C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji , Eisenbahner‘ Dunaj V Zentagasse 5. rnsm IfOT^I SVOBOD! GLASILO SLOVENSKIH ZELEZMSKtH NASTAVUENCEV niiiii)iiiiiiirniiiimiriiiiiii)iiinTiiniiT)iMiiiniinnmiTTTimfT!T!T!Tg!glITIiriJffl UREDNISTVO so nahaja v Trstu ulica Madonniiia 15 Telefon 1G70 UPRAVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca Nefrankirana pisma se ne (Sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: za celo leto . . . . 4-40 K za pol leta .... 2-20 K za četrt leta. . . . 1 -10 K Posamezna številka 18 vin. St. 4. V Trstu, 15. Februarja 1913. Leto VI. Davčna politika meščanskih strank. Vlada odklanja dosledno vsak nov predlog v korist železničarjev, ki Se ga stavi v državni zbornici. Pomanjkanje denarja v državnih blagajnah. nezadostni dohodki, preveliki izdatki itd. so glavni izgovori vlade, da sine odklanjati delavstvu koristne predloge. Argumentiranje vlade ima na meščanske stranke izredno prepričevalno moč. Po listih in v javnosti opravičujejo svoja izdajstva sklicevajoč se na vladine finančne razloge. Ne pozabijo pri tem seveda demagogijo socialnih demokratov, ki znajo le zahtevati nove izdatke brez dovoliti nove dohodke. V resnici pa so socialni demokratje povedali vladi in meščanskim strankam, kje da je iskati več dohodkov. Še pred par dnevi je poslanec! Renner stavil na dnevni red finančnega odseka državne zbornice predlog, ki priporoča celo vrsto primernih načinov za pridobiti državi zadostni in gotovi vir dohodkov, brez da bi se za to obremenilo ljudske sloje z novimi in hujšimi davčnimi zahtevam. Zviša- naj se davek na veliko poljedelsko industrijo. Dosedanji način obdačevanja latifundov na podlagi katastralne vrednosti, je reformirati. Dohodki velikega, poljedelstva so se vsled zveze z industrijo, visokemu podraženju življenskih potrebščin in vsled razvoja prometnih sredstev, nad petkratno pomnožili. Zlasti dohodki latifundov ob velikih mestih so za desetkrat in celo dvanajstkrat višji nego dokazuje čista katastralna vrednost. Če se uvažuje, da se odmerjuje davke na veliko poljedelstvo po starem katastralnem načinu, brez račuati sedanje pomnožene dohodke, je rečeno, da je veliko poljedelstvo enostavno oproščeno vsakih davčnih izdatkov. Zato so socialno demokratični poslanci stavili v finančnem odseku predlog, da naj se v novem davčnem zakonu sprejme določbo, da je„ odmeriti davke na latifunde na podlagi resničnih prejemkov. Ne gre, da bi se obdavčevalo revnemu ljudstvu vžigalice ali magari žganje, dokler obstoji davčni privilegij za agrarce. Toda agrarci, ki znajo prav mnogo zahtevati od države, niso bogve kako razpoloženi napram njej, ko se tudi njim nalaga nekaj davkov. In tako je bil predlog socialno demokratov z vso naglico odklonjen. Da so krščanski socialci glasovali proti obdavčevanju agrarcev, se razume samo po sebi. Ali proti predlogu sodr. Rennerha so poleg' agrarcev glasovali tudi nacionalistični mestni poslanci ! Gospodi nacionalisti so se tako zahvalili agrarcem za splošno podraženje živil. Niso samo agrarci proti podavčenju prejemkov. Tudi gospodarji samostanov prav radi prelomijo princip, da je dati cesarju kar je cesarjevega. Dohodninski davek se odmerja progresivno. Čim večji so dohodki, temvečji je prispevek, ki mora v državno blagajno. Upravniki samostanov se znajo v tem oziru pomagati iz zadrege na prav prefrigan način. Če ima n. pr. samostan 50 redovnikov in 100.000 kron dohodkov, bi morala uprava samostana plačati 3020 kron dohodninskega davka. Uprava se pa postavi na to stališče : Od 100.000 kron dohodkov 50 redovnikov pride na vsakega 2000 kron prejemkov. Torej plača vsak posamezen redovnik svojih za 2000 kron dohodkov 20 kron določenega davka. Kar znaša skupno za 50 redovnikov 1000 kron, mesto 3920,—. Lepa in nemala prihranitev! Zato so socialni demokrati predlagali, i da naj se obdavčuje samostane kot splošno imetje ne pa posebej po prejemkih posameznega redov, nika. Klerikalci niso hoteli seveda ničesar slišati o kakem takem obdavčevanju. Pa tudi pri tem-protiglasovanju niso bili osamljeni, Ž njimi vred so glasovali proti predlogu tudi naši preslavni protiklerikalni in svobodomiselni nacionalistični poslanci! Obdavčevanje samostanov ni bilo po godu našim liberalno radikalnim svobodomiselnim nacionalistom. Oni, ki niso glasovali proti našemu predlogu, se pa niso po znani taktiki udeležili glasovanja. Z ravno tako vnemo in naglico so klerikalni in nacionalistični poslanci odklonili predlog socialno demiokratične frakcije v parlamentu, da je obdavčevati tudi dohodke cesarja, nadvojvodov in oficirjev. Kakor je iz gori navedenega razvidno ne-stavijo socialno demokrati s»mo zahteve ne da bi skrbeli za potrebne državne dohodke. Naši nacionalistični in klerikalni poslanci, medtem ko se zavzemajo vneto za obdavčevanje vžigalic pa odklanjajo davčne predloge na dohodke bogatih in imovitejših. Za železničarje in socialne reforme ni v državni blagajni denarja. Meščanske stranke ne dovolijo, da bi se vzelo za delavce iz blagajn, ki j so navajene jih same prazniti. Polit ika in stališče meščanskih strank narekuje resno železničar jem, da je trebas podvojeno energijo in neomajno silo zdrobiti premoč nacionalističnih in klerikalnih strank. Proč z žoltimi organizacijami, ki služijo le interesom podpirateljev agrarcev, redovnikov in bogatašev ! Železničarstvo Avstrije naj se pridruži veliki enotni socialno demokratični organizaciji ki nam edina omogočil je uspešen -vsestranski boj proti nasprotnikom in sovražnikom delavstva. L Fran Schuhmeier I Pretresljiva vest je prešinila socialistične vrste. Padel je znani neutrudljivi in neustrašljivi ljudski boritelj, prešel je mislec socializma in apostol proletarskega osvobojenja. Padel je na bojišču žrtev blaznega čina fanatiziranega delavca. Proti boritelju ideje, ki je žrtvoval koristno življenje delavski sreči in emancipaciji, se je dvignila smrtno usodna roka delavca! Tragika socialnega boja zahteva tudi taka nečloveška nesoglasja. Proti Schumeierju ,ki’se je ravno vračal iz shoda v Stockeravu, je na dunajskem kolodvoru severno-zapadne železnice ustrelil pristaš krščansko-so-cialne zveze Pavel Kunschak. Schumeier se je taki oj mrtev zgrudil. Uničena je bila popolna duševno in telesno zdrava in močna eksistenca Vest o umoritvi dragega sodruga se je bliskoma