an prana-vuode, sa’ Antonia je v nje dugim življenju ratala vickrat tudi biznona. Žalostna iz Žvicere Zadnje dni dicemberja je parsla Žalostna novica iz Z-vicere: v tisti daZeli, kjer je že puno puno liet živeu je 27. dicemberja umaru Marcello Trinco - Pihu iz Topo-luovega. Imeuje71 liet. Marcello je biu oženjen z ’no vasnjanko, z Eleno Gubana - Zetovo an z njega smartjo je v veliki Žalost pustu njo, sinuove, navuode, kunjade an vso drugo žlahto. Marcello bo za nimar po-Civu gor v Zviceri, sa’ v tisti deželi je biu njega pogreb. SOVODNJE DREKA Debenije - Belgija Gilbertu v spomin Ceplešišče Pogreb v vasi V Cedajskem spitale je v nediejo 17. ženarja umaru Angelo Martinig. Angelo, kar je biu mlad puob je Su dielat kot mina-tor v Belgijo. Tudi seda, ki je biu zaslužu penzion je ziveu delec od rojstne vasi. V Ceplesisce se je biu varnu kupe z Zeno pru tele zadnje cajte za ostat nomalo tle, kjer je preživeu otroške lieta, pa smart ga je pobrala. Imeu je 69 liet. V žalost je pustu ženo, sestre, kunjade an navuode. Njega pogreb je biu v to-rak 19. Ženarja popudan v CepleSiSCah. Žalostno novico, de nas je prezagoda zapustu Gilberto Tomasetig smo bli Ze napisal. Seda so nam parne-sli fotografijo v spomin vsi-eh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. Gilberto, ki je imeu sa-muo 36 liet, je ziveu z mamo Ido Mihielcovo (ki je umarla Stier lieta od tega) an s tatam Marjam Fincicjo-vim, obadva iz Debenijega, v Seraingu (Belgija), kjer so ga tudi podkopal. Naj v mi-eru počiva. PISE 8PETAR MATAJURAC Uojska je bila fabrika Mussolinija za dieluce h ili1!11 V cajtu uejske smo lovili puhe in prodajali kože za li-ep denar: 20 lir za vsako kožo. Tuo je bluo dost, Ce pomislite, da so na Kvata-rinco, na varhu svetega Martina, kjer je Sagra vsako lieto na trecjo nediejo Se-temberja, prodajali vino po deset lir na liter. Če bi par-merjal tiste cajte z današnjim, vrednost tistega dna-rja z današnjim, bi morala donas veljat puhova koža narmanj deset tavžent lir! Ce bi bluo takuo, bi jih Seu spet lovit. Tistim, ki se jim nie graužalo puliovo mesuo, so jih tudi jedli in so tardili, da nje buojsega mesa. S prodajanjem puhovili kož smo kupovali moko in druge reči, ki so nam ble potriebne v hiSo, posebno gvant in obutev. Skoda, da je malo duralo. Po uejski nieso vic kupovali puhovih novi matajur Odvogomi urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% kož. Bili smo bolj povezani z naravo in smo bli od nje odvisni, smo od nje dipen-dli. Odvisno je bluo od dobrega al pa slavega lieta, če sta bla mizerija in lakot buj majhana al pa buj velika. Živeli smo od tistega, kar smo pardielali na njivah, pobrali v sadovnjaku, kostanj v lotih, seno po travnikih. Živeli smo z rejo žvine in prodajo darvi iz hosti, tisti, ki jih je imeu. Tekrat ni bluo penzionu in dieluci nieso nosili plač iz fabrike, ker fabrik ni bilo. Ni bilo niti pošiljk (rimeS) od emigrantu, ker fašizem, ne sa-muo de nje poskarbeu diela našim dielucam doma, jih ni pustu niti iti po svetu, ker jih je imeu potriebo za uej-sko. Ker je hotel s silo razširiti italijanski “Impero”, jih je posju uejskovat an umierat: v Afriko, Albanijo, Francijo, Gredjo, Jugoslavijo in i’ Rusijo! Uejska Mussolinova fabrika za nase dieluce. Fabrika - frantoio, ki nam jih je puno, preveč zmastila. To bi muoru kajSan poviedat njega nieCi Alessandri, ko pride ne vem po kaj Cez nieke dni v Dolenji Barnas. Tuo sem teu samuo mimogrede poviedat, ker grem naprej - Cepru Se za malo - s pripovedovanjem o naSim grenkim življenju. Ja res težko in grenko je bluo naSe življenje, pa ne saldu žalostno. NaSa pesem je odmevala od vasi do vasi, iz hribov v dolino in iz doline se je uzdigovala v gorske kraje. Vsaka parložnost je bla dobra za jo zapiet: na njivi, kar smo kopali, po brajdah, kadar smo targali grozdje, po skednjih kadar smo mlatili žito. Po senožetih, kadar smo šekli travo, se je pomešalo s petjem tudi vriskanje. Prepevali smo, kadar smo imeli v vasi novice, ko smo vsi, mladi in stari plesali z njimi. Pogostu smo prepevali, kadar smo karstili, kadar je krava storia in je slo vse posreC. Prepevali smo od vsakem dobro opravjenem delu... Otroci so se igrali in lovili po vasi. Če je parSu kajSan karvav damu, a! pa z bulo na glavi, jih je fasu s pašam Se od očeta in se ni smeu jokat! Takuo smo se navadli tarpiet an mučat že od otroških liet. Vickrat sem mislu, da morebit, da je tudi tuole formalo naS karakter, saj mučimo, kadar nas tepejo in peStajo po naSih pravicah. No, ko grem proti koncu, naj Se poviem, kar misli večina naSih ljudi: v mizeriji smo bili bolj srečni, bolj veseli in smo se