! Številka. Trat, v torek 17. januvarija 1S99. Tečaj XXIV. „Ediaoat" , izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in j| praznikov, zjutraj in *Wer ob 7. uri. 1 O finneriHjkih in po praznikih izhnj« j oh 9. uri zjutraj. Naročnina ziutSa : ' Ob* izdan j i na leto . . . gld. 21 ■j Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol lata.fotrt leta in na meneč razmerno. U Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-' ročbe brez priložene naročnine ne uprava -! ne ozira. :l Na drobno se prodajajo v Trotu zjut-it ranje Itevilke po 3 nvč. večerne Itevilke t po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje ite-" vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvČ. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMOR Telefon «v. «70. 4 nvč. v edlnoatl Je moč! OflMl ae račnnajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popiiatont. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglaai itd. ae računajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne aprejemajo, Kokopiai a* ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ojflaKe apre-upravniAtve. Naročnino in oglami plačevati looo Trat. diitfttvo In tlakama se nahajata v arintia fttv. 12. 1'pravnlfttro, od-"tvo in aprejemanje inaeratov olin piccolo Stv. il, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) 1)11 tiaj Irt. Ministra Pejervary in Lukrfcs sta ob 4. uri popoludne odpotovala v Budimpešto. Ministerski predsednik baron Banffv odpotuje zvečer ob 10. uri. Praffil 1(3. Mestni svet je sklenil da se H u sov spomenik sme postaviti na nekem odličnem prostoru v Starem mestu, v/lic temu, da je svoj čas Teč katoliških društev protestovalo proti temu, da bi se ta spomenik postavil tam. Praga 16. Med češkim vseučiliščnikom Linhartom in nekim nemškim tehnikom po imenu Biberle je nastal tepež. Linhard jo Biberla večkrat udaril a palico, na kar je slednji potegnil revolver in Linharta smrtno ranil. Budimpešta 10. Ogerska brzojavna in ko-respomlenčna pisarna javlja z Dunaja : Danes po-poltidne je bila konferenca, kateri je predsedoval Nj. Velič. cesar. Konference so se udeležili ministerski predsednik baron Banffv, ministra Fejer-vary in Lukrfcs, kakor tudi minister a latere, Szeohčnvi. Na konferenci so so določila gotova načela, po katerih naj se nadaljujejo pogajanja. Madrid 16. Mesto Manila so obkolili ustaši. Kakor poročajo listi, ni došlo danes nič brzojavk, ker Američani zadržujejo šifrirane brzojavke. Bevolili 16. (Zbornica poslancev.) Starostni predsednik Voss je otvoril sejo. Zbornica je počastila umrlo člene s tem, da so poslanci ustali z sedežev. Prihodnja seja bode jutri. Na dnevnem redu je volitev predsednika, kakor tudi čitanje vladinih predlog. PODLISTE K, w BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil |VefieiUvov. Lepa je zemlja Italija, lepe hiše, visoko cerkve, ali meni je vse to bilo mrsko; mrzil sem hiše, cerkve, ljudi — vse, vse. Naposled — prošli sti dve leti — nisem več ne pisal ne jokal, ne mislil, ne mrzil: bilo mi je vsejedno. Nisem videl nego svojega stotnika, nisem čul nego bobenj. Pravim vam, bil sem kakor kamen. Prišlo je tudi tretje leto. Naš bataljon je stal v malen mestecu — nekje pri Milanu — v resnici mu ne vem več imena. Nekega večera nam je prišla zapoved, da nabašemo puške, "ker da se nam pripravlja huda. Okolo polunoči je začelo zvoniti, pokati. Sedaj pa mi bajonet na puško, pa za bobnom. Talijani so se dvignili, da potolčejo cesarsko vojsko, reklo se nam je. Na oglu neke ulice blizu trga je počelo