razširila med delavstvom. Razburjenje in najglobokejše sožalje razvnema srce zavednih delavcev, ki so zgubili svojega najplemenitejšega in na j zvestejšega branitelja. Schumeier je bil najmar-kantnejša figura avstrijske'socialne demokracije. Uvaževali so ga celo nasprotniki. Zlasti pa ga je ljubilo in cenilo delavstvo. Izšel je iz delavskih slojev in je bil sam delavec. Bistri um in njegove velike organizatorične in politične zmožnosti so mu dajale vsestranski vpliv. Bil je državni poslanec in občinski svetovalec in urednik znanega socialističnega glasila „Volks Tribiine“. Pristopil je stranki v dobi najhujše reakcije. Bil je za svoje politično prepričanje mnogokrat obsojen. Deloval je neustrašljivo. Bil je vstvaritelj in duša socialnega gibanja v Avstriji. Mnogo bi bil če koristil delavstvu ; blazni čin fanatiziranega kleri-karca je uničil mogočno eneržijo. Prešel je apostel in boritel j ljudske emancipacije, prešel je ob sočustvovanju množice, ki ga je ljubila in ki mu bo ohranila najlepši in najiskrenejši spomin. Vse tesneje se ob tej uri udru-žujejo proletarske vrste. Ob njegovem odprtem grobu se »zbirajo in razvijajo rdeče zastave. — Umrl je apostol; umrla ni ideja za katero je deloval in se žrtvoval. Živel bo večno v duhu ideala in neprestanega razvoja stranke, za katero hočemo z neutrudljivo mladostjo in energijo delovati. Naj na grobu sodruga večno cveti krizantema našega naj lepšega spomina, naše naj iskrenejše hvaležnosti . Refleksije. Zgodovina človeštva je večni neprestani boj napredka proti reakciji, svobode proti tiraniji, luči in resnice proti socialnim in ‘verskim predsodkom. ! Že v najdavnejši preteklosti ie resnino znanstvo in napredno stremljenje slavilo svoje zmage nad duševno in telesno suženjstvo. Boji sužnjev proti mogotcem, svobodnih duhov proti eksponentom lažnjive znanosti in verskega fanatizma, so se bili mnogo predno se je v zgodovini človeštva pojavil najostrejši boj med kapitalistom in proletariatom. Pod zastavo duševne in gospodarske revolte se zbirajo množice že od davnih časa razredne razdelitve družbe. Francoski filozof Rousseau je dejal, da socialni boj traja odkar je prvi človek rekel bližnjemu : jaz sem tebe moči nejši, zato mi moraš služiti ! S supremacijo človeka nad človekom je nastalo razredno nasprotje in sociabii kontrast, četudi je zavzemal drugačne oblike, je bil že tedaj enakega značaja kot sedanji. Ali tisočletni boj telesno in duševno zasužnjenih proti razredni in verski tiraniji, nam ne dokazuje samo, da je organizacija človeške družbe nepopolna in nepravilna, da je brutalnost, izkoriščanje in izstradanje pogoj razredno kapitalističnemu obstanku ; predočuje nam obenem nepopolnost stremljenj in narazumevanje teženj delavskega razreda. Tisočletja že se borijo prehodniki bodočnosti in zavedni delavci za uveljavljenje proletarskih pravic in razširjenje svobodnih načel. Padli so 'v teni svetem apostolatu neštevilni mučenild. Nobena vojska ni dala toliko junakov in ni zahtevala toliko žrtev, kot proletarska vojska. V ječah, na vislicah, v pregnanstvu ali na barikadah so junaki ljudskega osvobojenja z žrtvovanjem svojega življenja izrazili svoje prepričanje v svetlo bodočnost človeške družbe. Je množica razumela ujih junaško žrtvovanje ? Je beseda apostolov razvnela razum in stremljenje v bedi in temi krvavečih ? So veleumi pozitivnega znanstva zaman reševali svetovna vprašanja in razprševali duševno temo ljudstev ; Vrste zavednih se množijo neprestano. Cimvečja in silnejša postaja naša vojska. Ali za temi milijoni in milijoni zavednih, koliko milijonov in milijonov še nezavednih! Premnogo je še indiferentnih za svojo usodo ali celo sovražnih boju za ljudsko osrečavanje in osvobojenje ! Vemo zakaj. Gospodujoči svet mora ovirati probujenje ljudstva ; najvitalnejši interes gospodujočih ie, da ostane ljudstvo nevedno in nezavedno. Ko se bo ljudstvo zavedalo svoje gospodarske vrednosti in socialnega razrednega pomena, ko bo samozavest in samozaupanje gonila proletarske mase v boj, bo reakciji, plutokraciji in go-spodstvu konec. Treba je zato preprečiti duševno in gospodarsko probujenje proletariata. Vsaka sredstva so zato primerna in dobrodošla. Laž in obrekovanje, preganjanje in varanje, zaslepa-vanje in podžiganje najbrutalpejših ljudskih strasti. Da se pa prikrije zločinske namene kapitalistične politike, je treba posluževati se taktike, ki je času primerna. Snuje se zato razne stranke, sestavlja se bobneče programe, razvija se pisane zastave. Bobneče fraze in pisane barve omamijo ljudstvo, ki sledi slepo epigonom novih krščansko-narodnjaških kapitalističnih ..idealov11. Za verskim programom in narodnjaškim zastavam se skrivajo eksponenti odiraleev in izkoriščevalcev. Narodna idealogija služi izvrstno ublaženju razrednih nasprotij. Narod se predstavlja kot skupina, katero oživljajo skupni enaki interesi. Razredne diference in nasprotujoče si težnje naroda, so na mah odpravljenje. Skupno in složno se moramo bojevati za interese naroda, ki je .... gospodov in kapitalistov. Interese v narodu imajo le posedujoči. Pretvarjanje resničnega položaja omogočajo nadaljno nemoteno in brezpogojno izkoriščanje zaslepljenih. Na enaki način se operila /. verskimi predsodki. Kaj če proletariat strada in trpi. Trpečih je božje kraljestvo. Vsak pravi kristjan se bo žrtvoval interesom bližnjega. — Njegovo žrtvovanje in trpljenje mu bo obilo poplačano na .... onem svetu. In ponižni kristjan gara in strada, da smejo izvoljenci na tej zemlji vživati razkošje in srečo. Prve se izveličuje v narodu druge na nebesih. Ene in druge se enako vara ; kapitalizem pa pobija in izkorišča nemoteno dalje. Dejstvo da je mnogo delavstva, ki služi gonji in interesom meščanstva, je najostrejša obsodba zaslepljenih samih. Prizadevanje pristašev delavskih organizacij je mnogokrat brezuspešno. De- PODLISTEK. Predpisi za prometno službo. (Dalje.) 7. V poštnih vozovih uradujoče poštne uslužbence je pred pričetkom premikanja o tem obvestiti. 8. S strelivom in razstrelnimi sredstvi 2. skupine ali municijo 2. skupine naloženi vozovi morajo biti pri premikanju ločeni od svojega stroja po štirih drugih vozovih, ki niso naloženi z raz-strelnimi ali vsled ognja nevarnimi predmeti. V smislu te določbe se ne smatra radi ognja nevarnim črni in rjavi premog, koks in les. 9. V bližini razstrelnih ali zaradi ognja nevarnih predmetov, ali pa v bližini s takimi predmeti naloženih voz, odnosno v vozeh samih se ne sme kaditi ali imeti odprt ogenj ali svetilko. 10. Strelivo in razstrelila sredstva 2. skupine in municija 2. skupine je označiti z nalepnimi listki „Explosive Guter" v modrem tisku ; druge' radi razstrelbe nevarne predmete z nalepnimi listki „Explosive Giiter“ v rdečem tisku ; samo-vžigalne snovi, gorljive tekočine in ostale radi ognja nevarne predmete z nalepnimi listki ..Eeuer-gefahrlich“ v rdečem tisku. Iste liste je nalepiti tudi na vozove, ki so naloženi s prej omenjenimi predmeti. (Člen 41. Odbijanje voz in njih prepuščanje prometu teku potom strojev. 1. Odbijanje in njih prepuščanje prostemu teku, to je premikanje s stroji, pri katerem voz lavec raje verjame lažnjivim obljubam kapitalističnih narodnjaških ali klerikalnih hlapcev, nego odkritim besedam zavednega delavca, ki mu priporoča izvrševanje njegove stanovske dolžnosti. Lahkovernost delavca se maščuje nad njim samim. Skupna volja in tesna solidarnost je pogoj uspešnemu boju. Kdor zapušča, ali pa se noče pridružiti našim vrstam, je kriv, če se mora ustaviti silni, sisteme razdirajoči pohod naše vojske. Delavstvu je naloga osrečiti človeško družbo. Pot k sreči in svobodi je razredni boj. Razrednem boju je podlaga moralna zavest in moč skupne, brezpogojne in popolne solidarnosti. Cilj ni več daleč pred nami. Le urnejše je treba stopati in pogumnejše dvigati v zrak zastavo ljudske bodočnosti. Naša generacija pripravlja prehod iz preteklosti teme in zločinov v bodočnost luči in blagostanja. Pred durmi stojimo novega sveta. Kdor hoče doživeti novo življenje naj se pridruži našim' vrstam. Oderuhi na delu. Značaj, agrarnega razsajanja proti Srbiji se je že mnogokrat in primerno označilo. Bolj kot srbskega osvojevanja so se naši agrarci bali srbskih -— volov in svinj. Veliki lati-fundisti a la Hohenblum, Zichy, Auesperg itd., ki zastopajo centralni odbor veleagrarne stranke, so protestirali proti obnovitvi trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Predrznost naših agrar-cev ne pozna meje. Hohenblum je n. pr. trdil: „Colninska in trgovinska politika v zvezi z zunanjo politiko, je nezmisel“. K temu je knez Auesperg dodal: „Srbsko vprašanje nima iz stališča naših agrarnih interesov nikake veljave'1. Agrarci so seveda sestavili tudi svojo resolucijo, ki zahteva sledeče: 1. popolno vzdrže- vanje minimalne čolni ne na žitu in dosedaj določene e o 1 n i n e na zemljiško in gozdarsko gospodarske industrijske izdelke. 2. Odločno prepovedan j e uvažanja živih živali iz balkanskih držav. Gospodje so protestirali tudi proti vsakemu zvišanju koli-kosti uvažanja mesa iz Rumunije, Srbije in Bolgarije po odmerjeni colnini. Da si pri taki politiki dajeta roko austrijski in ogrski agrarci, je razvidno iz stališča ogrskih veleagrarcev napram trgovinskim pogodbam z balkanskim državam. Grof Theodor Ziehy je slovesno izjavil solidarnost, ogrske agrarne stranke z zahtevam avstrijskega centralnega odbora veleagrarne klike. Omenjeni grof je tudi poudarjal koristi, ki donaša ljudstvu taka ogrsko-avstrijska veleagrarna solidarnost! Ne vemo kake koristi naj bi imelo ljudstvo od po ali pa vlakovni del ni priklopljen se sme izvršiti le pod sledečimi pogoji : a) Izgled na del tira. ki se ga rabi, mora biti prost in v njemu se nahajajočo ogibe prav postavljene. b) Spuščanje voz ne sme dosegati tirnega prehoda v višini tira. če ni le-ta zaprt ali pa nadzorovan. c) Spuščanje se sme razširiti do premikalnega odra, ali pa do obračalne plošče, ki ni popolnoma pravilno in ravno postavljena. d) Spuščanje voz na del tira, na katerem se nahaja z osebami zasedeni ali z eksplozivno nevarnimi predmeti naloženi vozovi, je prepovedano. ej Spuščeni morajo vozovi biti med seboj primerno speti in za njih zaviranje zadostno poskrbljeno. /) Število v eni skupini spuščenih voz brez zavor ne sme biti višje nego šest. g) Spuščeni vozovi so smejo gibati le v taki hitrosti, da polagoma zadenejo na stoječe vozove. 2. Vozove, ki so zasedeni s potniki, nadalje poštne vozove, ki se v njih nahajajo poštni uslužbenci, potem s strelivom in razstrelivom 2. skupine, municijo 2. skupine, gorljivimi tekočinami, konje ali plemensko živino, naložene vozove ter vozove s kurilnimi kotli, vozove za prevažanje oljnatega plina, nadalje s tekočinami napolnjene kotlovne vozove (Reservoirvvagen), če se jih ne more z zavorami ali pa z zaviralnimi drogi ustaviti, potem s tovorom ali pa neokretno spono spete vozove, kakor tudi vozove z nalepnimi listki „Vorsichtig rangieren" (s pozornostjo pretni- litike veleagrarnih knezov in grofov. O vedenju teh gospodov napram težnjam in interesom ljudstva, smo že premnogo in predobro podučeni. Morda smatrajo za ljudstvu koristno njih agrarno-politično politiko, ki dovoljuje neprestano nove kanone in puške in več vojakov, —- seveda na stroške kmeta in delavca. Blazna politika naših agrareev nele izsesava in izkorišča avstrijsko prebivalstvo, ampak spravlja tudi v največjo nevarnost mir v Avstriji in sploh evropsko razmerje med državami. Sedanjo napetost med Avstrijo in Srbijo so provzročili agrarci, ki so z zahtevano colninsko in trgovinsko politiko onemogočili Srbiji vsako uvažanje ali prevažanje izdelkov, tako da je bila Srbija prisiljena si s silo osvojiti prosto pot k morju. Sedanjega nasprotja med Avstrijo in balkanskim drž-žavam je kriva zgrešena nazadnjaška politika agrareev. Ako bi privedla balkanska vojna do splošnih evropskih konflagracij. da bo tekla kri v potokih in da se bo osrečevalo narode s požiganjem in pobijanjem, bo to po zaslugi veleagrar-nih grofov in knezov. In taka politika, naj bi bila po mnenju grofa Zyeha ljiudstvu koristna ? ! Mari ni zadostnih dokazov o koristi take politike ? Sedanja neznosna draginja najnujnejših življen-skih potrebščin in splošni tok gospodarskih in političnih razmer v Avstriji označujejo zadostno težnje agrarnih mogočnjakov, ki izstradavajo in odirajo državljane. — Zavednemu delavstvu Avstrije in Ogrske bo naloga oslabeti premoč agrarno nazadnjaških strank, ako hoče preprečiti brezpogojno uveljavljenje najhujše politične regkcije in najnesnosnejšega gospodarskega odiranja iu izkoriščanja. Predrzno agrarstvo imponira državi svojo brezobzirno