imeli buj radi. Ni bilo sovraštva, ni bilo nevoSljivost. Ni bilo nevo-Sljivost tudi zatuo, ker smo bili skoraj vsi enako reveži. In revež revežu ne more biti nevosljiv. Lahko je nevosljiv buožac bogatemu in prav takuo bogat bogatemu. Revež pa ne. Revež nima zakaj biti nevosljiv revežu, ker je kot on. Za de bo buj vajalo, kar pravim, naj potardim z besedami velikega greskega modrijana filozofa, Sokrata, ki je živeu in učiu filozofijo že večstolet pred Kristusovim rojstvom. Kadar govori Sokrat o parjateljstvu, pravi: “Zbieri za parjatelje ne samuo med tistimi, ki ratajo žalostni, kadar zvedo novico, da ti gre slavo, a buj med tistimi, ki ti nieso nevo-Sljivi, kadar ti gre dobro!” Ker večini od nas ni Slo dobro, niesmo imeli bit zakaj nevosij ivi do parjatelja in sosieda. Donas so se s tv a r i spremenile. Medsebojna ljubezan in spoštovanje sta zamenila sovraštvo in nevoSljivost. Temu pa je botrovala tudi zgreSena politika, ki je Sta-kala adnega prot drugemu, da nas je vse buj lahko stisnila za vrat. “Divide et impera!” In s to zgreSeno politiko, v katero sem zaleteu bi vam biu skor pozabit poviedat eno čedno navado, ki je bla puno pomembna med kume-ti - živinorejci po naSih vaseh. To vam bo pričanje, kakuo so se v buoStvu med sabo pomagali. Cč je kume-tu parsla v hliveu, v Stali krava “spod”, je bla v hi Si narvečja nesreča. Sosedje so nesrečnemu kumetu par-skočili na pomuoč. Razsko-sali so kravo in napravit ko-Sčiče po parbližno en kilogram. Potem so nesli mesuo od ItiSe do hiSe po vasi in po sosednjih vaseh. Iz solidarnosti je vsaka družina kupila meso. Takuo so zlajsali nesrečo in zmanjšali Škodo nesrečnemu kumetu. Pomagali so se z besedami: “Donas tebe, jutre lahko mene!” Pa Se o drugi medsebojni pomoči, o lepi solidarnosti, med kumeti - živinorejci, bi vam rad poviedu. Dajali so žvino v rejo. Kaj tuole pomeni? KajSno dogovarjanje, kaj S ne pogodbe so ble potriebne zatuo med dviema kume torna? O bednih kon-tratov, samuo dogovor na Stiri oči. Veljale pa so pravila, ki so ble v navadi že stuo an stuo liet prej. Slo se je na besedo, na “Besedo mož!” KajSne pa so ble pravila? Gre naprej Kronaka Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Ortopedia doh. Genova, v Cetartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bai! Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ vtorakod 11.00 do 14.00 v pandiejak, cetartak an petak od 8.30 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30, v srié-do an v petak od 11 .(K) do 12.00 dr. STALLONE REBESCO v Cetartak od 15.00 do 18.00 Psicologo: dr. BOLZON vtorakod 8.00 do 13.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak od 8.30 do 10.00 Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20,7.05,7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Čedad....................700961 URES-1NAC.....................730153 ENEL Čedad......700961-7(8)995 ACI............................. 116 AC1 Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče........0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 Dvojezcni center Speter.......727490 K.D. IvanTrinko...............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka ..................... 721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo .......................787032 Rezija...........0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. ŽENARJA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 25. DO 31. ZEN ARJA Sovodnje tel. 714206 - Premaijah tel. 729012 Ob nediejah in praznikah so odpatte sturato zjutra, za ostali Cas in za ponoC se mote klicat samuo. Ce ricetti ima napisano »urgente«. bCIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 -730388 ' FILIALE DI CIVIDALE • Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 19.01.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,50 15,00 ' — AmeriSkl dolar USD 1460,00 1505,00 1490,62 Nemška marka DEM 910,00 930,00 917,59 Francoski frank FRF 268,00 276,00 271,37 Holanski florlnt NLG 807,00 831,00 816,20 Belgijski frank BEK 44,00 45,40 44,56 Funt Sterling GBP 2265,00 2335,00 2303,01 Kanadski dolar CAD 1143,50 1185,00 1166,37 Japonski jen JPY 11,30 12,10 11,85 Švicarski frank CHF 988,00 1020,00 1002,97 Avstrl|ski Šiling ATS 129,00 133,00 130,41 Španska peseta ESP 12,25 13,15 12,947 Avstralski dolar AUD 985,00 1020,00 1007,21 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaški dinar HRD 1,20 2,00 — Europ. Curr. Unlty ECU — — 1803,20 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 12,25% - taglio minimo 10« milioni A 6 mesi al tasso nominale del 11,00% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni