Šte/. 2.

m
m
i)
Brij e trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvc.
„Celjski Befelshaber".
(Nadaljevanje.)
Ko prebliža se deseta ura Ko pi i peljejo se Cehi ■/. vlakom, Plapola na stolpu starga grada Zastava frankfurtarska mogočno. Celo celjsko mesto je na nogah. Tam pred kolodvorom se kar tare Ljudstva nemškega, ki okrašeno Vse s plavicami je in trakovi. Stoji v sredi njihov »befelshaber« Tu za vojsko daje jim povelja. — Težko čakajo prihoda Cehov; Kar naenkrat vlak zažvižga »Ahtunk!« Zakriči Oex svoji trumi glasno: »Zajt nur forberajtet auf di kerle !« Vsak močneje prime svojo pal'eo, Vsem močno ekoli srca brca. Čakajo in čakajo na Cehe, Pa »našmirali« so vsi se jako, Kajti, samo nekaj bab je prišlo Z vlaka. »O fardomte Čehen !« kolne Vsak pri svoji črni nemški duši, Toda, kaj so hoteli ? Oditi Eden moral lepo je za drugim, Toda kam? Domov? O, kaj še neki! Tje pred »dom Narodni« Oex jih pelje Tam kričijo, kot zverine lačne Tako, da poštenemu človeku V srce smilijo se vboge reve — — Ko sem zadnjič bil v menažeriji, In so dajali zverinam hrano, Niso znale tuliti kot Nemci. Ce se kak Slovenec jim približa, Oj gorje mu, siromaku. Kajti Ga napadejo, lik risom lačnim
|
In zakaj bi ne ? sa j policaji
Jih varujejo nesreče vsake
Ter Slovenca vsakega zaprejo
Ce le las zakriviti hče Nemcu.
Naj omenim še le to prigodbo.
Gre Slovenec skozi nemške vrste;
Tam seveda je takoj napaden.
Med boritvo policaj celovški
Hoče ga prijeti; pa preide..
Mu Slovenec de: »Ich bin ein deutscher
Dieser, sehen sie, ist ein Slowener!«
»A, pardon !« Celovčan se zgovarja,
Gre ter se takoj Nemčurja loti
Kterega pokazal je Slovenec
Prime ga ter hoee ga odgnati
Na nesrečno tje številko osem,
Kjer so luknje črne, strašne, grozne
Ko Nemčurji komaj dopovejo
Policaju, da je vjetnik Nemec
Ga spusti osramočen Celovčan.
To razume se, da je Slovenec
Koj pri prvi priliki pobegnil —
Oj glavica modra ti celovška !
(I)alje sledi.)	Kccelj.
o
oo
1111
(Slika po „Slavisehes Eeho".)
Ljubi moj Blaž, ti me že preveč dražiš, da naj ti pišem kaj o naši avstrijski politiki. — Do zdaj nisem mogel, ker mi je mraz prste krčil in vrhu vsega sem imel tako sitnost z Brivčevim koledarjem, da imam že od novega leta sem nad dva tisoč belih las več; torej pomisli, potrpi in ne zameri.
Danes pa ti hočem par vrstic spisati v duhu »Slovanskega odmeva«, ki izhaja v Bečn. Poslušaj !
Naša ljuba mamka Avstrija je bolna.
—	Hudo ji je, ker nje telo sestoji iz dveh polovic — avstrijske in ogerske polovice.
—	Našej mamki Avstriji gre slabo, ker je v madjarski polovici vedno lačna — njej dišijo čudno slovaški otroci, rumuoskj dečki in hrvatske device.
Tudi nje avstrijska polovica ima grozni apetit, ker Nemci in Italijani so dobili madjarsko bolezen in hrustajo noč in dan slovenske otroke, može in žene.
Mamki Avstriji gre tudi zlo in vse narobe, ker ona je imtla k sreči najboljše, najmodrejše ministre.
Blaž moj, ti boš zavihal nos, češ, kako pride Brivec do takega zaključka o ministrih. Ali dragi moj, potolaži se, ker zdaj nimam časa, da bi o tem še posebej otrobe mlatil.
Ljubi Blaž, ti dobro veš, da mati Avstrija ima še precej njiv in gruntov,— Posebno na jugu so nekatere dežele po večem ali čisto slovanske kakor: Hrvaško s Slavonija, Bosna in Hercegovino, Dalmacija, Primorsko, Kranjsko, Štajersko, Koroško. — Kaj ne Blaž, lepe njivice, lepi vinogradi — buzarona, kaj ne? In tam na zahodu šumi morje Adrijansko, kaj ne ? In na teh poljanah živi še dobra pest telesno in duševno izbornih ljudi, kaj ne Blaž ? In saj veš, dragi Blaž, da malo niže leže tudi naša polja Srbija, in še malo niže lep kos sveta, Bolgarija, in še niže prav na obrežju leži celo Salonik očet-
njava naših bratov Cirila in Metoda. — Kaj se ti zdi, prijatelj Blaž?
No, še par korakov, pa so v naj-krasuejšem gnezdu te zemlje — v Carigradu. — Kaj se ti sline .ne cede, ljubi Blaž ?
In na severu........molči, dragi
1
Blaž, in ne obupaj !
Pa pomisli, ali sploh bi smela naša, mamka Avstrija oddati te južne — jugoslovanske njivice in poljane — brez da bi ji odtekla kri. Ne, ne, ljubi Blaž, tega ne stori mamka Avstrija, in ne bo dopustila, dokler ima iskrico pameti v možganih.
No, Blaž, ti se že zopet praskaš za ušesi, ker se ti nekaj čudno zdi; ker spoznavaš veljavo teh dežel za našo majko Avstrijo, a ob enem ti ne gre v glavo, kako da more postati iz matere mačeha.
O tem pa drugikrat, m<'j dragi Blaž.
A ko se misliš naročiti na Brivcev koledar, te lahko postrežem; samo piši mi, ako ga želiš.
Tvoj
M i 1 o š.
-r?
Srce je žalostno.
Tam doli, kjer konec je naše vasi preljuba, prelepa deklica živi; najlepša deklica, kar hrani jih vas, najljubša pa meni vseh deklic pri nas.
Tja doli mi vhajajo misli želje, tja doli, tja doli želi mi srce. Ce megla objema kdaj dušo mojo se hitro zjasni, če se zmislim na njo.
Ce hoče obup me vreči v prepad, se zmislim na njo, potolažim se rad. Mi zvezda vodnica in solnce svetlo je dekle prekrasno, preljubo, sladko...
Pa vendar je žalostno moje srce saj me ne ljubi trdosrčno dekle. Ne vidi, ne vsmili se mojih solza, strašno hrepenečega za njo srca .
o
oo
Ja pštmentaiia ljtan"
(Zvršetak) Prišla je tretja jesen od kar je šel v vojake in zopet se je vesel povrnil domov. — Še enkrat bom poskusil svojo srečo, mislil si ja in kakor rekel — tako storil. Bila je lepa jesenska noč ko je korakal naš Jože zopet proti oni vasi. Šel je prav tiho, da ga nebi zapazili fantje če jih jo še kaj na vasi. Bilo je k sreči vse tiho
in mirno le hišni pes je lajal na vse pretege.
A Jože ga je utjlažil s tem, da mu je zmetal skoraj cel kos kruha, ki ga je imel pri sebi.
Slednjič se uspne do okna—svoje[lju-bljenke, ter začne trkati. Začel jo je nato klicatiz najslajšimi besedami kolikor jih je vedel — no vedel jih je mnogo saj jih je cul pri vojakih dovolj. Odgovora pa ni bilo -— le par tihih smehov je čul iz sobe. Zopet začne: »Oh odpri no, saj ni taka rosa da ne bi mogla do okna bosa. ura je že dve, od tebe pa še besede ne — itd. Slednjič se je tega že skoraj naveličal in postal je že žejen.
Vedel je-pa da dobe fantje pogostokrat kaj pijače pri svojih ljubih na oknu. Zato je tudi on poskusil to dobiti in začel je: Oj žejen sem že ko goba, oh saj en fra-keljček mi ga daj ako že odgovora nisem vreden.« »No to pa že dobiš* — čul je iz sobe. No kedo je bil tega bolj vesel kot naš Jože. Res je čul, da je Anica vstala in šla iz sobe. Kmalu na to čuje da se je vrnila v sobo. Res Anica odpre okno
—	Jože stegne roko, da bi prijel za steklenico — a v istem hipu — tristo devet in devedeset medvedov . . . brrr . . . skočil
—	prav za pr v padel je pod okno moker kot miš. Mislil je da bode pil žganje. — A ta na nesrečna Anica ga je krstila s škafom vode -— da je bil moker do kože
—	O bore Jože !
Kaj je hotel storiti ? Šel je potrt in moker domov. Neopazen se je splazil na skedenj kjer jo imel svojo postelj. Tu je imel k sreči še jedne hlače in srajco, da se je preblekel — mokro obleko pa je skril, da je ne bi zapazil kdo domačih. Ko je drug večer spet sprišel spat — razobesil jo je, da bi se posušila češ: Ker se je po noči zmočila — naj se še po noči suši. — Ko je meni to pripovedoval je dostavil: »Res sem ljubil Anico — a ona je mene š. bolj. Ne bi bil mislil, da dobim toliko od nje na enkrat. Ce ji Bog grehe odpusti, jaz ji to tudi«. To pa rečem — da nikdar ne grem nobene več klicati baba je h ... č.
Ce je ostal pri tem sklepu — tega ne vem — toliko pa vem, da je še sedaj sam tam nekje med gorami.
Vc-Na cesti
I.	k lesar: Umakni se! Ako sa ne umakneš ti bo pela huda !
II.	kolesar: No, kaj!
I. kolesar: Umaknem se jaz!
I
oo
Jaka in odmev,
V zadnjem času nima več Jaka sreče z govorancijami; nedavno temu povoril je v neki veliki dvorani :
....»In gospoda moja.... vi ste gotovo vsi prepričani, da jaz, vaš Jaka.... »k a«, »k a«, — je odmevalo od sten — ljubim domovino.... »vino« — odmevalo je od sten in da je moje navdušenje vzvišeno.... »no«, »no«! —odmevalo je zopet.
Nikjer nima več sreče — celo pri prešičkih ne! —
fclrgo: Zakaj pa je on — njo - ko sta se razšla ki sta po noči češnje na hribu brala z »buona sera« pozdravil ?
o
oo
France: Zato, da se ji je skazal koliko laški zna; saj zna tudi nemški, se je naučil ko je bil uradnik-sluga-kurjač.
Grrgo: Koliko časa je bil ? France : Dovolj! eden cel mesec, ki je daljši nego je februar v prestopnem letu.
Grrgo: Naj le zna nemški in laški, to pa vendar ne zna, da kar je Sv. Miklavž prinesel mu laliko spet Nikolaj vzame. France: Na svidenje! ko mi spet brada zraste!
,,Ostrižen in obrit".
Aktuvelni nasveti dobrega prijatelja prijatelju.
Nekdo je pisal svojemu prijatelju nastopne imenitne nasvete : Minolo leto sem se hotel ženiti, a nisem se ženil, ker nisem imel — časa za to. Nadejam se, da bo tudi letos zopet tako. Vedeti moraš, da sem namreč kakor predsednik kluba samcev kompetentna oblast za sodbo o ženski. Pripovedujem ti torej kakor avtoriteta in prijatelj. Cuj me!
Ženska jc vrag, tudi ona, ki se ti vidi nežna kakor nebeški augelj. Zato pa : čuvaj se žensk, ljubi vino in pa — mene ne pozabi!
oo o
Najsrečneji človek.
B. pripoveduje: V ljubezni nisem imel nikoli sreče; prva ljubica jc šla v samostan, druga je umrla, tretjo sem moral poročiti
K
Str. 3.
Nova vlada: Malo sladeice tej tičici-stranki, malo oni, in tako se nadejam, da jih spravim vse v jedno kletko; in to bomo imenovali - narodno spravo.
N e v e r ni To m a ž : Da le tvoje sladeice ne ostanejo vsem sknpai -na želodcn! Potem se bomo res vsi zložno — slabo počutili.
Usodni tiskovni pogreški.
Iz počooila o v sprejemu kardinala: Na lepo odičenem kolodvoru ga je pričakovala velika množica, na čelu jej dva š k o p a (škofa) ....
Iz neke osmrtnice: Žalosti potrtim srcem naznanjamo vsem svojim p o ro d n i-kom (sorodnikom) ....
Sosebno imeniten pa je nastopni tiskovni pogrešek, ker izraža popolno, in jako britko resnico. Ne britko za onega, o katerem govori, ampak za vse one, ki imajo z dotičnikom kaj opraviti. V nekem listu je bilo citati te dni, kako da nesrečni srbski generalissimus vse vodi za nos; a stalo je tam došlovno, da Milan novce (mesto norce) brije iz vseh diptomatov in tudi — avstrijskih. Ali ni to morda resnica? Kako zna Milan novce briti, ne le iz diplomatov^
ampak tudi iz nesrečnega naroda srbskega, o tem bi mogli mnogo pripovedovati pa-rižki bulevardi in pa njih — večno-žen-sko okrasje. Skri se ti, tržaški »Brivec«, in se sramuj. Ti pač znaš razne kosmatince briti, ali — novce, tega pa ne!!! To zna le brivec na čelu srbske armade... A propos, kaj pa je prav za prav na tisti vesti, ki je krožila te dni po listih, da se i je z vojnim zakladom srbskim »nekaj zgodilo«, zbok česar se Milanu ni mudilo v Beligrad ? !! Mari je tudi v onem zakladu kdo kaj bril?!
? !
Grof: Cuj Jože, danes je slabo vreme
ne vprežemo konje. — Jože : Ekselenca, imam vse napravljeno, kakor ste rekli, lehko se odpeljem že jutri na Dunaj. — Grof v zadregi: Ne ne, Jože vreme se je skisalo, dokler se zjasni ostanemo • • doma. —
Spomini lia leto 1866.
Versa leži v Furlaniji ob italj. meji. Lahi so omenjenega leta, vrgli »batabjon vojakov« ki je imel nalogo zasesti Primorsko in potem »maiširati«. na Dunaj. —
Bilo je okolo 11. ure zjutraj, ko [pri-dirja italijanski vojak na belcu v Verso: Mož jezdari po ulicah, a kjer jo zagledal avstrijskega orla je besno kričal: Noi siamo Italiani abasso la galine, (Italijani, smo dol z kokošjo*. — »Se sabljo je sekal po našem »orlu« in ko se je tega naveličal je pojahal malo na polje videti novi svet.« — O toj priliki se pripeti, da ga je zadelo avstrijsko »zrno«, in revež je obležal v jarku, brez da bi se mu posrečilo avstrijsko kokoši pojesti.
Bilo je menda one dnij, ko je bila zašla »italijanska b a t ulj a«, že blizo Gradišča. Reveži so menili, da so že v središču Avstrije pa so popraševali kmete: »Cujte ali ni ono mesto tam Dunaj.« —
Spomin na 15. januvarja 1899.