voljo. V interesu bodočnosti proletariata in moderniziranja države je, da se premaga in porazi odirale«- avstrijskih in ogrskih narodov Slike s južne železnice. Na južni železnici se v zadnjem času nenavadno množijo ostre službeneobsodbe zaradi večinoma neznatnih pregreškov. Najmanji nedostatek v izvrševanju službe daje povod hudim disciplinarnim odredbam. Tako n. pr. sc je pred kratkim vlakovodjo Ehmanna za tri leta odtegnilo službi vlakovodja osebnih vlakov in prtljažni službi in premestilo v Metzlemsdorf: Pregrešek vlakovodja Ehmanna ne opravičuje ni-kako ostro obsodbo uprave. Ehmann ima ženo in šest otrokov. S premestitvijo in odtegnjenju službi je gospodarsko uničen. Pri preiskavi se je uvaže-valo le trditve nadzorstvenih organov. Disciplinarni urad je baje mnenja, da je v posameznem neznatnim dognanim pregrešku kaznovati službene .nedostatke, ki ostanejo nadzorstvenim sr- kati) in končno nekurjene lokomotive se ne sme premikati s spuščanjem. Vozove s strelivom in razstrelivon 2. skupine in municijo 2. skupine je tudi v svrho s petja pririniti z naj večjo pozornostjo. 3. Postaje (izogibališča, nakladilišča in druge naprave), na katerih je prepovedano ali pa le jpogojno dovoljeno spuščanje včz naznanja c. kr. državno železniško ravnateljstvo. Člen 42. Premikanje na izpuščevalnih napravah. Izvedba premikanja na posameznih izpušče-valnih napravah urejuje c. kr. državno železniško ravnateljstvo s posebnimi določbami z ozirom na krajevne in obratne razmere. člen 43. Previdnost proti uteku vozil, odgovornost. 1. Posamezno stoječa vozila se mora uspešno zavreti ali pa zavarovati v mirni legi na mestu z vtaknjenjem droga ali pa s podložitvijo zagozd (zavornih cokelj). Če je več voz na enem tiru, se jih mora na enak način zavarovati proti uteku in po možnosti speti v skupine. 2. Pri vporabi cokelj je vozove na obe strani zavarovati proti uteku na ta način, da se eokljc pritisne neposredno na kolesa podloženih včz. Podlaganje kamenja ali pa koščkov losa pod kolesa je prepovedano. 3. Pri premikanju odstavljene vozove je takoj zavarovati. Če je premikati na padovitih tirih ali pa na takih, ki mejijo na padovito progo, se mora ganom neznane. Ko se je vdova omenjenega vlakovodja podala k inšpektorju Bachmaierju, sa se pritožuje proti kazaški obsodbi, jo je gospod inšpektor oblagodaril s sledečimi besedami : ,.K.aj pa mislite '! Devetindevetdeset krat se ! oslepari in če se koga pri stoterokratnem slučaju zasači, se potem pa kaže nedolžnega. Če bi vi le vedela, kaj delajo vaši možje na progah in kaj uganjaju te svinje v Trstu. Lazijo po hotelih z drugimi ženami in ustvarjajo otroke. Doma imajo seveda premalo razvedrila ; okoli veseljačijo do nezavesti. In če je kdo nato nezposoben za službo, izvršuje njegovo delo pa drugi. Tako ne trpijo njegovi prejemki in 011 lahko nadaljuje po svojem sistemu. Temu sleparenju moramo napraviti konec. Nespodobno se vedejo v Trstu vlakovodje osebnih vlakov in nadsprevodniki. Doma se predstavljajo kot pridni in zvesti soprogi in te neumne žene jim še verjamejo ! Slučaj vašega soproga ne more ostati brez kazenskih posledic, ker drugače se bodo pojavili vsaki dan enaki slučaji'*. Nenavadne besede kajneda ? Gospod išpck-tor Bachmeyer ima jako Jope misli in rabi jako zbrane izraze. Kam pa meri gospod s svojim mu-drim moraliziranjem in s svojim neizprosljivem postopanju ? Morda misli tako ublažiti utis dra-kanske kazni ali prikriti resnične razmere na južni železnici ? Slučajev podobnih navedenem je mnogo na južni železnici. Besede inšpektorja Baehmayerja nam predstavljajo razpoloženje uprave napram uslužbencem in so nam obenem značilen dokaz neizmerne modrosti naše slavne železniške birokracije. Ako veljajo pri upravi za presojanje službenih zadev nazori Bachmayerjeve vrste, tedaj se ni čuditi, da se za malenkostne pregreške odtegne službi vlakovodia z ženo in šestimi otroki. Sedanji sistem kaznovanja in disciplinarnega postopanja se mora čimprej predrugačiti. Srednjeveški nazori posameznih predpostavljenih nimajo odločevati o življenju in pravicah železniških uslužbencev. Navedli smo le en slučaj, da predstavimo sodrugom sistem in razpoloženje uprave. Ali navedli bi lahko več enako kričečih slučajev. Žrtve najnovejšega sistema se čimdalje množijo. Treba bo tudi glede disciplinarnih preiskav spregovoriti besedo. Dovoliti ne smemo, da bi bili železničarji in njih družine enostavno in brezpogojno izročeni razpoloženju in nemilosti raznih nadzorstvenih in izvrševalnih organov. Mednarodne strokovne organizacije v 1.1912. Mednarodno tajništvo strokovnih central je izdalo pred kratkim poročilo o položaju strokovnih organizacij v letu 1911. V mednarodnem tajništvu je združenih 19 central. Pregled bolgarske centrale je zaradi diference z drugo deželno centralo izločen. Niso združeni v mednarodnem tajništvu strokovne organizacije v Avstraliji, Novi p r e d odpetjem vGz razven signalnega voza za- vreti tudi zasedene zavorne vozove, ki obstanejo. 4. Za izvedbo zavarovanja v6z proti uteku na postajah (izogibališčih), postajališčih in nakla-dališčih so odgovorni vlakovni odpravniki in pri premikanju zaposleno osobje postajno ali vlako-spremno, glede na vozove, ki se nahajajo pri skladiščih ali na nakladalnih tirih pa tudi pri nakladanju zaposleno osobje. 5. Odgovornost za zavarovanje vozil proti uteku. ki stoje na tirih v izključno rabo drugih službenih panog (v delavnicah, kurilnicah, materialnih skladiščih, pf ogo vzd rže val n i h napravah) jo naložena zato določenim uslužbencem. Kurjeni stroji morajo biti vedno pod nadzorstvom in se mora skrbeti zato, da se ni' pričnejo sami gibati. 6. Ob pričetku burje, bližanja nevihto, in pred nočjo se mora v prvi vrsti uslužbenec, ki mu je poverjeno nadzorstvo na mestu, nadalje vlakovni odpravnik osebno prepričati če se je izvršilo vse varnostne ukrepe. Ce je treba, morajo ti organi odrediti še nadaljnje za varnost. 7. Za zavarovanje voz, ki stoje v gramoz- nicah (Schottergrubpn) proti uteku je odgovoren ne le dotični podjetnik, temveč tudi pri odcepit- veni ogibi zaposlen čuvaj, če ni za to nastavljen posebni nadzorovalni organ. 