sipati na nas. Čudno mi je bilo v prvem mahu, nekako hladno in vroče, ko sem gledal, kako je eepnil zdaj ta, zdaj oni od moje kompanije. Ali potem me je prijel bes, obrnil sem se, pa dajaj s kopitom puške. Blizo mene je stal stotnik, hrabreči svoje ljudi, mahajoči se sabljo. Tu je priletel izza ogla neki Italijanec in je nameril samokres na stotnika ; ali jaz sem poskočil, pa mu zaril bajonet med rebra. Ze padajoči lopov je sprožil na-me in me pogoflil v nogo. Na srečo je šlo zrno samo v Naše borbe. : i Po nesrečnem letu 1866. so Nemci zagrešili izdajstvo in hinavstvo, kakoršnjih pozna le malo vsa zgodovina politiškega življenja evropskih naro-rodov. Potem, ko je nesrečni tujec Beust — izko-ristivši kritično položenje države, v katero je zašla po nesreči na bojnem polju in po zavratnosti naših sedanjih »zaveznikov« — je ta nesrečni mož prepustil vso jedno polovico države brutalnosti madjarskega plemena. In naši liberalni Nemci so radi privolili v to kupčijo in ni se jim ganil v prsih čut usmiljenja do lastnih soplomeni-kov, živečih v državi krone sv. Štefana, da-si so morali vedeti, da bodo ti poslednji, čim se uveljavi brutalno nadvladjo madjarsko, obsojoui v popolno onemoglost v politiškem in v hiranje in propadanje v narodnem pogledu. To je bilo izdajstvo, ki soje zagrešili liberalni Nemci na svojih lastnih soplemenikih na Ogerskem. Nagib takemu izdajstvu, taki brezčutnosti do lastne krvi pa je bil instinkt sebičnosti in poželjivosti po. gospodstvu! Račun jim je bil jako jednostaven: ker smo že preslabi, da bi mogli vso monarhijo tiščati v svojem jarmu, pa jo razdelimo: na oui strani naj tlačijo Madjari, na tej strani Litve pa osnujmo nemškoliberalno politično gospodstvo, kakor podstavo židovskoliberalnemu zistemu izmozgo-vanja. Računi so se jim posrečili: obe državni po-lovioi sti postali domčna neinško-židovske mogočne klike in tu in tam je židovska kupčijska in gospodarska morala praznovala svoje gnusne orgije. ZistematiČno in kruto doslednostjo so je izpodko-pavala ekzistenca malemu možu, malemu trgovcu in obrtniku, moč velikega kapitala je naraščala in vse ljudstvo je bilo žrtev izmozgovanja. meso, koBt mi je ostala zdrava. Ponesli so me v bolnišnico v Milan. Kana se mi je vnela, ležal sem pet mesecev. Ko sem ozdravil, postal sem kaprol, ker da sem rešil stotnika. Glej — šinilo mi je v glavo — sedaj si kaprol, sedaj si gospod, a stotnik ti je naklonjen. Ne bi-li ni i pomagal?! Sel sem k njemu. Lepo me je vsprejel. Govoril sem mu o tej in onej krivici, in o mojem domu, in o Jagici, in o varuhu in o pogoreloih in o stražrueštru: vso dušo sem iztresel pred njim. Poslušal mc je, čudil se, sukal leve brke. Ko som mu Tse povedal po duši, udaril je stotnik Petrovič srdito z nogo in zakričal: »Tristo jim strel (bil je graničar), to so hajduki. Toda počakaj ! Skuham jim jaz vroče kaše. Ti napiši vse to, pa mi prinesi. Da vidimo, kaj bo. Zapodim že jaz te volke, če bi mi bilo iti do cesarja«. Spisal sem vse, kur me je bolelo in predal stotniku. A on je dodal vražje litanije in podal vse magistratu v Zagreb. Bog moj, kako mi je srce igralo radosti! Čakal sem nedeljo, dve, tri — naposled je odgovoril stotniku — kaj mislite: kdo? Oni senator, ki nas je razdelil. Petrovič mi je prečital pismo. Mati da se je udala pogoreleu .Jerneju, on da je v hiši gospodar, Jagioa da se ima poročiti za jeseu s kmetom iz Horvata. — — — Meni se je stemnilo pred očmi. Kri mi je sinila v glavo, stal sem kakor štor. Pogorelec Jernej gospodar v moji hiši, Jagico tla zgubim! Nu