Director y Administrador LUDOVICO FURLAN * calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.—; % leta $ 3.-— Posamezna štev. $ 0.15 AUICfl JUSTICIA PERIODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3054 Registro de la Propiedad Intelectual Nsledic, in te so prišle. Po sramotnem paktu katerega je v Monakovem podpisal znani kvartet, so vse "garantije" in obljube dane malim narodom sfrčale pod »i izo. in Hitler ter Mussolini sta dobila prosto karto, da lahko po-zoblieta enega za drugim. Tako je Jntroslaviia postala že pred voino odyisna od Hitlerjeve volje. Naš narod ie traral in trpel vsakovrstno pomanikanje. blasro pa je romalo v Nemčii o, odkoder so pošiJiali v zameno, kadar se iim ie zljubilo, igrače, ovirlicp, kafiasfirino in druge malo in nič vredne reči. Ali pa bi vsa ta početja bila mogoča, če bi vsi Slovani stali pravočasno in odločno na strani sov. Rusije? In — ali bi se ne v najslabšem slučaju — to je v slučaju neizogibne vojne povzročene po naci-fašističnih norcih, dalo vsaj preprečiti mnogo žrtvi? To so upra-šanja, ki silijo kot opomin.v ospro- Vsi se zavedamo, da v slogi je moč, a kljub temu se na splošno premalo napravi, da bi prišli do iste ter tako do moči, katero naselbina, danes potrebuje kakor še nikdar prej. Vse zdrave, sposobne in delavne moči je treba združiti in najti pot do združitve obeh časopisov v enega, ki noj bi posta1 glasilo vseh zavednih Slovencev v južni Ameriki. dje, če prav že spadajo v preteklost. ★ Ko smo pred leti v Lj. odru izdajali delavsko in kulturno revijo, smo prejemali v zameno tudi revije in liste iz Jugoslavije. V enem izmed teh listov in sicer od dne 17. februarja 1939, čitamo sledeči ponatis v obliki komentarja: V "Amerikanskem Slovencu" od letošnjega 11. januarja piše J. M. Trunk, po pokolenju koroški Slovenec in sedaj duhovnik v Združenih državah, polek drugega tudi tole o sovjetski Rusiji: ''Slovani sami So precej tudi naivni, in ni mogoče, da so se Ukrajinci dali ujeti v nemške zanke zaradi starega srda do Moskve. Slovanska Rusija ni, toda če pade Rusija pred Hitlerjem, padejo vsi Slovani, in če bi Rusija mogla pokazati in more pokazati Hitlerju, kje poper raste, so rešeni vsi Slovani; stavim da dobijo Čehi Súdete nazaj in Slovaki pridejo iz gorkega kurnjaka v lepe rodovite planjave, ki so njihove, ne madžarske". Sedai pa mi je prav po naklju-in pričel v rokp zo-orai omenjeni list "Amerikanski. Slovenec" in sicer od 12. marca 1946, kjer isti pise" komentira sledeče: "Sape je primanikalo v Londonu, vroče je bilo tudi v Washingtonu, kakor zdaj prihaia na dan, ko je nevarnost minula. Oči so bile obrnjene na Rusijo. Vsaj ljudi je tam, dajmo jim orožja, filo je, Rusi so pokazali nemškemu brdavsu, kje raste poper, in oddahnili so se. Zjrodovina priča, da je bilo že večkrat tako. "Rusi pomagajte", in ko so pomagali, "le iddite, od koder ste prišli!" Mislili so, da bo tudi tokrat tako, pa ni tako. pa ni tako danes, ko je nekaj za-šumelo med Slovani. Rusi so prišli, pa stojijo, kamor so prišli in še govorijo in zahtevajo in ne odnehajo, .šmenti. Odtod, da ne morejo dosti slabega dopovedati o komunizmu." Ta dva komentarja sta značilna, predvsem za one ljudi, ki so že pozabili na strah ki so ga doživljali ob sami misli, da zmaga Hitler. Mnogim ni prijetno, da je s porazom nacifašizma, prišlo v Jugoslavijo tudi do notranjega preobrata. Do tega je prišlo, ker je to narod hotel, in kar narod hoče, je prav gotovo v njegovem interesu, katere najbolj razume in zna ceniti sam. V Moskvi niso več Kajni — jugoslovanskemu ljudstvu niso bili nikoli — temveč bratje, tovariši! Slovenci imamo dovolj vzrokov za se uprašati kakšna bi bila usoda nagega naroda, če bi Rusi zamahnili z roko, "kaj nam mar!" Pa tega niso in ne bodo napravili, zato lahko s ponoson rečemo kakor Črnogorci: "Nas in Rusov je 200 miljonov!" Za nas sta dve dejstvi neovrglji-vi in sicer: Svobodna Slovenija lahko obstoja samo v svobodni in federativni Jugoslaviji in svobodna in federativna Jugoslavija lahko obstoja samo v tesni prijateljski zvezi s Sov. Rusijo. Vsi politični dogodki povojne dobe. nam ti dve dejstvi potrjujejo. Danes mnotrokrat čitamo o Rusiji in njenih "satelitih". Toda kako neuglašena je ta godba, ko v istih časopisih čitamo, da na pariškem zborovanju. Rusiia stoji odločno na strani Jugoslovanov. Da gospodje, če imajo Rusi interes podpirati Jugoslavijo potem ima Jugoslavija življenski interes stati na njihovi strani. To ni samo politika, to je stvarnost, katero razumeio vsi narodi Jugoslavije, naibolj Slovenci in predvsem pa mi Primorci. SOLKANEC: Naš Jože Poročajo nam iz Solkana na Goriškem, da so Jožeta Srebrnica — bivšega poslanca v Rimskem parlamentu, veličastno pokopali. Gorica, da še ni videla ,ka j podobnega. Množica ljudi, (okoli 50.000 po številu) je spremljala nepozabnega Jožeta k večnemu počitku. Na malih Roicah (goriško letališče), so dvignili zemske ostanke — nosili rakev na ramenih v ganljivem sprevodu. Nepregledna množica, se je počasi pomikala v senci naših zastav in cvetja. Naše zavedne ženske, so mu spletle nad sto vencev. Goriška solnčna pbmlad mu je prepevala znano "Vigred se povrne!" Po korzu — črez Travnik je naš narod korakal v strnjenih vrstah skozi našo lepo Gorico, tja na staro Solkansko pokopališče. Tam so ga položili v s krvjo napojeno zemljo, kjer v skupnem grobu počiva že nad 50 solkanskih junakov, padlih za svobodo. Spča pa naša bistra slovenska reka. katera teče ravno ob robu pokopališča — mu bo venomer klicala: Pozdravljeni Jože! Tn sko^i večnost bo tista Soča po-navliala vsem. ki tam počivajo. Tudi tvstim, knJer' niso padli zadeti od krogle, večno pesen Slava, vašemu spominu! Kako je bil naš Jože priljubljen, priča lepa udeležba furlanskih Ga-ribaldincev, kateri so ramo ob rami s slovenskimi partizani korakali v sprevodu. Na pročelju rojstne hiše pokojnega Jožeta — mu je narod odkril spominsko ploščo s sledečim napisom : "Izšel si iz ljudstva. Delal in žrtvoval si za ljudstvo. In v spominu ljudstva večno ostaneš!" Jože Srebrnič, že kot mlad dijak bil je vedno na strani svojega naroda. Mladenič še je skupno z starejšimi tovariši ustanovil prvo "Delavsko izobraževalno društvo", katero lahko smelo trdimo je bilo eno med prvimi na Goriškem. Društvo se je ponašalo z svojo bogato knjižnico in močnim pevskim zborom. Sodeloval je tudi pri takratnem delavskem časopisu "Rdeči prapor" in "Zar ji", katero je obračalo trde brazde delavskega prebujenja na Goriškem in Sloveniji sploh. Leta 1914. ga je vojna peliala kot mladetra častnika sna Gališke krvave poljane, kjer so ga Rusi zajeli. Iz ujetništva se vrne bolj navdušen kot kedaj prei, vrne se mož s železno voljo in i^kleno vs+rajno-st;'-> ^akoj po onrime naporneea povoinega dela, Bil ie med ustanovitelji kulturne književne orga- nizacije "Ljudsk. odra" v Trstu, katera je v kratkem času postala središče mnogih podružnic na Gustinčič, ter učitelja Pahor in da tudi mi Solkanci nismo zaostali. Pomagal je orati tržaško revijo "Njiva" in pridno sodeloval pri časopisu "Delo". Tovariši v Trstu, kot naprimer Ivan Regent, Inž. Gustinič, ter učitelja Pahor iri Hreščak so mu bili zvesti sodelavci na vseh poljih novega kulturnega in političnega razmaha na Primorskem. Marljivo je sodeloval pri širjenju konsumnih delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo in to delo- ni bilo zaman, seme je padalo na rodovitna tla. Danes so te zadrn.p-e podlaga gospodarskemu razmahu na Primorskem. Izvolien v rimski parlament, kot zastopnik našega naroda v Primorski se je boril kako bi najbolje pomagal svojemu ljudstvu. Večkrat smo videli Jožeta kako ie razdelil svojo mesečno plačo med potrebne. Kot župan, oziroma podžupan je pokazal svojo zmožnost v celoti Solkanci so ravno njemu dolžni zgradbo občinskega doma in velikega vodovoda. On je dal pobudo in smernice za vse to delo. Preganian vedno in povsod ni omagal. Prav lahko bi ga klicali jekleni Jože. Mož volje in hotenja, visoko naobražen, zdrave in močne narave, dober alpinist, izvrsten plavač, umen kmet vrtnar in Hobok pisatelj. Vse to je bil Jože! čas bo prinesel na dan več netro-vih književnih vrednot, katere bodo našemu narodu kažipot v boljšo bodočnost. Na otokih v" pregnanstvi! je prebil skoro celih petnajst let — klonil na ni Italijanske ječe v Rimu in Napoli. zidovi, nemi vlažni zidovi teh ječ vedo mnogo povedati o našem Jožetu. Kdo ne pozna našega Jožeta? Poznajo jra Brici. Tolminci, Kra-ševci in Vipavci. Poznajo ga naše planine, naša polja, naša vinska brda in naše vode. On je vklesan v dušo in kri našega naroda. Po razpadu Italije se zopet vrne med svoje. Tu začne nova Kalva-riia našega naroda. Brezsrčni zaklet sovražnik naroda, mori. izga-nia. obeša, krade in požiga. Odpornost ie vedno večja, mladina beži v gozdove, organizira svoje borce junake in med temi junaki je tudi naš Jože. Njegova prisotnost vliva vedno več poguma do boja med sta re in mlade, med žene in otroke. Sovražnik opaža, da je bitko izgubil, podivja; bijejo se hudi boji, naši partizani jurišajo in potiskajo sovražnika vedno bolj ob tla in slednjič v obup. Mnogo naših pade in med temi je tudi naš Jože Srebrnič. Naj kri teh junakov, kateri so dali vse za ljudstvo, bo žareča zvezda «vohode in svetle boljše bodočnosti. Mi vam tudi iz dna srca kličemo. Slava! Klaniamo se v duhu ob vašem skupnem grobu. Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora por teléfono. Defensa 1155 U. T. 34-5319 / Stran 4 PRAVICA SOŠKI: POD LIPO "Protest" Simpatizanti starega jugoslovanskega režima so začeli protestirati in ta njihov protest, v obliki brošure, pošiljajo na dom jugoslovanskim izseljencem, da bodo le enkrat sprevideli, da ni vse tako v Jugoslaviji kakor jim tukajšnji rdečkarji zabivajo v glavo. Pa se naznani gospodje okrog "Protesta" motijo, če mislijo da bodo s takim gnojem spremenili mnenje naših rojakov o novi Jugoslaviji. Včeraj se je dalo "protestirati" in kuhati lažnjive novice o borbi jugoslovanskih narodov, ko so partizana slikali kot navadnega lopova, ki ruši cerkve, ubija duhovnike in obeša prave rodoljube, danes je že težko da bo kdo takim neumnostim verjel, kajti zadostovalo je eno samo pismo iz domovine da je vrglo ob tla vso to lažnjivo propagando, ki jo je širil prejšnji Slovenski list, ko ga je še I. Pahor urejeval in Duhovno življenje sicer sedaj v majnši meri. O prvem ni več ničesar slišati g. Hladnik pa še vedno v zmoti vstraja. ★ Kdo piše "Protest" Sicer ni težko uganiti kdo so, toda zdelo se jim je bolj varno ne povedati imena. Da previdnost je lepa reč. V aprilski številki je Slovenski list ze opozoril slovenske rojake o tem "protestu" in obsodil tako početje, čeprav ni bilo tam povedano kdo to piše, se je g. Hladnik čutil jako prizadetega, da je v svoji reviji izdal izjavo, da on nima nič pri "protestu". Cemu pa opravičilo če ga nihče še do tedaj ni javno obsodil? Mnenja smo, da g. Hladnik ni prav tako brez krivde kar se protesta" tiče, že radi tega, ker je v D. ž. že večkrat tudi sam kaj sličnega priobčil. In če s "protestovci" nima nobenih stik, kakor pravi v svoji izjavi, kako pa so gospodje pri omenjeni brošuri dobili naslove rojakov, ki ne dobivajo nobene druge slovenske publikacije kakor samo Duhovno življenje? Pravilno je, da je tudi odbor za jugoslovansko Primorje, ki zastopa vse tukajšnje slovenske organizacije, torej slovensko naselbino v celoti, izdal svojo izjavo proti protestovcem, to bi jim bilo menda dovolj da bi vedeli kako misli slovenska naselbina. ★ Kaj nameravajo. Naj ima "protest" v naselbini uspeh ali ne, nekaj ti gospodje vendar nameravajo. Kakor je razvidno imajo direktne stike s domobranci, četniki in ustaši in s vsakovrstno sodrgo, ki je ubežala iz Jugoslavije, ker bi drugače morala dajati račune za svoje zločine. Sedaj se nahajajo v raznih delih Italije in čakajo, kakor pravijo, ugodnega trenutka da planejo zopet na republiko in postavijo kralja na prestol. Toda če tistega ugodnega trenutka ne bo, se bo treba podati v svet. Tudi sem v Argentino jih bomo dobili prav gotovo svoj del, kjer bodo izkoristili svobodno ozračje in nadaljevali svojo izdajalsko ulogo. Protestovci jih bodo sprejeli s odprtimi rokami in te¿ daj se bo pričel boj proti vsem, brez razlike, ki se navdušujejo za novo Jugoslavijo, in kdo ve če ne bodo pričeli z izdajanjem lastnega glasila, kajti za denar se jim ni bati. Zato pa moramo mi, ki nosimo odgovornost napram slovenski koloniji, enkrat za vedno napravi ti črto nad preteklostjo in iskreno misliti na združitev okrog enega samega lista, da ne bo jutri prepozno. naselbini za časom zaostali, pustimo naj gre tako svojo pot in delajmo čeprav ločeni vsak po svoji moči, ker bi mogoče vsaka reforma škodila pomoči, toda v vseh drugih ozirih pa moramo delati na to da se Slovenci združimo, to vprašanje moramo rešiti Slovenci sami brez umešavanja od nobene strani, ker imamo zadosti sposobnih in delavnih ljudi. KONGRES U. S. J. Kakor je znano se je dne 24, 25 in 26 maja vršil kongres Udruže-nja Svobodne Jugoslavije na katerem so prisostvovali delegati iz vseh krajev Argentine, kjer so podružnice omenjeno organizacije. Slovenska društva ki nabirajo za pomoč domovini so poslala po dva delegata. Neprinstranski opazovalec, ki je sledil poteku kongresa, je moral priznati da kongres ni popolnoma zadovoljil želje jugoslovanskih organizacij, izven U. S. J., ki sestavljajo jugoslovansko kolonijo, čeprav smatramo U. S. J. kot pomožno organizacijo, nihče ne more zanikati dejstva, da njen upliv indi-rektno gravitira na javno delovanje posameznih organizacij ki so slovenskem delu naša društva. Pred kongresom so se nekatera društva in največ tista, ki so pri ustanovitvi U. S. J. največ pripomogla, čutila da se ne morejo svobodno gibati, ko je bilo treba napraviti odločilne korake za dobrobit slovenske naselbine. Zato je bilo razumljivo da so delegati slovenskih društev, predlagali na kongresu avtonomijo slovenske naselbine, da sama po svojih močeh reši svoj položaj, najsibo na pomožnem, kulturnem ali na gospodarskem polju, brez da bi se s tem ločila od ostale jugoslovanske kolonije. Toda žalibog, da so voditelji kongi'esa zamenjali avtonomijo za separatizem in tako smo Slovenci ostali na istem položaju kakor pred kongresom. Govoričenje o mržnji- do Hrvatov in da žnjimi ni mogoče delati, mislim da nima nobene podlage, pravilno pa -je da Slovenci zahtevamo da sé nas upošteva kot narod, ki je v domovini mnogo žrtvoval pri zgradbi nove jugoslovanske republike. V domovini je^ sicer ta problem rešen, kier je Slovenija enakopravna republika, ni pa tako tukaj, če hočemo da bo jugoslovanska kolonija močna in združena morajo imeti vse narodne skilpi-ne samostojnost v svojem delokrogu. vse skupaj pa imeti svojo centralo ali Federacijo, če zato še ni čas, na moramo vendar misliti na to. Naše želje o tem, ne smejo umreti na kongresu U. S. J. in če sini za pomožno akcijo v slovenski Iz U. S« J* Poročilo taj. tov. F. Moharčič na drugem kongresu U. S. J. INFORME DE LA COMISION ESLOVENA Compañeras y compañeros delegados: Os saludo en nombre de la comisión Eslovena de la Agrupación "Yugoeslavia Libre". Es este el primer informe que presenta la comisión eslovena, en un congreso de la Agrupación Yugoeslavia Libre, y por tal motivo el informe, aunque en forma sintética y destacando los acontecimientos de mayor relieve, será dado desde sus comienzos. La Comisión Eslovena se creó en los tiempos más difíciles y críticos, ya sea en nuestra patria de origen donde el nazi-fascismo y las fuerzas reaccionarias de Mihailovich, estaban en pleno auge, como también en el país en que habitábamos, en que la reacción reprimía, por la violencia, toda clase de actividades de carácter democrático y ayudista. En esa época se creó la Comisión Eslovena que desde sus principios tuvo que afrontar toda clase de dificultades y obstáculos, que fueron producidos, unos por la situación reinante en el país, y otros por elementos que con el correr del tiempo el mismo pueblo de la colectividad se encargó de desenmascararlos, y hacerlos aparecer, delante la opinión pública, tal cual eran. Como queda dicho, sus comienzos fueron difíciles; primero, porque el pueblo estaba atemorizado y tenía miedo ayudar y, segundo, porque el pueblo estaba desorientado por la propaganda de ciertos elementos reaccionarios que decían, que todo lo recolectado se lo comen unos cuantos o que todo lo juntado era para sostener actividades de ciertos partidos políticos del país. Pero, a pesar de todo: la labor constante que desarrollaba la comisión, fué a dar por tierra a toda la propaganda adversa v fué imponiendo su línea justa que estaba inspirada en los principios de la nueva República Federal Yugoeslava. Una de las principales preocupaciones dfe la comisión eslavena fué la unificación de todos los trabajos