12. Za zavarovanje v(te na prosti progi proti uteku j<> odgovorno pri odstavljanju udeleženo Zelandiji, Južni Afriki in južni Ameriki in del tudi angleških organizacij. Ako bi bile te organizacije mednarodno združene v mednarodnem tajništvu, bi se število članov zvišalo najmanj za dva in pol milijona. V naslednji tabeli je označeno število članov organizacij združenih v mednarodnem tajništvu. Sku paj v deželnih centralah 1910. 1911. 1910. 1911. 1. Angleška - 2,440.723 3,010.340 710.994 801.482 2. Francoska 977.350 1,029.238 340.000 450.000 :!. Belgija 138.928 92.735 08.984 77.224 4. Nizozemska 143.850 153.089 44.120 52.235 5. Danska 123.804 128.224 101.503 105.209 li. Švedska 122.180 liti. 500 85.170 80.1 29 7- Norveška 47.453 53.830 40.397 53.475 8. Finska 24.928 19.040 15.340 19.040 9. Nemčija 2,088.144 3,001.002 2 017.298 2,339.775 10. Avstrija 451.232 490.203 400.503 421.905 li. Bosna in Bere. 0.209 5.587 0.080 5.58782 12. Brv. in Slav 6.805 8.504 5.108 7.1 13. Ogrska 80.778 95.180 80.478 95.180 14. Srbija 7.418 8.337 7.418 8.337 15. Rumunija 8.515 6.000 8.515 (i.000 Ki. Bolgarska 3.000 3.000 17. Švica 93.797 78.119 03.803 78.119 18. I taliju 783.538 709.943 350.943 384.440 19. Španija 40.984 80.000 40.984 80.000 20. Zed. drž. 1,710.433 2,282.301 1 7 10.433 1.775.000 Skupno 9,905.189 1 1435498 li 121.709 0,900.995 Število vseh članov strokovnih organizacij je torej naraslo v teh deželah v teku enega leta od 9,905.189 na 11,435.498, število članov dotičnih deželnih central pa do (j,121.709 na 6,90i).995. Le- za sedam dežel se je določilo lehko tudi odstotno število organiziranih industrijskih delavcev. Na Danskem je bilo od vseh industrijskih delavcev organiziranih 51,75 odstotkov, v Nemčiji 32,91, na Norveškem 26,74 na Švedskem 21,88, v Zedinjenih državah 19,20 v Bosni 11,64 in v Italiji 9,49. Glede gmotnega stanja strokovnih organizacij so znani podatki za 50 odstotkov skupnega števila članov. Letni dohodki teh organizacij, torej približno polovice vseh strokovnih organizacij, so znašali 192 milijonov kron, stroški pa 170,4 milijonov kron. Med stroški je 9 milijonov kron za podpore. Torej nad polovico vseh izdatkov so dobili zopet organizirani člani kot neposredno podporo. 60 milijonov kron so znašali stroški za stavke. Za strokovno gibanje So dobile Zedinjene države in Nemčija 22,20 milijonov kron, Angle-' ška 8,64 milijonov kron itd. Žal, da ni mogoče še določiti -'uspehov vseh mezdnih gibanj po vseh deželah, ker šele potem bi se lehko popolnoma jasno videlo, kako mogočno da vplivajo strokovne organizacije že danes po vseh deželah na življenske razmere delavstva. Iz poročil poedinih dežel navajamo le glavne podatke : Na francoskem izhaja izredno visoko število strokovnih listov. Izhajajo večinoma po enkrat na mesec. — Organizacije v Belgiji stremijo po vlakospremno osobje in pa eventualno navzoč nadzorovalni organ. 9. Eventualne zaklepne naprave na tiru (za-klepni drogi, zapahi) ali vrata se mora po končanem premikanju vselej skrbno zakleniti, ključ pa morajo hraniti za to poklicani nameščenci. Ge se nahaja pri tirnih napravah, ki so v padli ali pa mejijo nanj in so opremljene s posebnim odvodnim tirom, mora biti ogiba normalno postavljena na ta tir. 10. Če bi se pa vozila vkljub varnostnim ukrepom pričela pomikati, je vse navzoče osobje dolžno, da nemudoma vporabi vsa primerna sredstva. da ustavi vozila. člen 44. Vožnje strojev izven kurilniškega okoliša. 1. Izven kurilniškega okrožja se na postaji ne sme izvršiti nobeno nepričakovano pomikanj strojev brez dovoljenja vlakovnega odpravnika. 2. Vožnje strojev med kurilniškim okrožjem in vlaki, kakor tudi vse druge vožnje izven kurilniškega okoliša se naj vršijo v spremstvu zato določenega postajnega uslužbenca, ki sme v to svrho iti na stroj. Le na postajah, kjei1 so te vožnje enkrat za vselej urejene, ali pa so jih izvede po zato določenih prostih tirih, se lahko opusti spremljanje. (Dalje prihodnjič.) združitvi v deželne in industrijske zveze. Tej združitvi se čimdalje bolj približujejo. — Na Holandskem je štiri različne strokovne smeri. Poleg centrale zastopane v mednarodnem tajništvu, obstojijo še centrale anarhističnih organizacij in krščanske in katoliške zveze. Socialistične organizacije štejejo še enkrat toliko članov, kakor ostale tri skupaj. •— Danska ima odstotno najvišje število organiziranih delavcev. — Organizacije na Švedskem so se po hudem boju leta 1909 iznova oživele in se prav lepo razvijajo. Na Norveškem se opaža nenavadno silen indu-strielni razvoj. Prebivalstvo se je od ieta 186 pomnožilo za 40 odstotkov, število proletariata je pa narastlo za 505 odstotkov. Vkljub hudim in ogromnim bojem organiziranega delavstva, naraščajo strokovne organizacije naglo in močno. Na P i n s k e m občuti delavstvo prav kruto rusko zatiranje. Knjigovesci so moVali prenesti hude boje. Zmagali so skoraj vedno, zlasti ker so inozemske organizacije znatno podpirale boje. — Poročilo iz N e m c i j e je najobsežnejše in se bavi tudi z gospodarskimi razmerami, z nasprotnimi organizacijami in ■/. podjetniškimi zvezami. — Strokovne Organizacije na A vs t r i j s k e m krepko napredujejo, in kriza, ki je nastopila vsled separatističnega gibanja, je že skoraj premagana. — Bos n a in H e r c e g o v i n a se tudi lehko ponašata z lepim napredkom. Največje ovire stavi delavstvu nazadnjaška vlada in seveda podjetniki tudi. Prave koalicijske pravice nima še bo-sansko-hereegovsko delavstvo. — Na Ogrske m tej klasični deželi zatiranja, so se strokovne organizacije lepo ojačile. — Na H r v a š k o m napreduje strokovno gibanje in obenem nazaduje število izseljencev. Iz tega se lehko sklepa, da je delo strokovnih organizacij že toliko izboljšalo življenske razmere delavstva, da se čuti tudi doma zadovoljno. Vse lepe besede in vsa dobrodelnost od „zgoraj“ se doslej še ne more ponašati s sličnim rezultatom. — Poročilo iz 11 o ni a n i j e pove, da je vlada oropala vse delavstvo po državnih obratih koalicijske pravice in da podpira krepko podjetnike pri snovanju žoltih organizacij. •—- Na Srbske m so se v zadnjih letih strokovne organizacije lepo razvile in delavstbo ima tudi že več strokovnih listov. — Deželna centrala iz Švice je poslala obširno poročilo z bogatim statističnim materialom. Zlasti je zanimiv odstavek o socialni zakonodaji. — V It ali j i tvorijo največje število organiziranega delavstva poljedelski delavci. Italijansko delavstvo je z enodnevno splošno stavko protestiralo proti roparskemu