stal Grda požrešnost je bila torej oni nagib, ki je dovel židovske liberalce, da so radi in r veseljem privolili v raztrganje drŽave, v zasnovo oblik« duvalizma. Ta grdi instinkt jih je pa dovel tudi do tega, da so poleg izdajstva na tisočih svojih lastnih sople-menikov, živečih na Ogerskem, zagrešili hkratu tudi najhuje hinavstvo in z a v r a t n o s t. Vedoči, da so v tej avstrijski polovici vendar razmere nekoliko drugačne, in da imajo tu posla z narodi z večo odporno silo, mislili so na to, kako bi prevarili svet glede svojih resničnih namenov. Za ncmško-liberalno gospodstvo jim je šlo in vendar sestavili so še sedaj veljavne državne temeljne zakone. Za nemškodiheraluo-židovsko hegemonijo jim šlo, in i z d a I i so zakone o ravnopravnosti vseh državljanov in vseh narodnosti; zagotoviti so hoteli za vedno svoje gospodstvo in tiranstvo in govorili so o — svobodi vseh. Izdali so zares lepih in svobodnostnih zakonov, toda s trdnim namenom, da jih ne bodo izvrševali praktično, marveč da uvedejo upravo, katere duh bode dijamentralno nasproten onemu, ki pre-veja zakone. To je bilo grozno hinavstvo. S pomočjo take zavratnosti so se dvignili v sedlo in jezdili so v divjem diru : za bogastvom, in preko mrtvih trupel na stotine in stotine uničenih ckzi-stencij in preko pogaženih narodov, katere so bili obsodili v večno politiško obnemoglost. Toda ti narodi v Avstriji so imeli v sebi še več odporne sile, še več življenske močij, nego so računili oni. Ti narodi so sicer nosili nadete jim okove, toda ne tilu>, resignirano, kakor oni, ki se je v obupu in resignirano udal svoji usodi, ampak v okovih notri so postajali glasneji in glasneji se svojimi klici po osvobojenju, se svojimi protesti sem kakor štor, in besedica ni mogla iz grla, noge so se mi zarasle v zemljo, le z roko sem držal kaprolski portepč in stiskal sem ga, stiskal in gnetel, kakor da mi je v roki Jernejeva glava. Moj stotnik je čital pismo dvakrat, čital trikrat, prcvrgel sedaj jedno, sedaj drugo nogo, sukal si brke, potisnil si kapo zdaj na nos zdaj na vrat, pokašljal in plunil. Zatem je ustal, šel dva-trikrat po sobi in naposled je rekel : »Saj — saj — saj je to lopovščina, pak vse lopovščina. Tristo strel, ti lopovi bi zaslužili, tla jih človek peče na ražnju — duše mi, na ražnju. Hm! Kaj bi tu? — E do cesarja — do cesarja !« Nekako mi je lajše bilo, ko sem opazil, da se je pošteni stotnik pobrigal zame kakor oče. Pomiril sem ono malo krvi, kar mi je bilo v srcu in seni kar od duše govoril stotniku Petroviču : »Vaša milost, gospod, stotuik, vi vidite, kako mi se, ni krivo ni dolžno, krivica dela, in da, oprostite, imam pred seboj tega Jerneju iit tega lopova, tega spičastega Martinu, jaz bi i jednemu i drugemu razparal trebuh, če bi me tudi stalo glavo. Toda jaz sem tukaj pod puško, a oni se svobodno širijo po mojem gnezdu in Bog ve, kaj je iz mojega brata in iz moje sestre. Daleč je od tukaj do mojega doma, jako daleč. (Pride še) proti ti moškem a nadvladju in se svojimi zahtevami jh> narodni in politički svobodi. A ostali so zvesti do danaftjih dnij ti in oni: /idovsko-liberalni Nemei svoji neugasni poželjivosti |>o {»olitiškem nadvladju, kakor predpogoju /a gospodarsko izžemanje narodi pa v želji po narodni in poli t i A k i svobodi, in v zvezi z le-to: po gospodarskem o s a m o s v oj e n j n toliko narodov samih, kolikor vse države, ki je bila postala žrtvijo jati brezčutnih grabljivcev. V teh naporih za hegemonijo klike — ne velike ali tem mogočneje, ter boga;e — na jedni, in za