ayudistas de la colectividad eslovena para poder así aportar en una forma más efectiva y con tal propósito realizó varias reuniones con las organizaciones eslovenas existentes en la Capital Federal sin poder materializar sus bien intencionados propósitos. Pero este contraste tampoco desorientó los principios que orientaban esta comisión, sino que, por el contrario, redobló sus esfuerzos mediante campañas específicas como la circulación de un pergamino, el cual dejó un saldo muy favorable, también se trabajó muy activamente con otros materiales, como Jornales de Sacrificio, Bonos, etc. La cantidad de adherentes aumentaba día a día, hasta llegar a tal punto que nos hemos visto obligados a aparecer con un» publicación para estar más en contacto y poder orientar, por una línea justa, a la gran cantidad de adherentes j donantes, que veían en nosotros a los representantes más auténticos de la nuera República Popular Yugoeslava. Con ese fin, como todos ustedes han podido apreciar, apareció en ''Jugoslavenski Iselj. Vestnik" una sección en esloveno, porque en aquel entonces nos era imposible, por la situación reinante en el país, aparecer con un periódico propio. Pero a medida que fué pasando el tiempo y la organización fué extendiéndose hasta llegar a tal límite que la sección eslovena que teníamos en "J.I.V." no alcanzaba a cubrir las exigencias de la misma, nos hemos visto en la necesidad d« buscar una solución. Y con tal motivo, conjuntamente con las organizaciones hermanas: Ljudski Oder e Ivan Cankar, mediante un esfuerzo hemos logrado la aparición del periódico "Pravica". También tenemos que destacar la colaboración prestada por la sociedad Ljudski Oder que siempre tuvo a nuestra disposición su sede, para realizar cualquier clase de actos, y en la actualidad la comisión eslovena tiene su sede en dicha Sociedad. En los últimos tiempos la comisió» eslovena prestó especial atención a log sectores de la colectividad inorganizada, o sea a la gente que no pertenece a ninguna organización a las cuales fué organizando para el trabajo de ayuda; en» tal motivo se vió en la necesidad da constituir varias sub-comisiones Barriales, especialmente en los barrios de Mataderos y Villa Scasso, donde funciona una subcomisión con 103 adherentes, la cual realizó trabajos muy positivos, destacándose especialmente las mujeres. También en el barrio de Saavedra se creó otra sub-comisión que trabaja coa-juntamente con la sociedad Ivan Cankar y que ya cuenta con la suma de 70 adherentes. El mismo trabajo se realiza en el Parque Patricios donde hay otra pequeña subcomisión que, pese al corto tiempo que se organizó, cuenta ya coa la cantidad aproximada*de 50 adherentes. En Ituzaingó residen unas cuanta« familias eslovenas que también contribuyen mensualmente para la ayuda. Estas subcomisiones se han cread* únicamente para facilitar el trabajo a la comisión eslovena, ya que el centra de sus actividades son los barrios: La Paternal, Villa Devoto y Chacarita. Pero con eso no quiere decir que los eslovenos hemos creado una nuera Agrupación "Yugoeslavia Libre" sino que hemos usado de cierta autonomía que nos ha concedido el Comité Central de la Agrupación para organizar la colectividad eslovena de la Capital Federal en el trabajo de ayuda. Y, por último, uno de los propósito* más firmes de la Comisión Eslovena fué el de unificar toda la ayuda que pueda aportar la colectividad eslovena de la Capital y con tal propósito nos comprometemos delante de este Congreso, bregar por la creación de un frente coordinado esloveno de ayuda. STAVBINSKA KOVAČA G. S'TAVAR «fe K. KALUŽA Lapridct 2443 - Florida F.C.C.A. II. K. D. UlIDSKI ODER bo proslavilo 21 let svojega obstoja z VELIKO PRIREDITVIJO «NE 25. AVGUSTA V CENTRO ARMENIO /""P PRAVICA Sir. 5 Odbor za Jugoslovansko Primor je v Argentini ▼ KATEREM SO VKLJUČENA VSA SLOVENSKA DRUŠTVA 1N SKUPINE, 16 PO ŠTEVILU * ASE GESLO: DO ZADNJEGA JUGOSLOVAN A, VSt MORAJO BETE VKLJEJtENE V MEJE FEDERATEVNE NARODNE ElEPEJBEAEÍE JVGOSLAVEJE! LA POBLACION YUGOESLAVA EN VENECIA JULIA BSLOVBNOS Y CROATAS SOMETIDOS A ITALIA POR EL TRATADO Dfi RAPALLO (12 DE NOVIEMBRE DE 1920). I Según el eenso austríaco de 1910, había en la Venecia Julia una población eslava e por el Tratado de Rapallo pasó bajo el régimen italiano, en las diversas provincias a se descomponen en las siguientes cifras por distritos y provincias: Provincia de Goricia - Gradišča ................................154.756 Ciudad de Trieste ..........................................................59.SI» Istria (sin la parte que quedó en Yugoeslavia) 192.056 Parte de la provincia de Carniola ..........................58.027 Provincia de Reka (Fiume) ....................................15.68T Parte de la provincia de Carintia ........................1.568 Tenecta Slavia (Beneška Slovenija) ........................56.944 538.»XI Según lo establecido por el censo eclesiástico italiano del año 1930, estadística hecha establecer el elemento eslavo, había en las siguientes Diócesis: Goricia ............................. 207.161 eslavas Parenzo ............................ 75.259 Finme .............................. 64.27S Tries ta ............................. 221.301 Vdine .............................. 39.726 «•7.71» 4Í/STRLV el censo no fué superior al número de niños que concurrían a las «»cuelas eskiVMUte, en aquel tiempo todavía existentes. Y bien, estos niños eslovenos tenían padres y Machos también hermanos adultos que ya no concurrían a la escuela, pero para ka estadística oficial italiana todos ellos no eran eslovenos, sino lo transformó de got|M en "nuevos italianos" o mejor dicho en "italianísimos". Otro ejemplo: En la localidad de Moščenice (Moschiena) había en rf año 1921, 360 escolares eslavos, pero el censo italiano encontró en este lugar solo 3 eslovenva y 13 croatas adultos. A partir del año 1921 Italia "perfeccionó" tanto sus estadísticas, que éstas craaa como cosa muy natural y oportuna en no mencionar más a sus subditos eslavos da la Venecia Julia. El aspecto etnográfico de Venecia Julia, cambió mucho después de su aiiexiáa por parte de Italia después de la primera Guerra Mundial. Italia fomentó en teak forma la inmigración de italianos, a la vez que muchos eslovenos y croatas de Trieste, y de las provincia de Goricia e Istria fueron forzados a emigrar. Por ejemplo, a* Tolmin había, según las estadísticas de 1936, 712 italianos inmigra'dos sobre una población de 1.164. En Postojna (Postumia) los habitantes en el año 1936 llegaban a 3.8t4, de estos 2.277 eran italianos llegados del interior de Italia, llámados comunmente por los habitantes del lugar "regnicoli", apodo muy conocido que se daba a los italianos inmigrados cuando en Venecia Julia y Trieste dominaba aún el imperio Aaatra-Húngaro. Tomando en consideración todos los factores demográficos, como emigración forzosa de eslovenos y croatas, el crecimiento natural de la población, que entre ton eslovenos era normal el aumento de 20 por mil anualmente, y agregando a la población eslava de Venecia Julia el porcentaje que tanto los censos austríacos como tambiéa la estadística italiana (tergiversando la verdadera proporción de italianos y eslavo») quitaban a la misma, llegamos a la conclusión de que en la Venecia Julia había antea del estallido de la, segunda guerra mundial (1939) todavía de 600.000 a «50.000 habitantes yugoeslavos. ütabar Preíekfcsl ira Bodočnost; i Oh La estadística italiana que por última vez citó la población por su nacionalidad, la del año 1921, y dice que había en la Venecia Julia sólo 377.000 eslavos. Ni los mismos italianos creían en estas cifras, como lo demostró el escritor italiano «»etano Salvemini, que afirmó el hecho de que Italia se ane*ó más de medio millón eslavos en la Venecia Julia. _ Cómo llegó Italia a las cifras del censo de 1921, (y hay que subrayar que este se llevó a cabo antes de que el fascismo llegara al poder), se explica citando tan ""»'o unos pocos ejemplos: , En Barkovlje (Bárcola), suburbio de Trieste, el número de eslovenos admitido por Primorskega Ljudstva Luč od vzhoda!. . . Ponižani, užaljeni in: ti. Zadnje se je v glavnih potezah naglo doseglo, prvo pa še čaka dokončne rešitve ter je danes predmet svetovnega vprašanja. Zato se temni oblaki še zbirajo nad naša ožjo domovino, nad našim Primorjem, Istro in Trstom, katerega vprašanje boete