V Trstu je bil ono nedeljo velik ze-menj. — Laške župane so bili prignali na razstavo v Trst. Med njimi sta bila tudi ona dva Hrvata — efijalla, ki sta še na predvečer pripodila purane na trg « - Pozneje so ju židje nosili po trgu. A vse to je šlo, da se dokaže, da je Pazin italjanski, da jo Istra beneška dedovina. —
Te dnij je pa pisal »Indipedente :« Vlada je Slovanom dala hrvaški gimnazij in verh tega še, hrvaško pripravnico; — ter je obupano zakličal :«
Povero 15. gennai 1899. — Ubogi ja-
nuvar bil si glas upijočega v puščavi. *
Smešn ica.
Rezervist A. »Letos se nisem zgladil pri kontrolnem shodu — pa sem bil zaprt-«
Rezervist B. No-jaz sem se pa zglasil, da sem tukaj sam bil pa tudi za prt.
A. No kaj naj pa potem naredimo?
Dijak piše domov: »Učiti se imam veliko — časa teraj malo — čas je pa denar, toraj denarja tudi malo. —
K
Nekaj želj.
O Gosped u-lisi mojo molitev ter varuj mene ognja in zažgi rajši hišo mojega soseda. Daj lačnim jedače, in krčmarjem lačne. Daj gospodičin starim fantom. —-
Novi gospod ministerski predsednik si nadevlje svojo najlepšo toaleto. Mi pa bi menili skromno, da v Avstriji ne bi potrebovali za sedaj toliko lepe ovratnice, marveč le — raskave metle, ki naj bi enkrat temeljito pomela tiste stare smeti iz tiste nekdanje dobe, ko so mislili, da je Avstrija res nemška država.
Kraški lešniki
1.	Svet je velik. On je posoda, v ko-jem je vse sovraštvo in vsa ljubezen.
2.	Materin jezik je kakor naša koža ; kajti drugi (ptuj) jezik, kojega se nav-čimo, je enak obleki, katero po porabi z novo zamenjamo. To velja za posamezne osebe, kakor tudi za eele narode.
o. Kdor molči, s tem marsikdo misli, da govori modro samo na odru.
4.	Kdor hoče svoj razum ohraniti, mora veliko gledati iti malo filozofirati.
5.	Človeka ne stori 100 opic, a na enega pametnega gre 100 opie.
(3. Priložnost dela tatove; priložnost ljubezen.
7.	Najhujša zavidljivost je zavidljivost srečnih ljudi.
8.	Ljubezen, spanec in sreča pridejo takrat, ko se na nje ne misli.
9.	Da po dežju solnce pride, ni še tako gotovo, kakor pa da po solncu dež pride.
10.	Najgotovejši, da komu kaj ne spodleti je to, da se v nič ne zaleti.
11.	Metafizika je znanost o rečeh, o kojih nič ne znamo.
12.	Starost, pravimo, da je bolezen, pa da bi le mladost bila zdravje.
13.	Laž ima sicer kratke noge. pa teče vendar jako hitro.
14.	Mnogo ljudi napiše testament v nadi da bi še dolgo živeli.
15.	Marsikdo bi svojo soprogo nosil na rokah, ako bi ne stala na visokih nogah.
Višek kcmoditete.
•Janez: To bi bilo življenje, ako bi bila ta-le hiša tvoja! Vsaj 40000gold. je vredna.
Jože: Seveda bi bilo. No, vendar semotiš, ako misliš, da bi nesla Bog ve koliko. —
Janez : Kako ne, vsaj po 4 od sto. Jože: Kaj še. Misliš-li, da bi bil jaz tako nespameten, da bi se ob vsakem terminu trudil po stopnicah?! Jaz bi lepo pobral pri strankah, ki stanujejo pri tleh, oni drugi gori pa niso toliko vredni, da bi se jaz potil radi njih! Kaj je »fit« v pri-s komoditeto! !
Hlapec
Služil sem pri zaploškem gospodu za hlapca. Nekoč mi reče: »Janez, dobro na-maži kočijo s »šmirom« ter naprezi konje, se bova odpeljala v Ribnico.«
Ko delo izgotovim, (bilo je ponoči), grem po fajmoštra. Ta se vsede v kočijo, toda česar se dotakne, vse se ga prijema; hoče ostati, toda ne more. Ko me vpraša kaj to pomeni, odgovorim mu: »Kakor ste mi zapovedali, častiti gospod, tako sem storil ter kočijo dobro namazal. Strašno razjarjen mi da fajmošter takoj »laufpas« in moral sem iti s trebuhom za kruhom.
Pridem do druzega dvorca. Ko grem mimo skednja, slišim mlatiče. Te vprašam, bi se li dala tukaj dobiti služba. Ko me vprašajo po imenu, rečem: »Stirnajst dnij pred Zt. Janžom, »Rekel mi, naj se le zglasim pri g. fajmoštra. Ko grem dalje, 1 srečam pri vratih nekega služabnika,
kterega vprašam, kakor mlatiče po službi. Tudi ta me vpraša po imenu. »Dober šnaps« mu odgovorim. Reče mi, naj le grem k fajmoštru. Pridem v njegovo sobo.
