Hitra pomoč. ,Voznik Peter je bil K.svojim konjičem iu yozom ves dan na cesti. Deževalo je in bil je moker do kože. Dospel je do krčme, kjer JQ hotel ostati čez noč. Bilo je že pozno v jeteeni 'in maloštevilni 'gostje so zasedli vse tprostore okoli zakuf.jene peči, tako da ubogi Peter ni mogel &o toplote, da bi si posu'šil mokro obleko. ča<kal je in čakal, da bi it_u kmetje dali kak prostorček pri peči, pa jiihče se ni zanj zmehil; sedeti. je moral na Idopi pri oknu. To mu peveda ni bilo nič kaj po volji. Izmislil si je zvijačo. Ko ga je krčmar vprašal, kaj želi jesli, je i-eicel: »Za se- bo bom naročil pozno-s je, pač pa dajte za mojega konja speči 2 klobasi in skuhati nekaj zelja, ker je lačen po dolgem potu.« Krčmai1 ga je za.u* deno pogledal, pogledali so tudi gostje, Peter pa je čisto resno ponovil svoje naročilo in krčnaar ga je sporočil v kuhinji. Ko je bila večerja gotova, ,j<? je prinesel krčmar ¦( sobo, ker je še vedn. mislil, da zbija Peter samo šale in da je seveda večerjo naročil za sebe. Ali Peter je mirno velel: »Le odne-: site večerjo, kamor jef namenjena, namreč — mojemu konju!« Krčmar je zmajal _ glavo, potem pa si je, mislil: »So pač čudnl' ljudje na svetu!« ;n je odšel z večerjo proti lilevu — pa ne sam, kajti gostje so vstali drug za drugim in so §!i za njim. Vendar bi bili radi videli, kako pospravi konj tako večerjo. Komaj je bil zadnji zunaj, je skočil Peter na klop prav ob peči in si je tam pripravil udoben proslor. Kmalu so se vsi vpuk zopet vrnili ia krfiraar je postavil večerjo pred Petra, rekoč: »Tu je vse, kar sem odnesel. Konj tega niti ni povohal. Čemu ta šala?« Peter se je nasmejal, češ: »A, tako! l)anes moj konj najbržni razpoložen za tako večerjo, bom pa jaz po- jedsl, kar je on pustil. Njemu pa dajte dobro mero ovsa! To mu bo morda danes bolj po volji.« Nato je lepo na toplem večerjal, gostje so pa gotovo uvidelf, čemu je bil vse to napravil.