ponovno reševali v Parizu, brez upanja na uspeh, ker ministre zapadnih velesil ne vadi ideja iskrenosti in pravičnosti napram našemu slovenskemu narodu. A ker so aa tem vprašanjem, ki je življenske važnosti za nas Primorce in Istrane, strnjeni vsi slovanski narodi, nam je rešitev in zmaga zagotovljena; tembolj, ko je naše ljudstva doma pripravljeno do zadnjega se žrtvovati za svojo svobodo in smo mi v ziseljen-stvu pripravljeni do zadnjega jih podpirati po naših skromnih močeh pri svoji pravični zahtevi, kajti njih nesreča bi bila hkrati naša nesreča. Kruti nacifašistični zmaj je premagan. Svetovno sodišče sodi ta čas zločince, ki bo našemu narodu in ostalim prizadejali strašnih ran, ki ne bodo dolgo zaceljene in nikoli pozabljene. Ni pa še premagano naat nasprotno razpoloženje od strani zapadne-ga sveta. Skušajo dopovedati svetu ter s svojo zlonamerno zmoto s silo uveljaviti, da nismo vredni svobode in enakosti v smislu Atlantske pogodbe. Naši možje se trudijo prepričati svet o pravični zahtevi spoštovanja malih narodov ter priznanju naša kulture, ki se mora pošteno in pravilno meriti po kakovosti in ne številčnem obsegu. Slovani, predvsem Rusi in Jugoslovani, so popolnoma osamljeni v tem za nas odločil-neip boju. Zato je naša dolžnost, da napravimo vse kar je v naši moči, da jih podpremo pri tej zgodovinski nalogi, ko se gr»-za našo usodo, če zmaga ne daje zmagovalcem pp lastnem okusu prikrojenih pravic, kot sami zatrjujejo, tem manj jim daje pravice narodnega in kulturnega nasilja nad našim številično majhnim in gospodarsko šibkim narodom Julijske Krajine. Priznavamo sicer Italiji njeno sekular- teptani upirajo danes pogled na vzhod, odkoder edino še prihaja žarek upanja jugoslovanskemu narodu, zlasti primorskemu ljudstvu, ko se gre .za popolno zmago Primorske, Istre in Trsta, ki morejo biti za vsako ceno priključeni k materi domovini: Jugoslaviji. Maja leta 1945 je bilo konec edinole svetovnega klanja in strtje nacifa-šizma v glavnem, a popolne zmage pravice nad krivico še zdaleč ni dosaženo; zapa-dna in vzhodna diplomacija sta si v polnem boju. . . Kdo bo zmagal! Slovani so si pred celim svetom • dokazali svojo življensko moč; na obzorju zgodovinskih dogodkov se pojavlja nova doba: doba vstajenja ponižanih, teptanih, razžaljenih, zaničevanih .. . Trdno strjeni, ramo ob rami z ostalimi Slovani, vsi z isto idejo prežeti, z istim ciljem so Jugoslovanski narodi skoro zaslepljeni od svetega srda proti tolikšnim zgodovinskim krivicam drveli v obupni boj proti svojim tradicjonalnim krvnim sovražnikom. Za ceno strašnih žrtev so zmagali, zmagali ne samo zunanje, marveč tudi notranje. Temelji starih krivičnih in protiljud-skih režimov so se zazibali po vsej Evropi, ki so gospodarili z absolutizmom in nasiljem ter proti ljudski volji in koristim Na političnem in socialnem obzorju Evrope se je pojavila nova doba, ki obeta pravične bodočnosti za široko ljudske plasti. Tudi za slovenski narod je nastopila doba prerojenja in srečnega začetka v novo bodočnost. Prišel je dan obračuna z vsemi ki so nas tlačili, zavajali in izkoriščali. Tisočletne sanje in nevtešene težnje po svobodi se vresničujejo. Slovan prihaja na dan. Dvoje teženj sta vodili slovensko ljudstvo v tistih trenutkih, ko se mu je šlo za biti ali ne biti, ko mu je grozila popolna narodna smrt, ko so se vlekli do smrti izmučeni in okrvaljeni možje in fantje mimo požganih in razsutih domov z eno samo mislijo: združitev vseh južnih Slovanov pod eno samo zastavo, to je z eno samo ide- nega življenja, ki ga v starih krivičnih dru. žabnih sistemih ni bilo mogoče pričakova- jo skupnosti za dosego pravičnega social- no kulturo, kar pa ne pomeni, da Slovenci nimamo svoje na katero smemo biti mirne vesti ponosni, kajti v svoji "neprosvitlje- Str. 6 PRAVICA Nuestros derechos sobre Vetiecia Julia Bs muy doloroso para un yugoeslavo y especialmente para un esloveno de Ve-aeeia Julia, oir discursos y declaraciones de algunos estadistas que recientemente en Ja conferencia de cancilleres de París afir-ataban que Trieste y gran parte de la Ve-necia Julia pertenecen a Italia. Todo parece que los aliados occidentales se inclinan a favor de las demandas italianas so-1 hre estas tierras sufridas y ensangrentadas por la sangre vertida de los mejores kijos eslovenos. Los eslovenos de la tan ¡ disputada región, no han dudado ni un instante, de que terminada la contienda le serán satisfechas sus justas aspiraciones,' jr que finalmente se unirán con sus herma-' ■os, porque estaban convencidos de que lógicamente así debía ser resuelto su problema nacional. Por eso han conservado su idioma, sus costumbres y su fe, durante veintidós años, de continuas persecuciones tajo el fascismo italiano. Hoy, eRtos bellos sueños van esfumándose, al ver, que otra vez se quiere repetir el •rimen de Rapallo y separándolos de la querida patria de los yugoeslavos. Estas ansiedades están expresadas en las cartas que escriben nuestros compatriotas de la Venecia Julia, donde los restos del fascismo encubierto con manto de la democracia, se dedica a los actos de terrorismo sobre la población Eslovena la que expresa sus sentimientos yugoeslavos. Basta mencionar el ejemplo de último primero de mayo, cuando desfilaron en Trieste 250.000 personas llevando banderas yugoeslavas y carteles con leyendas escritas a favor de yugoeslavia. Los elementos de aspiraciones contrarias, evidentemente en minoría, no se atrevían molestar a los manifestantes, pero al regresar estos a sus hogares fueron atropellados y golpeados por los fascistas. Y no es sorprendente ver que las autoridades aliadas guardan una actitud pasiva con respecto a estos hechos. Hay numerosos casos similares que se repiten diariamente, pero el valiente pueblo esloveno de la Venecia Julia, que ha dado 40.000 combatientes al mariscal Tito por la lucha de liberación, ■o deja de demostrar al mundo sus anhelos, porque no podrá olvidar nunca los tristes años de ocupación italiana, cuando el fascismo desencadenó todo su furor sobre su provincia y que su permanencia en ella consistía en un. verdadero despliegue de sadismo desenfrenado. Es curioso oir los actuales políticos italianos, afirmando los "derechos legítimos" sobre Trieste y Venecia Julia, insistiendo de que la población de Goricia, Trieste y Pola, y la de diversos puntos de la costa occidental de Istria, es italiana en su mayoría. Reconocemos la veracidad de estas afirmaciones de que en estas ciudades hay una mayoría italiana, aunque, nunca pasa el 55 por ciento. Pero en todos los subur- nonti" ne bomo nikoli priznali, da nas smejo "visoko kulturni" podjarmiti. če nas radi tega smatrajo barbare, nam je čisto vseeno. Doba podrejene krščanske civilizacije, kot njih demokracijo imenujejo, je minula. Naš pogled je vprt na vzhod, odkoder nam prihaja resnična civilizacija, ne umetna kakor iz zapada, marveč resnična v narodnem, gospodarskem, socialnem in političnem pogledu. Bodočnost nam obeta edi-nole "Istok". Odsev naše narodne zavesti je življen-akega pojmovanja v sedanjem težkem momentu, o čemer nam pričajo nešteta zasebna poročila, ki dnevno • prihaja jo iz domovine. Pričajo nam požgane in posute hiše, ▼asi in mesta, ki so danes v slavalokih in zastavah, ko so, četudi v razvalinah, na osvobojenih tleh.... ne še vsa, a bodo. V tej strašni Golgoti, ki jo je moral naš narod prestati, pozablja na prestano trpljenje, ko ima vprte oči v svobodno bodočnost. Primorsko ljudstvo nam je živa priča politične zrelosti. Odklanja samozvane vladarje, ki so se pretvarjali, da so od "Boga in naroda" postavljeni; narod hoče biti sam gospodar svoje usode. Tudi je zelo malo pozornosti vzbujala v našem ljudstvu za-padna kultura, ki praktično ni imela veli-Iike vrednosti za širše ljudske plasti, marveč je bila čestokrat samo pretveza, da se ga je lažje podredilo sebičnim materjalnim namenom posameznikov ali organiziranih pustolovcev, kot je bil v bistvu nacifaši-zem. Oba sta se namreč sklicavala na visoko kulturo svojih narodov, da sta lažie dosegla svoje zločinske namene. Pa se še dobijo, ki smatrajo s pričo vsega, da je središče civilizacije in kulture Rim in da se je pri vsej očividni dekadenci treba prilagoditi zapadnim tendencam, če se hoče vzgojiti ljudstva v luči resnične bodočnosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so bili viri naše najčistejše kulture vedno le iz vzhoda. V kolikor smo