Naj prvo zagledam v njegovi sobi, nekaj na mizi, po kterem me jako skomini. Fajmošter sedi pred ogledalom ter se ravno hoče briti, ko jaz vstopim. Vpraša me, kaj da bi rad; ko mu povem vzrok svojega prihoda, me še vpraša kako se pišem. Odgovorim mu; »Tako.« »Dobro«, reče mi. »Službo že dobiš in sicer se bova najprej brila.« K temu sem jaz kmalu pripravljen. Namažem ga po enej plati lica in oči z »žajfenco« tako, da ne more gledati, nato hitro vzamem mošnjo z mize ter zbežim. Misli si o bradati Brivce, itak sejm je to bil.
Bežim mimo kuhinje i pridem do služabnika pri vratih kateri me hoče zadržati, toda jaz ga zavrnem ter bežim naprej mimo
BRIVEC
Str. 5
mlatičev itd., gospod pa za mano. V ku-	IStclPSkl STŠBfli
hinji vpraša kuharico: »Ali si videla«	Bartolič u lievolji
»Tako?« »Ne, gnadljevi gospod, tako grdo	I)a to razumijem0: OV(Ije' nije govor
namazanega človeka pa še nisem videla.« 0 mladom »podeštatu« pomjanskom, koji »Pa še si videla« »Tako?« »Kakor sem že rekla, tako še nisem videla.« Ko vidi da nič ne opravi, leti naprej. Pri vratih vidi ležečega služabnika, kterega sem bil jaz zvrnil ter ga vpraša :
»Zakaj pa ti tukaj ležiš?«
»Dober šnops me je vrgel.«
»O ti svinja ti, zakaj pa piješ šnops? Jaz ti bom pokazal! Nato ga pošteno na-klafuta ter leti dalje.
Ko pride do mlatičev, reče jim: »Ali ste videli Tako?« »Xe, tako pa ne!« Pa če ste videli koga tukaj mimo leteti?"
Da, Štirnajst dnij pred Št. Janžom je ^Talijani niso nikad zaboravili
letel mimo.« Ko fajmošter vidi da tudi tukaj nič ne opravi, vrne se žalostnega in potrtega srca nazaj v farouž ter premišljuje, kakega brivca je imel, jaz pa sem bežal 7, denarjam ter gospodu fige kazal. (Namreč v žepu.)
»-I uri za g r m o m š e p e 1.« o
oo
V boj.
Mogočno v zraku tam vihra Krasna zastava naša! V boj klice nas! Pogum v srca! Al' mlad si, star, ne vpraša. Za dom naš sveti, jezik svoj, Rojaki v boj !
Moč slednjo je napel sovrag Da osvoji si dom predrag! Da jezik naš čim prej zatre, Vse kruti vrag storiti če ! Pravice naše, zakon svet Ob tla tepta z nogami ! Svoj jezik sili nam! Nam vzet' Naš mili če — silami Rojaki v boj ! Al' mar vam ni Nesrečna domovina ? Al' mar vam ni, rojaki vi, Osoda Slave sina? Pod prapor rodni bratje, vsi! Boj sveti bojevati vsi ! Da v prah sovraga stremo, Naš dom, naš rod otmemo!
I—c
K
Čudno!
Italjani hočejo imeti prah iredentaša Revera na municipiju — Avstrijska straža pa mora noč in dan, leto za letom stražiti kip na južnem kolodvoru kakor bi bila mati Božja.» — Pa recite, da ni Trst kos Italije.
je u zadnje vrieme zasjeo visoku stoliou na plečih talijanske gospode u Kopru te se sada šepiri medju Pomjanci, nego ovo par redaka je namienjeno glasovitoinu Ro-vinjcu, koji je dopustio da mu Krstic pro-mjeni ime Bartoli u Bartolic, samo da | pridobijo za se rukavačke, neprinačke i lovranske fiducijare.
To je bilo vrlo lijepo i sa čas ugodno talijanskoj stranci, ali vremena se mienjaju i mi se mjenjamo s njimi.
Klika več nije zadovoljna s Bartoli-jem kao zastopnikom: a ja mislim, da mu
promjenu
imena ... u dogovoru s mačjim jeneralom.
Talijan... pa da si pusti vikati: živio! (kako se to dogodilo u Gabinetto di lettura u Puli, kad je Kristič doveo menažeriju na ogled), Talijan pa da se prekršča na ič (da se je takvim rodio, nebi bilo za-mjere, jerbo ih je dosta takovih), Talijan, pa da obečaje raditi za.... starimi slovinsku na Kastavščini, Talijan, pa da šuti u Beču, i da netjera otvorcno iredentizam: to su gri-esi, Rojim neima oproštenja, to nije patri-otički, to se mora kazniti. I bogme, kazna ili bolje capitis deminutio je došla : Bartoli nije više predsjednik političkoga društva, Bartoli se je morao odreči zastupničtvu u saboru (beeki mandat je zadržao od straha), Bartoli zlo sjedi več i na stolici obcin-skoj u Rovi n ju.
Sic transit gloria mundi !
Talijani i c. i. 1i. mornarica.