pohodu v Tripolitanijo. — V S p a n i j i je naraslo število organiziranih delavcev na 80.000. To je za razmere, ki vladajo na Španskem, krasen uspeh. Vlada je brutalna, domači in tuji kapitalisti brezvestno izkoriščajo delavstvo. — Poročilo iz Z e -d i n j e n i h d r ž a v je izredno obširno. Poročilo poudarja zlasti kulturno vrednost in vpliv strokovnih organizacij. Poročilo našteva mnogo socialho-političnih in gospodarskih pridobitev, ki jih je priborilo delavstvo v resnem boju s kapitalizmom. Drugi del mednarodnega poročila razpravlja 0 mednarodnih tajništvih poedinih strok. To poročilo je nekaj novega. Dosedaj je v modernem delavskem gibanju 28 mednarodnih tajništev v poedinih strok in sicer ima 24 od njih svoj sedež v Nemčiji, 2 na Angleškem, I je na Holandskem, 1 pa v Švici. Tajništvo slikarjev je bilo ustanovljeno prav pred kratkim. Poročila so poslala, žal, le tajništva, ki so v Nemčiji. V letu 1912 so imela tajništva sledeče število članov : peki 63.187 (v 13 različnih deželah), stavbinski delavci 418.590 (14), pivovarniški delavci 118.681 (8), knjigovezi 46.588 (12), tiskarji 134.700 (14). tovarniški delavci 267.051 (7), brivski pomočniki 4100 (3), občinski delavci 64.786 (8), steklarski delavci 42.450 (17), lesni delavci 320.600 (20), hotelski in gostilniški uslužbenci 28.129 (7), klobučarji 30.200 (13), krznarji 6406 (4), litografi 34.266 (14), kovinarji 970.420 (18), delavci s porcelanom 36.050 (7), sedlarji 18.567 (5), krojači 101.500 (15), čevljarji in usnjarji 64.400 (11). kamnarski delavci 45.000 (16), tobačni delavci 50.125 (7). transportni delavci 821.816 (21), lončarji 15.978 (6), skupaj 3.703.591 članov. Ako pa prištejemo k temu številu še število rudarjev, tekstilnih delavcev itd. tedaj jo nad 5 milijonov delavcev združenih v mednarodnih tajništvih poedinih strok. Zlasti v Ameriki in na Angleškem je še mnogo strokovnih organizacij, katere ho treba šele pridobiti za mednarodno združitev po poklicih. Poročevalci mednarodnih tajništev poedinih strok so tudi na kratko očrtali postanek in razvoj dotičnega tajništva. Zelo so zanimiva, ker kažejo, kako zgodaj se je zbudilo v delavcih spoznanje, da morajo gojiti ozke stike s tovariši izven lastne dežele. 11,435,498 delavcev je štela v letu 1911 armada zavednega delavstva. Da je to število danes' že znatno večje, o tem ni dvoma. To jo armada, ki krči pot socialističnim idejam in ki nam je porok, da hitimo nevzdržema do našega cilja. Kdo ni glasoval za Tomschikov predlog? Poslanec Rybar je na shodu dne 24. januarja rekel’„da je bila pri provizoriju prilika, da se izsili kaj od vlade". V poročilu o shodu, ki ga je priobčila „Edinost“, se pa med drugimi budalosti in neumnosti trdi: „da niso socialni demokrat, izrabili priložnosti, da bi zahtevali onih milijonov“i Oglejmo si nekoliko, kako so meščanske stranke izrabile priložnost proračunskega provizorija, da bi kaj izsili od vlade za železničarje.le Za 17-milijonski predlog je glasovalo 2 poslancev nemške narodne zveze, 6 krščanskih so-cialcev, 14 češkega kola, 1 dunajski liberalec, 13 rusinov, 18 Jugoslovanov, 5 italijanskih klerikalcev, 3 vsenemcev, 7 divjakov, (brez stranke) in 73 socialno d e m o k r a t i č n i h poslance -v. Skupno je glasovalo za predlog 143 poslancev'. Vsi drugi ali so glasovali proti, ali pa se niso glasovanja udeležili. Izvzemši 8 socialno demokratičnih poslancev, ki se niso mogli zaradi bolezni ali drugih nujnih zadržkov udeležiti glasovanja, so bili vsi drugi na svoje mestu. Rvbar se ni udeležil glasovanja četudi je bil isti dan na Dunaju. Ravno tako se nista udeležila glasovanja poslanca Gregorin in Ravnihar. Več kot polovica jugoslovanskih poslancev je manjkalo pri glasovanju. — Kdo torej ni izrabil priliko proračunskega provizorija ? Kdo ni skušal kaj izsiliti od vlade za železničarje ? Je bil poslanec Rybar na svojem mestu, ko se je odločevalo o 17-milijon-• skem predlogu ? In tak preslavni eksponent tržaške narodnjakarije ima pogum predbaeivati drugim, da zanemarjajo priložnosti in dolžnosti! Za posl. Rybara bi bilo najpametnejše, da bi o svoji ulogi povodom glasovanja o 17-mili jonskem predlogu, vedno in dosledno molčal. Iz državnega zbora. Darila žganje kuharjem v znesku 33 milijonov kron na leto in povišanje davka na špirit od 90 oziroma na J. 10 na 110 oziroma 100 kron za hektoliter. Poslanec dr. Diamand je predlagal v finančnem odseku parlamenta odpravo daril, s katerim država redi bogate žganjekuharje. Finančni odsek je odklonil ta predlog. Poslanec dr. Diamand je tedaj predložil poslanski zbornici natančno pismeno poročilo njegovim predlogu. Nodrug Diamand pove v zelo poučljivem poročilu zgodovino postanka teh subvencij in dokaže, na podlagi številnih podatkov, da ni res, da pospešujejo premije za kuhanje žganja poljedelstvo in živinorejo. Iz zakaznic, ki so priložene poročilu, se poizve, komu koristijo darila. Tu so navedena imena tistih, ki dobivajo premije. Izračunano je tudi, koliko dobivajo gospodje kontingentne premije in premije za izdelovanje špirita. Dobivajo na primer : Ime posestnikov žganjam letna premija v kronah Češko: j« knez Egon Ftlrstenherg .... 311.430 knezi Adolf, Josip in Karel Schvvarzenberg . . . . . . . 144.700 knezi Auersperg....................129.717 cesarska rodbina ...... 127.124 škofije, redi, samostani .... 109.147 M o r a v s k o : Anton Dreher...................... 189.560 Henrik grof Haugvvitz .... 153.145 knez Lichtonstein..................118.305 Š 1 e z k a : Grof Larisch-M6nnich .... 184.470 cesarska rodbina .................. 143.385 grof Hans Wilczek ..................118.085 G a 1 i c i j a : grofje Potočki....................44P587 .1^ Badeni...................... 363.952 . „ Baworowski................... 345.895 „ Goluchovvski..................312.125 „ Siemenski.....................317.121 „ Dzieduszycki................. 305.147 in tako naprej ! 215 žganjekuharjev poseduje 747 žganjarn in dobiva od države iz davčnih dohodkov vsako leto premijo v znesku 14 in pol milijonov kron. Pravijo meščanske stranke, da država nima denarja ; povišale bodo davek na žganje za 50 kron na hektoliter, da bo državi mogoče tudi za naprej dati te premije ! fa. P r i p o m b a. p Pri predzadnjem proračunu je bilo glasovanje po imenu o predlogu sodr. Diamanda, naj se podeli žganjekuharjem te premije. Dne 2. julija so meščanske stranke pokopale predlog s 173 glasovi proti 140. 