prejemali iz latinstva in germanstva nam je bilo največkrat prej ali »lej samo v škodo. Zgodovina našega trpečega ljudstva nam jasno priča o njegovi življenski moči in'odpornosti. Skozi vso dobo podrejenosti, včasih malo spremembe izpod enega ali drugega jarma, je vseskozi ohranilo kristalno-žisto začetno narodnost, vztrajalo pri narodnih in socialnih bojih, vzdržalo skupnost ter se nikoli oddaljilo od svojega cilja. V to duhovno trdnjavo so se zagnali nekateri nam sovražni državniki, ki očividno »e poznajo bistva naše odpornosti ali pa so rfobnega mnenja, da se bo nas še dalo potlačiti na stopnjo hlapčevstva. Zato igraje zadnji poizkus na našem Primorskem, Istri in Trstu. Če bi se vsaj od te strani sé! dalo zasaditi kremlje v našo slovansko telo. Prilika se jim zdi kar najugodnejša. Spor med Jugoslavijo in Italijo je treba izrabiti, to je, da bi ostala naše zemlja pod zavezniško oblastjo, katere gospodarski in politični položaj bi pridno izrabljali sebi v prid. To je torej naše sedanje vprašanje. Tu se borita dva tabora: Slovanski in pro-tislovanski. Brez dvoma igrajo Slovani odločilno borbo. Zapadne reukcijonarne sile povzdigujejo klic do neba, da grozi idejoloska in gospodarska nevarnost od vzhoda. Vzhodni Slovani, to je Rusi, pa praktično ničesar nočejo, marveč samo želijo, da bi zavladala demokratična ideja vsaj med slovanskimi narodi, ki so za ta načela najbolj dovzetni, saj so skoro izkrvaveli zanjo. Te dni se bodo zbrani ministri v Parizu spet pričeli boriti za ta prvenstva. Že vnaprej vemo, da nas ne bo nihče branil nego slovanski narodi, predvsem Jugoslavija, ki je pri tem neposredno prizadeta in Rusija, ki se je izkazala resnična zaščitni-ca vseh ki se jim krivica godi in tako tudi nas Slovencev. Naš položaj je jasen in ne-dvomljiv. Zahtevamo slej ko prej našo zemljo do zadnjega metra, na kateri živi in umira naš človek od začetka svoje zgodovine. Do tega nam dajejo pravico, naši zgodovinarji, pesniki, pisatelji, ki so to ljudstvo preobrazili in dvignili na stopnjo kul turnega naroda. Če tega ne bo mogoče na miren način doseči, tedai ima naše ljudstvo vso pravico s silo uveljaviti svoje dedne pravice. In smo prepričani, da jih bo tudi uveljavilo: Sadej ali pa nikoli več. Vendar še vedno upamo, da se bo dalo na miren način vse urediti. Načinov in dokazov naše pravične zahteve je več. Eden teh bi bil plebiscit, iz katerega smo prepričani, da bi izšli zmagovalci. Priznamo da je v Trstu v večini italijanski živelj, ki se je tokom naše podrejene zgodovine tja naselil, a vemo tudi in tržačeni še najbolje, česar niti ne prikrivajo, da bi bil Trst brez zaledja mrtvo mesto. Vendar so Jugoslovani pripravljeni dati italijanski manjšini vse pravice, kakor jih mi nismo bili nikoli deležni. Nočemo vračati krivico za krivico, noče-mo krasti če so nam kradli, nočemo zaničevati če so nas zaničevali; pač pa hočemo naše pravice, da se vpoštevajo naše velikanske žrtve v boju s skupnim sovražnikom in da smemo biti deležni istih pravic kot vsi drugi narodi, ki so se borili za pravičnost na a vet«. J*«ik« Filipič. Mariscal Tito bios y los campos, es decir en la mayor parto de Venecia Julia, la población yugoeslava es un cien por cien, formando estas ciudades como islas en un mar yugoeslavo. Hay que tomar en cuenta que los sur-eslavos de estas regiones son autóctonos por lo menos por muchas generaciones. Sus antepasados poblaron estas tierras ya hace trece siglos, mientras los italianos son inmigrantes. Ya antes de la primera guerra mundial, cuando la Venecia Julia con Trieste, formaba partfe del imperio Austro-Húngaro, los gobernantes de Viena daban más privilegio a los italianos, facilitándoles la inmigración, mientras los eslovenos eran perseguidos por sus ideas irredentistas. Austria consideraba que los eslavas representaban un peligro mayor para su imperio que los italianos. Los cargos administrativos y las municipalidades en las ciudades de Trieste, Goricia y Pola estaban a cargo de personas de nacionalidad italiana. Los censos que los últimos años de dominio austríaco se efectuaban en Ve-necia Julia, también estaban a cargo de los funcionarios italianos, por tal razón, los resultados carecen de seriedad, porque provienen de fuentes parciales que perseguían a los eslavos. Sin embargo, en conformidad con la estadística austríaca, Goricia, por ejemplo, contaba en el año 1919, con 29.562 habitantes. 14.812 italianos y 11.512 eslovenos, mientras la provincia de Goricia, según el censo del mismo año, contaba con 154.458 habitantes, de estos solo 15.433 eran italianos. Las estadísticas, si nos atenemos a las informaciones italianas y austríacas, dicen que Trieste contaba en el año 1910 con 118.353 italianos y solamente 60.000 eslavos. En esta ciudad marítima la lucha contra la población de habla eslava era mucho más abierta, que en ciertas ocasiones hasta se les prohibía el uso de su idioma. Aunque estas estadísticas fueran ciertas, Trieste debe pertenecer a Yugoeslavia, nornue estas estadísticas pertenecen a la ciudad, no a sus alrededores, que constituyen una compacta población eslava en un cien por cien. Y más aún, todo en torio propiamente dicho es tierra absolutamente yugoeslava. Los que pretenden dar Trieste, a pesar de esto, a Italia, dsbsa saber que esto significaría dar a Italia tá derecho jurídico sobre una ciudad en «I territorio yugoeslavo. Las razones históricas, que Italia #ae-tende tener sobre estas comarcas, constituyen las viejas aspiraciones imperialista«. Como es sabido, Italia anexó estas tierras después de haber traicionado a su aliada Austria, declarándole la guerra el M de mayo de 1945. Las potencias ocidentalas le habían prometido las regiones de Vaae-cia Julia en un pacto secreto, firmado anteriormente en Londres, como recompeasa por su entrada en la guerra contra las patencias centrales. Terminada la guerra, Austria suscribió en Saint Germain el II de setiembre las condiciones de paz. ooa sus vencedores. Italia recibió de Austria el Trentino, Alto Adige, y en forma a* muy segura la Venecia Julia. Las arbitrarias exigencias de la delegación italiana ae solamente sobre toda la Venecia Julia, nine también sobre casi toda la Dalmacia, suscitaron acaloradas discusiones. Ya era evidente que la paz se iba a firmar a expea-sas de Yugoeslavia, que en aquel entonces recién empezaba a formarse como estado. Después de largas discusiones, Yugoeslavia se vió obligada a firmar el Tratado de Rapallo el 12 de noviembre de 1920. El conde Sforza al referirse a este tratada, que consideraba un triunfo suyo, y poniendo al descubierto sus tendencias imperialistas,escribió en una ocasión: "Los yuta-eslavos resistieron largo tiempo a mis demandas; encontraron duro tener que ceder más de medio millón de eslavos, aunque, como yo les decía, no era culpa nuestra que elllos vivieran en el lado italiano do Ion Alpes... Di media vuelta y los dejí bruscamente.!.'. , Desde entonces se inició el Calvario para los eslavos de Venecia Julia. No solamente eran perseguidos por Italia después del advenimiento del fascismo, siná que también por la Italia liberal de Giolitki y conde Sforza. Desde 1919 a 1939, Italia disolvió y destruyó 435 sociedades culturales eslovena« a lo largo de Venecia Julia y confiscó sus propiedades. Prohibio toda la prensa y literatura eslovena. La Sociedad de Saa Hermácora tenía en Goricia 10.000 socios e imprimía anualmente 60.000 obras y libros, científicos y religiosos. En la ciudad había dos imprentasyen las que se imprimían 12 periódicos eslovenos. Los años de ocupación italiana, el fases-mo empleó los métodos más bárbaros en «a campaña contra la población eslovena r croata. Aún están en la memoria de los eslovenos de la Venecia Julia las famosas expediciones punitivas contra sus aldeas, con el fin de aterrorizarlos. Pero la población no ha dejado de resistir. Esta resistencia subterránea, ha dado miles de mártires, que el vergonzoso imperialismo italiano, en vano pudo esconder a los ojos del mundo democrático. Bastaría recordar los cuatro mártires: Bidovec. Valenčič, Miloš y Marušič, fusilados en Bazovica cerca de Trieste. Y cuando ya parecía que toda la resistencia ha sido dominada y el pueblo eslavo ha sido italianizado, en Goricia en el año 1936, fué muerto por los fascistas el compositor José Bratuž. Fué arrestado en la iglesia, donde dirigía el ao-ro, y junto con otros cuatro eslovenos