Baron Spaun, zapovjednik c. i k. ratne mornarice rekao je u Beču, odgovarajuči delegatu Ferjančiču na neko njegovo pitanje, da večina pripadnika ratne mornarice jesu talijanske narodnosti. Ja se nedu o tome prepirati s visokorod-nim gospodinom admiralom, jer bi to bilo mlatiti praznu slamu : tko če da vidi kako stvari stoje, neka čita statistiko ratne mornarice, pa če znati gje je laž. Boka ko-torska, dalmatinski otoci, srce Dalmacije, Primorje od Karloboga do Rieke, kvar-nerski otoci te istučna obala Istre --to su krajevi, koji da vaju mornarici samo Ta-lijane, naravski po mnenju admirala Spa-una koji misli da ciela mornarica sastoji od par Rovinjaca, Piranaca, Kopranaca, i Trščana.
Ali što se njega samoga tiče, admiral je rekao još premalo : on je imao reči, da
S V i pripadnici mornarice jesu Talijani, jer je on sa svimi govorio jedino talijanski, kako to-čine skoro izklučivo častnici, ne-mareči da u pozna ju jezik momčadi nego da brbljaju po mogučnosfci jezik puljskih švelja.
DOPISI.
Kubed V Istri : — Mi imamo naš zbor zmeraj pod orehom sred vasi. Zadnji zbor smo imeli uni dan, ko je bilo jasno. — Ko so se zbrali vsi Cubedski možje in žene, stopil je naš konšeljer na velik kamen in je začel tako le šrajati: Kari moji Oubedci! Jaz vaš konšeljer vam naznanim, da smo naložili novo takso na vso tisto živino, ki ima kopita. Da pa se ne bo nobenemu zgodila krivica morete vsi prignat na Kraško svoje mule, konje in osle, jenu za predsednika bom jest, jenu naš žepan, de bomo »dišenjali« takso vsakemu posebej. Zdaj so je pa oglasil Tiče Semič: Cu-ješ Tone,- pej zekej nej*mo letos za praz-niče primli niš »konferterne ?« »Predsednik je takoj odgovoril: Za tone, ker je rekel raš gospod farman, da je prijel »eno le-tero« iz Parenee od junte, da so vsi konti faljeni, jeno de podeštat ne bo primu denarja, dokler ne bodo »konti« prav. — Na to se oglasil Mihec: Čuješ ti Škrga t, če so bli računi zgrešeni, zakaj si jih pa podpisal? »Uni odgovori: Ja uoblast, kej sem jest kriv, de naši škrivani ne znajo delat konte. — Ku bon jest podeštat bojo bon konti prav, jenu vele danes bom pisal na judica tekole : »Encelso šjor jediejo! Miže fanco šaver, ke kva in Govedo go-vemo una granda futada mežerja, ke še ga anda de mal škvaži tuto la jentrada de tera, e mi že prego di mandar kva prešto iiii šjor komisjon, ke še devi jutar el nostro populo. —	Iiešto šuo amico.
A n t o n i o C i k a d a.
Zakaj pa ne biš pisal po slovenski, vpraša ga Cunjič. — Za to ne, ker mene lepše teče po laški in ker po slovenski bi ne bilo vzeto »gor«, — se odreže konšeljer.
Bravo, bravo boter Škrgat, zaupije Toni Fučo in kmalu nato se razide naš zbor na vse vetre. —
M i j a spod ste n e.
Gabrovica pri Komnu. — Ranjki župnik Kneipp tam gori na nemškem je izdal bukve, kako naj se z mrzlo vodo zdravimo. Ako se človek po svojem telesu z mrzlo vodo pere v vsakem letnem času, in to tudi po zimi, se zelo utrdi svoje telo
in postane proti raznim vremenskim spremembam skoraj neobčutljiv. Kneipp najbolj priporoča hoditi zjutraj, potem, ko smo vstali, nekaj časa bos ali golonag po mrzlem tlaku, po rosni travi, po cesti in cel<5 po snegu.
Ta nauk je uvaževal neki fant tukajšnje občine v dan sv. Treh Kraljev. Sel je ponoči k svoji ljubici v vas tje v Vol-čjigrad. Ljubica ga je rada vzela pod svoje streho, ker zunaj je bil mraz, tak mraz. —
Proti jutru pa ju je nekdo motil. Trkal je na vrata, zahtevaje, naj se odpre,
—	Ker se pa ni hotelo odprti, vrgel je doli vrata, vžgal luč in viddl je moškega pod posteljo ležati, fant se je bil namreč pod posteljo skril. Začel ga je obdelovati in debele pesti so padale po njfegovem hrbtu. Fant se je pa rešil stem, da je v beli obleki in bos tekel iz hiše na cesto in iz vasi domov v Gabrovico ;
Tako je dični naš sin uvaževal Knei-povo »kuro« s tem, da je tekel b o s in na pol oblečen i/ Volčjigrada domov.
Upamo, da mu bode ta Kneipova »kura« dobro storila in da se bo vsled tega dobro utrdil, pa zagotvljeni smo tudi da ne bode te »kure« več želel ponoviti, ker bi mu bolj škodila, nego koristila, kaj ti predaleč je teči bos v srajci in v belili hlačah od Volčjigrada do naše vasi. --
Ti pa, dragi Brivce, pridi v našo vas in tudi na Volčjigrad čim prej; prinesi seboj najboljša britev, da obriješ dotična »ljubimca.«	D a Iga vrag.