192 meščanskih poslancev pri glasovanju ni bilo navzočih. Izmed slovenskih liberalcev in istrskih Hrvatov so manjkali pri glasovanju dr. Gregorin dr. Ravnihar, dr. Rybar, prof. Mandič in prof. Spinčič. Dopisi. Smrtna nezgoda na železnici. — Dne 30. januarja je povozil med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom osobni vlak št. 75, ki vozi iz Maribora do Zagorja, 671etnega delavca na progi Martina Suhodolčana. Bil je takoj mrtev. Krivda zadene Južno železnico. Pred časom so odpravili namreč takozvane opozorilne žvižge pri srečavanju vlakov. Od tedaj se je pripetila že marsikatera nezgoda, ker delavci na progi niso pravočasno opozorjeni na prihod vlakov. Martin Suhodolčan se je ravno vračal od kosila na delo. Proti njemu je prihajal tovorni vlak, zato pa ni slišal osobnega vlaka, ki se je pripeljal za njim. Stroj osobnega vlaka ga je zgrabil s tako silo, da mu je odbi takoj zgornji del lobanje. Vlekel ga je potem približno 75 metrov s seboj, možgani in koščki mesa so viseli po tračnicah na progi. Možgani so bili raztrošeni na vse strani, da jih ni bilo mogoče zbrati in truplo je bilo tako razmesarjeno, da ga ni nihče spoznal — vse telo je bilo le klopčič mesa. Najbolj .žalostno je bilo pa to, da so ga vrgli po po vodi v pol metra globok jarek, v katerem je bila voda in blato, čeprav je bil na nasprotni strani ed zasuh prostor. V jarku je ležal nesrečnik nepokrit, da je vsakogar pretreslo, kdor ga je videl. Ponesrečenec zapušča ženo in dva otroka. Pragersko. — Ravnanje tukajšnjega postaje-načelnika Schneiderja smo že na tem mestu mnogokrat in primerno ožigosali. Gospod šef ima še vedno prav posebno na piki slovenske uslužbence. Menili smo, da ga bodo naša ponovna svarila' nekoliko poboljšala. Menili smo napačno, Schneider nadaljuje nemoteno- svoja junaštva, Sedaj je uvedel poseben sistem presojanja političnega in narodnega razpoloženja onih nesrečnežev, ki jih usoda pošlje na to postajo. Ako je premeščen sem kakšen slovenski poduradnik, ga postajenačelnik takoj pokliče k sebi in mu ob zaprtih durih naznani, da ako ne bode postal udani pristaš slavnih pragerskih vsegermanov, ne bosta dolgo skudaj Z enakimi motivi obdelava tudi novosprejete delavce. Gorje onemu, ki se ne uda brezpogojno volji strastnih tukajšnjih velikih Germanov. Nekega slovenski poduradnik, ki je bil premeščen na Pragersko in ki bi imel opravljati prometno službo, še danes ne opravlja svojo službo in to seveda le zaradi tega, ker se ni hotel pokoriti Schneiderju in njegovim pajdašem. Slovenskega uslužbenca se tukaj dosledno zapostavlja za nemškim. Neki slovenski poduradnik, ki ni mogel prenašati takega sovražnega režima, je prosil naj bi se ga premestilo, ne da bi zato zgubil selilni pavšal. Postajenačelnik je obljubil, da bo željo z ozirom na družino poduradnika podpiral. Toda glej : pisal je na prometno ravnateljstvo, da dotičnega uradnika ne more rabiti za določeno mu službo. Prosilec pa službo za katero je bil semkaj premeščen še nikdar opravljal ni ! Na tak lepi način je torej Schneider podpiral omenjenega , poduradnika. Že navedeni slučaj nam kaže ple-' menite nagibe zastopnika pragerskega german- stva. Nemški uradniki imajo povsod glavno besedo. Nemški uradniki niso odurni le z nižjim slovenskem osobju. Tudi s slovensko govorečim potnikom ne kažejo lepših manir. Slovenski delavec je za vsak. najmanjši službeni pregrešek kaznovan. Nemški nacionalni delavci pa vživajo brezpogojno prostost in protek-cijo in njih službene ucdostatnosti.se nikjer ne opaža. Zlasti je protežiran v tem oziru neki nemško nacionalni skladiščni delavec. V službo prihaja kadar se mu zljubi. Opravlja pa naj lahke jša dela. Včasih nadomestuje tudi pri aparatu/četudi nima zadostne zmožnosti in ni napravil potrebni izpit in nima še. od ravnateljstva dovoljenje za tako delo. Omenjeni priljubljenec nosi tudi pod-uradniško uniformo. Nihče se mu ne upa za svoja početja kaj ugovarjati, ker vsi vedo da je ta ./prefrigani" skladiščni delavec postajenačelnikova „desna roka"; baje zato, ker na veselicah ..Reiehs-bunda" in ,,Schulvereina“ čveka naučene oslarije. — Postajenačelnik je, uvedel tudi posebno vrsto nadmestovanja čuvajev na progi, ki imajo dopust ali ki so bolni. Mesto poslati druzega čuvaja, pošlje kot nadomestovalca kar kakega nemškega uradnika ali izurjenega delavca,.da dobijo tako nemški uslužbenci čimveč dijet. Lansko leto se je poslalo v Veliko Nedeljo kar uradnika Novaka, da nadomestuje tainošnjega čuvaja. Sicer bi imel gospod Novak pravzaprav skoraj prej zmožpost za čuvajsko službo, nego za uradniško, kajti, če le-ta ostane še nadaljrio na svojem dosedanjem uradniškem mestu, bomo zaradi njegovo službene nezmožnosti doživeli prej ali slej kak karam bol. Tega gospoda se je že odstavilo svoji službi, toda le za kratko dobo. Zaradi njegove brezprimerne službene malomarnosti bi se bil dne 18. februarja pri vlaku 961 skoraj zgodila nesreča. Poslal je stroj vlaka 874 popoldne ob 2 uri in 23 minut v kurilnico. Le slučaj je preprečil nesrečo. Zn to bi moral biti odgovoren tudi raznovrstni liferant mestni mojster Zelan. Sicer bi se dalo o tukajšnjih razmerah še mnogo pisati. Za danes naj zadostuje to. Na vsak način pa bo treba enkrat za vselej energično poseči vmes, da se napravi konec junaštvom Schneiderja in njegovih podrepnikov. Delavci naj se čvrsto organizirajo, ker le potom močne organizacije bo mogočo sanirati neznosne razmere. Trst, državna železnica. — Da niso razmere na tej železnici v najlepšem redu, se baje sedaj zaveda celo naše modro ravnateljstvo. Po nešte-vilnili odlokih, predpisih naznanilah itd., ki se dnevno izdaja, je misliti, da se želi na eden ali drugi način spremeniti razmere. Ali gotovo je, da se bo z enakimi odloki kvečjem še bolj zavozilo in poslabšalo obrat in razmerje med uslužbenci in upravo. Odlokov in okrožnic no manjka ; le da v nobenem takem ukazu ni najti pametnega in enotnega navodila. Kar se v enem odloku določa, sc v drugem odpravlja. Ukaz tega, je povod kazni druzega. Le ob začetku in koncu so si taki odloki enaki: pričnejo in končajo vedno z besedami : Osobje bo ostro kaznovano .... Vlakovno osobje se pogostoma oblagodarja z odloki enake vrste. Vlakospremljevalci so po novem odloku