era obligado a tomar aceite de castor mezclado con el benzolo, y después de casi aaa semana de agonía, falleció. Después de un cuarto de siglo de sufrimientos, que recrudecieron con el estallido i de la guerra, la población de la Veneci» Julia, saludó con entusiasmo delirante !a entrada triunfal de los ejércitos del Ms-¡ riscal Tito — el ejército de sus hermanes, PRAVICA Ste. 1 Odločilna Ura ' Borba slovenskega naroda za svobodo in »«odvisnost je toliko stara kot je star slovenski narod, Iti že 13 stoletji živi na svoji ■emlji podrejen in izkoriščan od tujih imperialističnih velesil. Vendar ob tej priliki ne bomo posegali nazaj v zgodovino, ki je našim Slovencem več al» manj znana, marveč se bomo nekoliko pomudili kar pri sedanjosti, ki je v tem trenutku odločilne važnosti za naš biti ali ne biti, zlasti kar »e tiče primorskega in istrskega ljudstva. klaša odločilna ura je prišla; uro ki so jo tekom naše zgodovine napovedavali naši veliki možje in se z umom svetlim mečem borili zanjo. Zato se naš narod v odločilnem momentu ni našel nepripravljenega. Stopil je majhen in skoro nepoznan v gigantsko borbo z do zob oboroženimi nacifašistični-mi tolpami. Za ceno velikanskih žrtev je u« narod izšel iz borbe zmagovit; zmagovit nad nacifašizmom, ne pa še nad anglosaksonskim imperijalizmom, ki hoče v avrho lastnih koristi del naše slovenske aemlje s Trstom vred obdržati Italiji. Iz-vojevati more torej še zadnjo borbo z svetovnim imperijalizmom. Po časnikarskih poročilih, ki jih objavljanj» v velikih svetovnih časopisih, je ves svet, aven slovanski, na strani naših sovražnikov. Po njihovem mnenju, Slovenci nimamo kulture, kakor jo imajo naši latinski sosedje, zato nismo vredni svobode T» samostojnosti; še več, morali bi se čutiti srečne in zadovoljne, da smemo živeti kot pes v okviru države, ki se ponaša z dvatisoč letno kulturo, kajti to je veliko več kot nam je bil namenil nemški naci--sem, ki je slovanske narode enostavno ób-sodil na iztrebljenje. Slovenci smo napravili vse, doma in v tujini, da bi nas spoznali, spoštovali in vpo-*tevali takšne kot smo. Priznamo, da imajo nekateri narodi, ki so imeli ved jrospodar-jikih in kulturnih prilik, nekaj kulturnih vrhov ki so visoko dvignili luč kulture do-tičnih narodov, tako visoko, da jo je bilo "videti čez meje, a spodaj pod kulturnim svetilnikom je vladala velika tema socialne in kulturne bede. Iz teh narodov je bilo •čisto lahko napraviti oborožene tolpe, ki jh) navalili na "ne kulturna" afriška in slovanska plemena. Kakšno socialno in kulturno prosvitljenost so prinesli Angleži in-•dijcem in afrikancem, ki so jih že davnaj z orožjem podjarmili ter jih držijo s silo v •svojem imperjalističnem sklopu? Kakšno prosvitljenost so prinesli Italijani podjar-lnljenemu ljudstvu v Afriki, Abesiniji in •našemu primorskemu ljudstvu? In kakšno kulturo so prinesli Nemci slovanskim nahodom in še prav posebej nam Slovencem?, ne najdemo besede zapisati. Pa se še najdejo, ki se drznejo te narode braniti in jih nagovarjati ter nas postavljati za manj vredne. Luč slovenske kulture ni vrgla svoj sij čez meje kot zgoraj navedeni svetilniki, ne zato ker je bila manj vredna, marveč ker je bila drugačne svetlobe: ljudske, socialne, ki našim "prosvitljenim" sosedom ni ugajala. Našim velikim možem ni bilo za svetovni sloves, niso kupčevali s produktom svojega talenta, delali in žrtvovali so se za narod, za svoje brezpravno ljudstvo, ki je vredno življenja in nikomur podložne bodočnosti. Zato svojih kulturnih svetilnikov niso dvigali v nedosežnost preprostemu ljudstvu, baš nasprotno, da v nje svetlobi najde pot iz teme suženjstva k svobodi in boljši bodočnosti. Tu je prepad, ki nas loči. Na eni strani ljudske mase, ki z dozdevno kulturo nimajo skoro nobenega, da ne rečemo nobenega stika, med tem ko so slovanski naro-.... di in tako tudi naš slovenski v nesposred-nem stiku z našo kulturo. Katera kultura je torej večja in koristnejša, naša, ki je last vseh in dostopna vsem, ali ona druga, ki je last samo nekaterih in večini nepoznana in nedostopna? Dejstva dokazujejo. Nacifašistična glorija je splahnela, kakor hitro se je zrušila nacifašistična stavba. Zakaj se je zrušila? Zato ker ni imela podlage, ker ni bila zidana na ljudstvo, niti niso hoteli, da bi ljudstvo za njih resnične namene vedelo, marveč so ga skrbno držali v nevedi ter pitali z raznimi lepo do-nečimi frazami, ki so vzbujale razbrzdani apetit nekulturnih mas. Ko se je voditeljem razbojniško pripravljenih tolp zazdelo, da je napočila ura vandalskega pohoda v sosedne dežele, kjer jim je dovoljeno požiga- ti, ropati, moriti ter počenjati vse kar v svojih barbarskih dušah čutijo potrebo, so dokazali, da so vredni njih satanskih idej. Vsi so bili enaki, kot pravilno prikazuje ruski film: "Deklica št. 217". Niti sence italijanske "dvatisočletne kulture" in nemškega "nad človeka" ni bilo nikjer opaziti; o pač, pri zločinstvih, ki so jih nad slovanskimi narodi z sadistično slastjo vprizarja-li. Slovenski narod pa je stopil v borbo za svobodo in obstoj duhovno dobro pripra- IVAN CANKAR vljen, kar se ima zahvaliti svojim velikim možem, ne pa tako tehnično in organizato-rično, kar je zasluga dozdevnih politikov, ki v resnici niso bili, kot je čas preizkušnje jasno pokazal ter v zgodovinsko potrdilo i * / ODBOR ZA JIIG^LOVANSKO PRJMOIKJK 4 V katerem so učlanjena vsa slovenska društva Vabi na velik shod xa priključitev Primor, ske, Istre in Trsta k materi domovini I JUGOSLAVIJI ki «sé bo vršil v nedeljo, dne 23 junija ob 9 uri in pol ▼ dvorani "PRINCIPE" V ULICI SARMIENTO 1230 2. En los balcones de las ciudades, en todas las aldeas más apartadas, lucia la bandera tricolor con la estrella roja de la libertad, ka bandera de la república federal yugoeslava. Pero muy poco duró la alegría. A las exigencias de algunos estados, el ejército yugoeslavo se retiró de casi toda Venecia Julia, dejando una gran parte de territorio yugoeslavo bajo el control aliado. Hoy las demandas yugoeslavas sobre la Vene-«ia Julia y Trieste son más justas que hace años, porque Italia aparece hoy como «n país derrotado, mientras Yugoeslavia «i vencedora. Los delegados de la nueva Yugoeslavia son hombres nuevos, hombres del temple de Tito, que se templaron en la lucha por la liberación. Estos hombres no aederán ni un» pulgada de territorio que •e nuestra. M. Sčnrk. V Z POilEO: I. DEL — PETJE: MORJE, skupni možki zbori vseh društev pod vodstvom J. Krebelja. SOČI, skupni možki zbori vseh društev pod vodstvom F. Trebšeta, ki bo potem deklamirana v kasteljanščini v prevodu S. Baretto. NAŠE GORE, skupni ženski zbori stvom J. Samca. zahteval ogromnih žrtev. Morda je morala» tako biti, da je narod mogel popolnoaa» spregledati ter se sprostiti vseh verig, kr so ga tisočletja vklepale. Radi te naše nea-srečne podrejenosti, nas smatrajo za manj vredne. Do neke meje imajo celo prav, a. danes je napočil čas, ko bo moral ves sv*t priznati, rad ali ne rad, da je doba slovanskega in naravno tudi slovenskega sužen*-stva minila. Kot so si bratski ruski na-rodi s krvjo ustvarili novo bodočnost, tak* so si jo sedaj ostali slovanski in naš slovenski, ki bo z osvoboditvijo Primorska m Istre izvojeval že zadnjo zmago ter izpolnil svojo zgodovinsko nalogo. Imperjalisti nam skušajo začrtati m*šm meje s svinčnikom v roki na zemljcpisnik kartah ter krivico potrditi z orožjem, če Kr se skušali vpirati; naš narod pa jih je začrtal s svojo krvjó, kajti kjer so izkrvavele naše žrtve v borbi za svobodo, tara »a naše meje. Ne bomo odnehati, dokler ne doseže ata naše popolne zmage, pišejo od doma. Raja v borbi vsi poginemo, kakor pa da bi ia enkrat vklonili hrbet v krivični jarem, áa-tudi ga nam mažejo z demokratičnim aaa-dom. če nas radi tega imenujejo nekulturne in barbarske, nam je sedaj čisto vseeaa, čutimo se moralno dovolj močne, da boma naše nasprotnike prisilili k spoštovanju. Eno leto je že preteklo, ko je bil zadan smrtni udarec nacifašističnemu nestvoru, a poginil še ni popolnoma. In dokler popolnoma ne pogine, Rusija in Jugoslavija a« moreta praznovati dan zmage, kakoT skušajo preslepiti samih sebe zapadne velesil». Predno bo človeštvo doseglo popolna zmago in svobodo, bo brezdvoma Še hudik političnih bojev in bo morda ponekod eela kri tekla. In če se bo ta krvavi pečat odtisnil na naši slovenski zemlji, namočem ▼ naši slovenski krvi, bo ostal ohranjen v zgodovini kot trajen čuvar naših pravi« i» obeneme zgodovinsko potrdilo krivice, hi so ,io nam hoteli prizadejati. Vendar imamo še vedno upanje, da bomo na miren način dosegli naše pravice. fvan K aria. vseh društev pod vod- 1. 