Vipavski Šenbid. — Šest kosov je pri nas zelo imenitnih. Eden ima gnezdo v Pod-bregu, drugi pa v raznih otišjih. Petje teli kosov je znano, petje če tudi ne slavno, vendar dovolj za domači gozd. — Peli so vse božične praznike, in na silvestrov večer do jutra; tako se veda tudi na novega leta dan. —
Sli so popoludne v neko hišo po »ofer.«
—	Kar so dobili so poskrili pod peroti. —
Vsi radovedni zlete pod velik brinov grm, da preštejajo »ofer.« — Ker slučajno ni bilo mfed njimi kosa Iveta, so na predlog starega kosa si porazdelili »ofer«, ne ustevši slučajno odsotnega kosa pevca. — Črni kosi vsi so bosi Na goli nogi plešejo Iskre z nohti krešejo.
Tako so jo kresali v vaški gostilni dokler je bilo še ofra kaj. Pili so zapili so prijateljstvo.
Pošteni niso naši kosi Zato bodo vedno bosi Dokler vrag jih ne pokosi. —
Šenbidec.
Iz Šenpaske okolice. — Dragi Brivce, ti imaš kaj rad kosmate ljudi. Vidiš, pri nas imamo takih kosmantineev na cente. Goriški prepir ima posebno moč, da ljudi v stranke deli, potem jih koj po bradi spoznaš katere stranke so. Pri nas n. pr. je Faganelova in Blaževa stranka, ena bi kar drugi brado izpulila. Blaževa stranka je v zaroti, ona ne dovoli Faganelovi nobenega predloga. Ako bi Faganelovi predlagali, da bi morali tudi starašini iz šen-paške občine prinašati zamudnino občinskih stvari n. pr. vsaj po 100 vinarjev. Gospod Blaž je prvi ki bi zamahav z obema rokama: »Ne damo nič, ne damo nič.« --Tedaj za borih sto vinarjev se upajo. Blaževi voditi vso občino za nos. —
K u k a č
Najnovejše iz južne Afrike.
Pa ne Brivec ! Vi uganjate Pusta, mi se borimo za svobodo. —
Nič ne d<5. - - Buri so krepki ljudje ni jim mar za par korakov iz Afrike v Trst. Poslušaj: »burska banda« odpluje jutri v Evropo. Seboj pripelje črne kafre, hrabre burske fante in dekleta ; tudi par »korajžnih« angležkih generalov bo med njimi, Dne 11. svečana na večer pridejo gotovo na »B r i v č e v večer«,
Upamo, da jih sprejmete kakor »zmagovalce«.	Tebi zvesto udani
Burskl brivci.
Boj med amerikanskimi miljonarji.
Miljonar Guld je imel svojo železnico, katera je konkurirala z Vanderbiltovo črto Cikago Nevjork. Ko je pa Vanderbilt znižal voznino za prevažanje živine, je Guld isto še bolj znižal. Vanderbilt ni si vedel pomagati drugače, nego da je tudi on še bolj znižal tarifo. — Konkurenčni boj se je vedno srditeje nadaljeval, slednjič je izjavil Vanderbilt, da bo on prevažal živino od Cikaga v Nevjork za ve-stransport samo za en tolar. Guld se je priznal premaganim, ter ni več prevažal živine. Ali za nekaj časa je zvedel Vanderbilt, da je vse vole po navedenih naj-nižih cenah po njegovi železnici pošiljal sam njegov nasprotnik Guld ter si s tem napravil lep dobiček.
K
Pogovor dveh tatov.
A; Kako lepo bi se živelo, ako bj ne bilo zaporov.
B: Norec! Baš zapori pospešujejo naš obrt. Ako bi ne bilo zaporov, bi kradel vsakdo.
o
o o
Umetni zobi pri psih.
Engleški zdravnik Moely je imel psa, ki je zgubil skoraj vse zobe, tako da ni mogel več jesti. Zdravnik mu vloži nekaj sprednikov in kočnikov in pes se danes dobro počuti in grize in objeda kosti kakor prej.
o
o o
Linus II,
sin izborile matere, je lep, čistokrvni in se ponaša z fenomenalno rastjo žime. Ob vratu mu visi 3'34 m. dolga" griva, in rep je 4-8G m. dolg. Ta čudni konj je last g. I. Ruterforda v Vadingtonu v Zedinjenih
državah v Ameriki. *
Pri nas ni pogreškov.
Nek znani amerikanski žurnalist pripoveduje: V Bostonu sem imel v uredništvu veliko sitnost. Nekega dne pride k meni mož z težko pritožbo. V7 vašem časniku stoji »drukano«, da sem se jaz obesil. Vi pa vidite, zdaj sam, da to ni res: torej zahtevam, da spoznate in javno pre-kličete Vaš pogrešek. »io ni mogoče — pri nas se ne delajo pogreški, k večemu hočemo stvar tako zaviti, da se je Vam štrik utrgal in tako ste srečno ubežali gotovi smrti«.
^
Na Rrivčev večer !
Letošnji Brivčev večer se priredi na korist ,,Dijaške ustanove v Trstu" in za nabavo učil na slov. šoli pri sv. Jakobu.