gmotno- odgovorni za poškodbe vozov. Zares imenitna zahteva, kajneda 1 Kakšen pomen pa imajo potemtakem tega se tičoči Prejšnji predpisi ? Oe se obesi vlakospremnemu osobju odlok take vrste za vrat, niso prizadeti vec gotovi, da koncem meseca dobijo sploh kake plačo. Če se zahteva, da naj se jim za vsako od drugih neizplačano poškodbo, odtegne svoto na plači, je pričakovati da morda polagoma ne bo zadostovalo za pokritje poškodb niti splošni zaslužek. Zlasti ce uvažujemo poleg druzega tudi nestevilnc sistematične globe, z katerimi sc jih prav pogostoma osrečuje ! Mesto takih odlokov, bi bilo bolj umestno urediti razmere z odpravo vseh službenih in mez dnih uedostatkov. Ako se bo nadaljevalo z sedanjim sistemom, ki postaja že do smešnosti brutalen, bode neizogibno nastalo splošno nerazumevanje in razburjenje. Upati je, da bode vsa-prizadeto osobje skušalo na primeren način upli-vati na upravo, da se sistemu izkoriščanja, pregaj njanja 'in šikaniranja napravi čimprej konec. Poljčane. — Osobje tukajšnjo postaje se opravičeno pritožuje proti ravnanju nekega uslužbenca, ki sme nemoteno obdolževati svoje tovariše činov, ki jih niso nikdar izvršili. Seveda u; postopanje dotičnega bre omenjeni uslužbenec povod ostrini opazkam. Ne vemo zakaj je dotičnemu tako zrastel greben, da sme prosto gospodariti in da se nikdar ne graja njegove službene nedostatke. Vedenja tega uslužbenca ie jako sumljivo. Ker je pa pri temu oškodovano v prvi vrsti osobje, želimo, da se razmere na tukajšnji postaji pojasnijo in uredijo, j Ljubljana —• ..Jugoslovansko" elovekoijublje. — Včeraj ob4. zjutraj je nenadoma obolel v službi na državnemkolodvoru sodrug Blatnik. Krč ga ie' držal v želodcu in ga grozno mučil, da ni mogel niti na svojdom. Zvijal se jo bolečin po trdih deskah premikaške barake in v srce se je smilil vsakemu, kdor ga je videl. Kdini, ki ni imel z revežem sočutja, je bil njegov neposredni predstojnik znani „Platz-meister“. Tomaž Tavčar. Ta možakar ne le da se sam ni pobrigal za obolelega, tudi ni čutil potrebe vršiti svojo dolžnost in naznaniti slučaj služboju-čeinu uradniku. Blatnik se je mučil, dokler ni prišla njegova soproga, ki je šele vsa obupana javila boleuzen svojega moža gosp. prometnemu uradnik«. Ta je seveda obvestil zdravnika gosp. dr. lllnerja, ki je takoj prišel na lice mesta m odredil, da so bolnika prepeljali v deželno bolnico. Pohvalno moramo omeniti, da je službujoči uradnik gosp. Ješe človekoljubu (?) Tavčarju precej glasno in razumljivo pojasnil stališče, seveda brez na de na uspeh, kajti kmet ostane kmet. Pri tej priliki bi pa opozorili one maloštevilne železničarje, ki še trobijo v hribavi jugoslovanski rog na ta slučaj, ki jim zopet sijajno dokazuje ..jugoslovansko" ljubezen. Opazovalec. * * . * * Malo manj nasilja svetujemo pri agitaciji za edino zveličavno jugoslovansko omejenost znanima prevoboriteljima v abstinenčnem gibanju gg. Drenovcu in Umniku. Oba sta sicer visoka dostojanstvenika v državrji železniški službi in celo spremljata tranzitne vlake na južni kolodvor-in nazaj, vendar pa še do danes ne vesta, da ni lepo napadati med vožnjo na stroju ljudi. Za danes se ne bomo spuščali v posameznosti, pov-darjamo pa, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. —k * % * * Kdor seje veter, žanje vihar. — Pred nekaj meseci smo priobčili nedolžno notico, ki se jo pečala s surovim nastopom nekega železniškega uradnika napram podrejenemu vratarju drž. železnice. Mislili smo, da bo to zadostovalo, da se uprava pobriga za stvar in jo brez nadalnjih intervencij javnosti primerno uredi. Galamboš menda ni zadovoljen, da le njegovi uslužbenci poznajo njegovo popolno nezmožnost, on temveč hoče imeti še javno potrdilo in zato tira vsako malenkost do skrajnosti. Ker smo objavili gore omenjeni slučaj, zato ima sedaj napadeni vratar mučno disciplinarno preiskavo, ki seveda ne more imeti drugih posledic, kakor.da potrdi to, kar smo napisali mi. Res vzorna je d: žavnoželezniška uprava, vsa j v kraljevstvu dvornega svetnika Galamboša. Pravica in objektivnost sta mu popolnoma neznana pojma. Sistematično sili svoje uslužbence, da se zatekajo po pomoč v javnost in pred sodišča, 011 pa križa svoji roki in podpisuje dekrete, s katerimi se pričenjajo disciplinarne preiskave. To je seveda salomonska modrost, s katero se prav lahko vlada. \ prašanje le le : Koliko časa ? In tudi na to imamo odgovor : Dokler bodo železničarji tako na- ivni, da bodo slepo verjeli jugoslovanskim fra-zerjem, ki imajo vedno poln usta, tam kjer jih ne treba, ki pa hrabro skrivajo svoje elastične hrbtenice, kadar je treba zastopati interese železničarjev. Železničarji pripravite se, vihar se bliža ! — Rectus. Domače vesti. Železniški minister o reformah na državnih železnicah. Minister Forster je v državnem železniškemu svtu govoril o reorganizaciji državnih železnicah. Glavna naloga mu je bila seveda razbremenitev ministrstva. Povedal je, da se je pričelo pretresavati vprašanje glede obnovitev mej ravnateljskih okrajev in preobrazbe notranje Nadalje, da je vporabljati v denarnem prometu poštno hranilniški urad. -Od l. oktobra 1912 je uvedeti kjer dopuščaju razmere in je v interesu hitrejšega vozovnega prometa prehodne vlake mesto postopnih tovornih vlakov po ravnateljskih okrajih. Poudarjal je, potrebo zaintereso- vanja osobja na obratne uspehe. To zaintereso-vanje se bo baje doseglo z uvedbo premij v skladiščni in premikalni službi. Kako naj se ima pa urediti delovne razmere v delavnicah, je še danes odprto vprašanje. Mnenja glede načina ureditve te železniške panoge so različna. Naše skromno mnenje je, da bi se najboljše zainteresovalo osobje na obratne uspehe, ako bi se jim razmeram in delu primerno zvišalo plačo. Glede predpisov je bil gospod minister nenavadne odkritosrčnosti. Izjavil je, da vkljub mnogim in raznovrstnim predpisnim spisom, nimamo še enotnih in jasnih službenih predpisov. Reforma predpisov je nujno potrebna. Najbrže se pa bo še za mnogo časa o taki reformi le mnogo in lepo govorilo. Do konkretnih rezultatov se po avstrijsko birokratični metodi ne bo prišlo v doglednem času. Plače stabilnega državno železniškega osobja. Osobje železniškemu ministrstvu podrejenih' mest in sluge, so dobivali koncem leta 1911 sledeče 73 2 .z. i g a 3 ’d *.£ ’■§ 8 © © tuo P £ * 8 M F z, N > C