2. 3. 4. 5. 6. II. DEL — GOVORI: Predsednik Odbora za Jugoslovansko Primorje, Franc KJurinčič. Za Primorsko ženo, Marija Pahor. Za Primorsko mladino, Silvan Kamavli. Za Istrane, Ivo Lazarič. Za Slovanski odbor, eden od odbora. Za Svobodno Jugoslavijo, Peter Petkovič. V TEM ODLOČILNEM TRENUTKU JE DOLŽNOST VSAKE- POSEBNO PA PRIMORSKEGA SLO-VENCAIN ISTRANA, DA SE TEGA SHODA UDELEŽI Z VSO SVOJO DRUŽINO, KAJTI MEDTEM KO SO NAŠI BRATJE IN SESTRE ŽRTVOVALI DOMA VSE IN ŠE ŽRTVUJEJO, DA BO NAŠA ZEMLJA ENKRAT ZA VSELEJ SVOBO DNA IN KO ISTOTAKO TUDI SLOVANSKI PREDSTAVNIKI RUSIJE IN JUGOSLAVIJE ODLOČNO ZAHTEVAJO NAŠE PRAVICE, ČETUDI NASPROTNIKI GROZIJO Z VOJNO TUDI MI V IZSELJENSTVU NE SMEMO OSTATI BREZBRIŽNI, MARVEČ MOREMO NAPRAVITI VSE KAR JE V NAŠI MOČI, DA JAVNO, MORALNO IN MATERIJALNO, PODPREMO šE NE KONČANO BORBO NAŠIH DOMA IN NAŠIH DIPLOMATOV V PARIZU. Torej v nedeljo zjutraj naj nihče ne manjkat DELAVSKI BORITELJ JOŽB SREBRNIČ Jože Srebrnič je bil rojen leta 1884 v Solkanu. Izvoljen je bil v italijansko zbornico leta 1921, od slovenskih in furlanskih delavcev in kmetov. Po nastopu fašizma je bil konfiniran leta 1926 na otok Ponza za pet let. Izpuščen je bil na svobodo komaj leta 1932. Po par mesecih je bil ponovno konfiniran za dragih pet let. Po prestanem zaporu je odšel v Jugoslavijo, želeč živeti v svobodi, toda takratni režim ga je izročil italijanski oblasti. JOŽE SREBRNIČ (1884 - 1944) Ko je nastopila doba preizkušnje m vse svobodoljubeče narode ni zatajil naroda in ne idej o boljši človeški družbi. Padel je v borbi proti okupatorju ob Soči, leta 1944. Narod mu je priredil veličanstni pogreb, katerega se je udeležila 40.00« ljudi in so mu položili na grob 120 ven-cev. Vzemimo vzgled po njegovem življenju i* delu. ■te- s PRAVICA Razgovor s Podpredsed. Kardeljem Napisal za ONA — Arthur Gaeth (Arthur Gaeth, poročevalec aventure ONA je bil tri tedne ▼ Jugoslaviji in je imel priliko, da se razgovarja s podpredsednikom jugoslovanske vlade, g. Edvardom Kardedjem, kateremu je stavil različna vprašanja glede razvoja jugoslovanske revolucije.) * • * Edvard Kardelj je prebil nekaj svojega življenja — kot večina drugih prvakov sedanjega jugoslovanskega režima — v zapo-lih kraljevske jugoslovanske vlade v predvojni dobi. Toda, ko sem se z njim razgo-varjal v njegovem prostranem uradu v Beogradu, me ni nobena okolnost spominjala na to dejstvo. Vtis, katerega daje podpredsednik jugoslovanske vlade, je mnogo bolj blizu osebnosti mirnega in poštenega profesorja, kateremu je do tega, da natančno raztolmači svoje naziranje glede potrebne socialne ureditve svoje dežele, Razgovarjal sem se z njim celo uro in izvedel, da je bil vržen v zapor takoj po svo- Edvard Kardelj neizprosen boritelj naše Primorske, Istre in Trsta. ji graduaciji kot dijak. Vprašal sem ga, kje šn kaj je spoznal maršala Tita. "Poznal sem ga", je odgovoril, "že od leta 1934 naprej, kajti vsi smo morali delovati ilegalno v tistih časih kraljestva in diktature. Često smo morali menjati svoja stanovanja in kraje, kjer smo živeli, kajti policija nas je kaj rada začela sumničiti. Zgodilo se ja, da sem moral jaz kot Slovenec v Beograd, dočim so Tito in drugi, ki so bili Hrvati ali Srbi, pribežali v Slovenijo. Našli smo se v istih zaporih in se tam spoznavali". Povedal mi je, da so bili tudi Slovenci raeočarani nad razmerami v kraljevini, ter da so bili prvi, katere je pregazil sovražni naval. Vzelo je nekaj časa, predno je uspelo Kardelju in njegovim tovarišem, da dvignejo prapor odpora, todaj ko je ljudstvo spoznalo možnost nove sloge, se je mnogo ljudi pridružilo partizanom in le posamezne skupine klerikalcev in nacionalistov so astale v opoziciji. Od teh so mnogi odšli z ' Nemci iz dežele in se zdaj nahajajo v angleški zoni na Koroškem. Podpredsednik Kardelj je poudaril, da ni nobene borbe med cerkvo kot tako in državo. Mnogo prominentnih katoličanov, med njimi Kocbek, dr. Brecelj, Toni Fajfar in Prane Finžgar, je v pokretu in se nahajajo na važnih mestih v vladi. Posebno zanimiva pa so bila izvajanja g. Kardelja, ki se tičejo Primorske. Izjavil je, da izhaja največ zavednih Slovencev iz krajev Julijske Benečije, ki ni bila nikdar vključena v meje Jugoslavije in je prišla po prvi svetovni vojni pod Italijo, navzlic dejstvu, da je pretežna večina prebivalstvu slovenska. Večina slovenskih intelektualcev — pisn-teljev, umetnikov in učenjakov — je iz Primorske, kjer živi nič manj kot 25 odstotkov vseh Slovencev. Ta narod se je te-; kom sedanje vojne povedal •/. Jugoslovani in se skupaj z njimi uprl fašistom. Že leta 1944 je bila vsa dežela razven malega pasa ob obali v partizanskih rokah. Preko 45.000 Slovencev je padlo v bojih za Julijsko Benečijo — in Jugoslovani so trdno od- I ločeni, da njih žrtev ne sme biti zaman. ¡ G. Kardelj je izrazil veliko zaupanje v \ organizacijo zedinjenih narodov. Bil je predsednik jugoslovanske delegacije na prvem sestanku zedinjenih narodov v Londonu in mi je dejal: "Združeni narodi imajo mnogo več sredstev za poravnavo med- narodnih sporov kot jih je imela Ženeva... Najvažnejši korak naprej je ta, da imajo v sedanji organizaciji velesile mnogo več vpliva in s tem tudi več odgovornosti. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da mir na svetu ni odvisen toliko od malih državic kot od treh ali štirih velikih sil". O jugoslovanski revoluciji pa je poudaril podpredsednik Kardelj, da večina ljudi v Rojaki! Domovina Nas &liC3 Minulo je leto dni odkar je končalo to grozovito vojno ubijanje in strašno trpljenje našega naroda. Veliko nepopisljivega so morali prestati vsi slovanski narodi. Divje nacifašistične tolpe so navalile na naš narod, njih moderni uničevalni stroj je rušil naše Lepe vasice, zažigali so naše domove in naše drage matere, očete, sestre in brate pobijali. Mislili so, da bodo naš narod uničili, a varali so se močno, čeravno je naš narod izkrvaveval pod njih brutalnostjo, je izšel iz strašne in nečloveške borbe zmagovalec. S pogumom, zvestobo in ljubeznijo do domovine, do rodne' grude so se brž organizirali naši hrabri očetje, matere, fantje in dekleta na vasi, doma, v gozdu in kjerkoli ter se padali v boj za življenje in smrt. V mnogih slučajih so se bojevali kar z golimi rokami, kmečkim orodjem, a s trdno zavestjo, da branijo svoj dom, svoje pravice, svojo svobodo. Po petletni krvavi borbi, nezaslišanega trpljenja so dosegli svoj zaželjeni cilj. .., ne še popolnoma, kajti del Primorske in Istre s Trstom še vedno ni svoboden. Beseda svoboda je lepa, a še lepše in krasnejše je v njej živeti. To vedo oni, ki so se zanjo borili. Razumemo, ta pomen svobode čeprav morda ne kot naši v domovini, tudi mi v izseljenstvu, ki smo se radi nesvobode doma podali v svet, kjer smo si preko trdega dela in večkrat tudi grenkih preiskušenj ustvarili novo .življenje in vendar nismo nikoli pozabili naših doma, še manj jih bomo danes, ko so potrebni naše moralne in materijalne pomoči. V kljub strašnemu preganjanju in trpjeñju stoji naš vrod nag in bos, še z odprtimi ranami in okrvaljenimi rokami kot eden, da brani pridobljeno ter izvojuje dokončno zmago. Naša lepa. Primorska, s Trstom, Gorico in Istro more biti vključena v materi domovini: Jugoslaviji. Le » okviru svobodne Jugoslavije Je naša bodočnost. Na mednarodnih konferencah nas hočejo spet prodati tujcu, da bi nas spet vklenil v suženjski jarem, ki 7ias je tisočletja žulil. To pa se ne sme zgoditi! Zaupajmo v našega velikega in neutrudljivega branitelja Stalina, Molotova, Tita, Kardelja; zaupajmo v skupnost slovanstva; zaupajmo jugoslovanskemu narodu; zaupajmo primorskemu ljudstvu, ki se je zadnjih trideset iet neustrašno borilo az svoje pravice in svobodo proti italijanskemu fašizm.n in ki je danes pripravljeno do zadnje koplje krvi,se boriti do končne zmage; zaupati pa moramo tudi nam v izseljenstvu, ki smo daleč od krvave borbe naših bratov in sester, da smo in bomo kot eden ko se gre za bodočnost naše domovine. Zavedati se moramo pomena velike slovanske družine, da je ni več sile in spletke, ki nas bi ločila. Le tedaj bomo postali močni in veliki, kakor Slovani še nismo bili nikoli. In štrli bomo vsakega, ki nam. bi hotel škodovati in nas ovirati pri gradenju naše