Vabilo.
Da počastijo tudi Brivčevi pomagači slavne Bure, kateri so naznanili svoj prihod v Trst dne 11. svečana 1900 bodo tudi letos priredili *
Brivcev večer
z jako interesantnim programom.
Natančneje podrobnosti o tem znamenitem večeru objavimo v prihodnji številki.
Začasni odbor.
Listnica uredništva : Mihu Čuk se pritožuje, da je te praznike Lil v javnem vrtu; tam je našel razne slovenske vrabce in vraboovke, ki so prišli v Trst iz Vipave, Krasa, Brkinov, Kranjske, da bi se nazobali. Čudno se mu dozdeva, da ves ta drobiž 6 vrči med seboj samo laški či, či; ne /meneč se da, so se rodili na slovenski strehi. — Tudi v bližnji krčmi kjer toči slovenska krčmarica ni slišati več glasu, češ da se bi vino skiselo. — E Brivec v Trstu je največ slovenskih kosmatincev,
—	teh se loti. —
Vabijo Brivca v Križna (koršo.) Človek bi prišel, da bi zvedel čemu drže v hotelu pod murbami dolge nosove; — celo taki, ki visoko letajo, a se na majhen koren 1 usedejo. Društveni zapisnik se spraznuje
—	ker se križka mladina boji dolgih nosov in pa še ker Francelj misli na pomlad pobrisati jo v Pariz. — Sicer bi pa po ■ magal gospod M. M. ako imaš še kaj 1k i-ede.
V Divači bi bil kmalu zbolel nekdo, ki je na kolodvoru spil 14 lit. medežije. Ravno tam se je celo zgodilo, da je gospodarjeva metla brez vsakega opomina pometala ljudi iz gostilne, in če niso takoj zbežali je »božja roka« pahnila goste čez prag in če je bila posebna sila so celo muzikanti pomagali trebiti hišo. — Brivec potrebujemo vagon žajfe! —
Iz Lok. .. Vaši škorci so se dobro zapomnili, kako vdovo so nekdaj gospodje zasnubili. — Nedolžni bil je tudi zaprt.
—	Ali danes sloni na oknu sirotica osamela in šteje srčne noči, ki jih je nekdaj preživela. —
V	Ljubljani :
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13. „ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. SES AREK, Selenbergove ulice štv. 3(3, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosn. JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju :
FLORIJAN. bukvama.
V	Celju: TOBAKARNA v »Narodnem domu".
V	Kamniku:
V	Pulju :
TOBAKARNA Bracciafogli ulica Carrara št. 40
Na postajah južne železnice : Nabrežina in Zidanmost.
Na postaji drž. žel. v Trstu.
I. VICIC, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleko vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno za(lo-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
OOO0OO0OOOG00OO
Prijatelj, ako želiš kupiti
„B E I ¥ C A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENČIU, nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenbur ga
„	Molin grande pri uhodu mestn. vrat
,.	Via Nuova in Molin piccolo.
ulica Barriera vecchia v hiši ka varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobi.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„( „	pred cerkvi Sv. Antona starega.
,,	tik museja Revoltella.
Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarue Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERSIC, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v ,,Narodnem domu" v Barkovljah.
V Gorici:
TOBAKARNA Josip Sch\varz, šolske ulice.
En. Jellersich. Nunske ulice blizo
„Slavisches Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
JUT Časopis vestno zasleduje s 1 o v a n s k a gibanje in temeljito razpravljata najvaznejs-.dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli *ikar ne bi smel biti brez tega lista.
^aaaaaaa/mv^fvv^ aa^sa^v« a avv
Usojam silslav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
i kavo, daj, olje, riž, makerone, delikatese, V _
I omkksh sadje, ribe, vina itd. uro f
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur,"posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam m onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, lino olje, itd.
Bm~ Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
<
(
Pozor!
JRIVGBV KOLEDAR
Pozor!
za leto 1900 je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah in knjigarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 80 po pošti 35 nč.

uxxxxn*nnnnn*n*
Gostilna Fran Potočnik
ulica taeo st. 1. - tkst - ulica Ireneo šl.l.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
Kx*$mxxx*)mxxxft
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubi,jana - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. - - Najfinejša
v
Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
{{ Leposlovni list za ženske i z-hnja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d učne-nasvete ža matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom iti življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicuraeioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250 000 zal »ž. kapitala.
Asikuracije so znašale:
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 459.000 gld.'
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - niioa s. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, sc vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temalc, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
xxxxxxxxxxxxxxx
Ica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge iu obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7Q
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66-
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gi. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
OO0OOOOOOOOOOO
O Prodajalnica jestvin 1
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.

Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se. oseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
CXX5CX300000QQOOOOOOOOOOOOOOOCOO
Kedor daruje novčič za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laskih in nemških krempelj. 000033033333»3j33330000000ccco
Prva slovenska trpraa z ž e 1 e ž j e 111
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe ; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske slroje. Vise po najnižjih cenah.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
D. Zadnik - Trst
ar ..Via Nuova št. 28
Trgovina, z najboljšim uiaiiifaMurnim Mapi,
Udobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(sjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode.
Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.