velike bodočnosti. V tem trenutku pa je še posebna naša naloga, da smo skupni ter s tem doprinese-mo tudi mi zrno k uspehu naših slovanskih braniteljev pri mirovni konferenci v Parizu. Zato, dragi rojaki, moramo vsi kot eden, veliki in mali, možje in žene, fantje in dekleta, v nedeljo 23 junija na veliki shod, ki ga je organizirala naša naselbina, da javno dokažemo in pokažemo broniteljem naše domovine, da smo v duhu X njimi in da smo moralno in materijalno pripravljeni napraviti vse, da bo naša zemlja svobodna enkrat za vselej. Rojaki in rojakinje iz Julijske Krajine! Zavedati se moramo, da se sedaj igra zadnja karta naše sreče: Svobodo ali suženjstvo! Pojdimo vsi na shod v smislu kot je rekel naš veliki vodja maršal Tito: Ako se sedaj ne združemo ter pokažemo, da ljubimo svoj dom, svoj narod, tedaj nam ne preostaja drugega kot da smo še nadalje sužnji tujih imperijalistov. Torej 23. junija se moramo brez izjeme vsi sniti na velikem shodu v ulici Sarmiento 1230 z besedami: Tukaj sem! Domovina me kliče! R. K. ni «M ,, . ^ÉmSsiM Sip¿ HHPwi »»¿■■'»»ttkS-iMMSii.te-,»' .te"'' ■*■>' !fmVio pomoči, oni so žrtvovali vse. Njih oči so danes uprte tudi v nas, dolžnost naša ie pomacati. Tovarišica! Tovariš! Ako. nisi še v naših vrstah, pristopi. Alojz Ostronska. j FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik * ' Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 TRGOVINA I E S T V I N Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJARNICA Delo solidno L. Itrankovič MORLOTE 138 La Paternal Coo'iierfa "VILLA REAL" SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Beiró 5000 - U. T. 50-4791 RESTAVRACIJA IVANtiV RtJfíOLF AÑASCO 2622 Ferdinand Coíié Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T.- 50-1383 Str. 1* PRAVICA Pisma iz Naš rojak Danijel Korošec je prejel od brata sledeče pismo: Osp, 14. I. 46. Dragi brat: Prejel sem tvoje nepričakovano pismo, zelo sem vesel da se še spominjaš na mq. Od družine smo ostali vsi, samo Starejša hčerka je ostala mrtva v Trstu pod bombnim napadom, pokopana je na našem pokopališču. Imam še žive dve hčerki, ženo in oče ki je star 81 let. V naši vasi je samo ena hiša po rušena od bomb, ljudi pa je 25 mrtvih. V okolici so požgane vasi kakor Mačkovlje tri dele vasi, Prebeneg polovico vasi, vas Sočerb je skoraj vsa požgana in oropana. Nemci so žive ljudi metali v ogenj, kar nas je ostalo pri življenju smo se morali skrivati pod zemljo kakor krti in če so kakšnega prejeli so/ ga ubili ali pa so ga odvedli v taborišča v Nemčijo kjer jih je mnogo našlo strašno smrt. Tako vidiš je bilo pri nas tekom te grozne vojne, grozne reči so se godile po naši lepi zemlji. Kar nas je ostalo živih si pomagamo eden z drugim. Pri nas je velika suša in vse kar imamo za kupiti je zelo drago. Ne zameri moji slabi pisavi vidim zelo malo, dan za dnevom pričakujem od izhoda našo lepo zastavo za mir in bratsvo narodov. Pozdravljam tebe in tvojo družino, tvoj brat Ivan. ★ Naš naročnik V. Herakovič je prejel od svojega očeta pismo v katerem mu piše sledeče: Kostanjevica na Krki, 7.1.1946. Dragi Vladi in Angela! Vdobil sem vaš naslov potom sestra tvoje žene. Zato sem se namenil da Vam takoj pišem, mi smo komaj ostali še živi, prestali smo mnogo gorja tekom te vojne. Lahko bi ti pisal cel teden da bi moral ti opisati vse kar smo prestali. Veliko krvi je bilo prelite, cele vasi po-žgane, žene in otroci poklani, drugi odpeljani v suženstvo v Italijo in Nemčijo. Pri nas so bili silni spopadi. Italijani so napravili dva nanada, Nemci tri, ustaši štiri, belogardisti pet. playa garda šest, partizani šest. Najbolj krvoločni so bili belogardisti in ustaši. V Kostanjevici je bilo v enem dnevu ustreljenih 25 ljudi, med njimi Gliha, Strašček, Buržuj, Čuk in drugi. Belogardisti so postavili veše-la pred cerkvijo sv. Miklaža, oni so nam vse pokradli. Za italijane in belogardo smo morali voziti drva in vse druge potrebščine. Zemljo na ono stran Krke- nismo obdelovali štiri leta, most čez Krko Domovine je bil mejnik med Italijo in Nemčijo. Kostanjevica je bila pod italijansko u-pravo, Malenec pa pod nemško. 8. oktobra 1943 leta nam je pogorelo vse naše imetje, vse kar nam niso pobrali in kar smo poskrili nam je pa ogenj uničil. Pred našim hlevom je bil nemški tank in partizani so začeli napadati našo vas, mine so začele padati in ena teh je • zadela ravno v nemški tank ko je eksplodiral nastal je velik požar ki je takoj zajel vsa poslopja gasiti ognej ni bilo mogoče, ljudstvo je bežalo. Jaz sem v največjem ognju rešil edino eno kravo in prašiče. Sedaj smo si že sezidali drugo hišo in hlev bolj moderno kot prej, država nam je mnogo pripomogla, kajti sami ne bi mogli. Moj brat Miloš je ubit in z njim še 29 drugih, starejšega sina so odvedli v internacijo in mlajšega so ubili v Sošici. Ustaši so požgali sledeče vasi: Planino, Osunja, Cerovic in Prisekem, ubili so Gozdanoviča in njegovo ženo. Novo selo je tudi pogorelo. Samostan je zgorel, šola je skoro porušena. To so vse krivi domači izdajalci. Gači je sodeloval z okupatorjem. Pri nas se je prav slabo obnašala duhovščina, oni so organizirali organizacijo katere ime je bilo "Črna roka" ti ljudje so hodili po hišah ropali in ubijali so nedolžno ljudstvo, toda sedaj plačuje za svoje zločine, tako tudi drugi domači izdajalci. Oni so bili krivi da je brat brata ubijal. Angela ne ve nič za svojega moža, on ie bil v plavi gardi, pa ne ve ali je živ ali mrtev. Z nami gre prilično dobro, lačni nismo, edino nam primankuje obleka in obutev. V pričakovanju tvojega odgovora te najlepše pozdravlja tebe in tvojo družino tvoj oče Pavle. Smrt fašizmu! Svoboda Narodom! ★ Nadica Brankovič je prejela od matere iz Oseka sledeče pismo: Draga moja Nadica: Najprvo Te najsčrneje pozdravim in poljubim, enako Poldeta. Upam da sta oba pri najboljšem zdravju kar Vama iz srca to želim. Bila sem zelo srečna ko sem včeraj vdobila Tvoje drugo pismo, obe z Nelko sva jokali ko smo čitali tata pa je s solzami v očeh poslušal. Posebno po tej strašni vojni ki je divjala po tej naši Primorski, ker strah in groza, ki smo jih prestali nam ne bo šel tako hitro iz srca. Zahvaliti se moramo da smo ostali živi pod tem divjim sovražnikom, posebno za mladino je bilo v tem času grozno. Nekoč so prišli parti- zani in se deli na položaj in čakali kolono nemških avtomovilov pod našo vasjo. Cela vas je bila prestrašena, mladina je zbežala proti Užicam in naprej proti gozdu. Mi stari pa smo doma skrivali živež da bi ga nam Nemci ne pokradli. Slišali smo ropot avtomobilov že od šempasa, naši partizani so v tem času pripravili puške in strojnice za napad. Ko se je kolona pribljižala Jušto-vim so pričele puške in strojnice pokati. Avtomobili so goreli in dosti je bilo Nemcev mrtvih. Drugi dan pa so pridr-čali tanki in oklopni avtomovili z vso bojno opremo in pričeli streljati na našo vas mi pa smo se rešli v podzemljiii. Prišli so ti razbojniki in kradli živali ki je kričala ko so jo vlekli dol proti cesti. Pokradli so nam kar so mogli, preiskali so hiše in če so našli kaj partizanskega je bila uboga hiša. Tako je bilo zmi-raj tukaj na Primorskem če ne v eni vasi pa v drugi. Vsaki dan na okoli se je kadilo po vaseh kjer so streljali in po-žigali. Po naši cesti so Nemci gnali cele vrste ljudi in živali neznano kam. Miro se je oglasil doma, prišel je iz gozda ko je bila bolj varna pot. Prinesite nam kaj za jesti, nam je dejal. Hitro smo pripravili in nesla je Nelka velik ovoj jedi in obleke. Včasih so so zbrale po več skupaj in hitele gor po strminah proti gozdu in še naprej daleč tudi 45 kilometrov. Težavna je bila pot, včasih je bilo treba gaziti po snegu do kolen, ali iz ljubezni do naših bratov junakov ?mo vse potrpele, samo da si olajšajo glad in mraz, a pri vsem tem niso obupali in niso se tožili, prepevali so mile partizanske pesmi in ponosni so bili na svojo hrabrost. Jaz sem bila doma v strahu za našo Nelko, da ne pride med potjo v roke sovražnikom, kot se je dostikrat pripetilo, da se mnoge niso več vrnile domov. To me je mučilo da nisem imela miru ne ponoči ne podnevi, posebno takrat ko jih ni bilo domov po celi teden. Končujem to pismo s tem da Te naj-srčneje pozdravim tebe in Poldeta. Tvoja mama. ★ Sledi driH'0 pismo: Draga Nadica: Po dolgih letih smo tudi od Tebe prijeli glas, katerega si poslala po jugoslovanskih mornarjih, stalo je dolgo časa predno je prišlo do nas, toda nič ne de, sam