svobodo in pravico na drugi strani je vir srditim bojem, ki pretresajo državo od leta 18B7. sem pa do danes. Danes huje, nego kedaj poprej. Ravno v današnjih dneh — teh par let sem — prebijajo slovanska plemena avstrijska strašno dobo — in najlmjo menda mi Slovenci in Hrvatje na Primorskem. No, ljudje, ki se kaj umejo na dtišeslovjc v življenju narodov, nas tolažijo, da je to dobro znamenje, ker zbesnclost sovražnikov da je siguren znak, da smo že prebili vrhunec mučeništva in da se je za nado pravično stvar — počasi sicer, težko in z mukami — jelo vendar obračati na bolje. Gledč jedne nenemške narodnosti so nemško-liberalni srditeži vendar privolili v izjemo: Italijani so oni, ki uživajo vso dobrohotnost Nemcev. Uinejo se: uasilniki podpirnjo nasilnike v teh groznih bojih. Kar delajo Nemci v velikem okvirju, v vsej državi, to isto praktikujejo Italijani v manjem, v teh južnih pokrajinah. Nagibi pa so jim identični: s t r a s t narodne hegemonije, želja po p o l i t i š k e in nadvladju in pa ona p o -h lep n ob t, ki hoče tiščati vse druge v gospodarski zavisnosti, v pravem suženjstvu. Zlasti ta poslednji moment je važen, morda najvažneji činitelj, ki užiga grozne hoje sedanje v teh pokrajinah. A z čem opravičujejo Italijani in Nemci svoje nečuvene, neliberalne in nasilne zahteve?! Jedni in drugi se sklicujejo na svojo ininolost! Nemci se sklicujejo na stare tradicije: da smejo delati krivico še naprej, ker so jo delali do sedaj. Kakor da je krivica postala pravica, ker je vladala dolgo časa! Kakor dn bi zgodovina ničesar ne govorila o narodih, ki so bili slavni, a so se vendar pozneje /rušili v nič! Kakor da bi bilo vsem narodom, ki so bili toliko nesrečni, da so v gotovih dobah živeli v dušni in gospodarski zavisnosti, usojeno, da morajo ostati sužnji za vedno!! Kakor da avstrijski narodi žive šo v dobah pred letom 48.! Kakor da se Slovani niso ganili niti z mesta od tedaj ! Kakor da se ni od tedaj izvršil uprav fenomenalen prevrat v vsem življenju slovanskih narodov! In so-sebuo ti avstrijski Italijani — ki saini propadajo v isti meri, kakor se oživljamo mi! Ti se sklicujejo na tradicije politiškega naroda, ki živi izven te države in ki je že davno zlezel nizko doli se svojega vrhunca, ki je že davno zgubil pravico, prisvajati ni kako nalogi) učitelja drugim narodom in ki je se svojimi socijalnimi in gospodarskimi razmerami zašel že tako nizko, da je v tem pogledu med zadnjimi v K v ropi. Grdo je že to, ako se kdo sklicuje na kakega bogatega strica, a smešno je, ako hoče kdo v imenu .strica — berača gospodovati drugim. Nemci in Italijani so se svojimi boji v na-sprotslvu z duhom sedanje dobe, jedni in drugi se obsojajo sami, ker bi hoteli uro človeškega razvoja potisniti za stoletja nazaj. Jedni in drugi se motijo, ko menijo, da je avstrijski Slovan duševno mrtva, nezavedna masa, ne zavedajoča se svoje moči in svoje vrednosti. V tej zmoti nočejo u meti, da imajo posla z živimi, krepkimi narodnimi organizmi, v katerih se po zakonih narave bolj in bolj oživlja tendencija po življenju, po napredku, po jednakosti z drugimi. Nočejo umeti, da je Slovane prešinila zmagovalna naeijonalna ideja ! V tej zmoti nam vsiljujejo te strašne boje, v tej zmoti se nadejajo še vedno, da stare krivične tradicije zmagajo nad naravo, nad življenjem. A mi vemo, da so v zmoti, a ta njih zmota je vir našemu uverjenju, da oni padajo in da mi ostajamo. Hudi so ti boji, ki zahtevajo od nas veliko žrtev, veliko trpljenja in razburjenja, ali ravno njih srditost opravičuje nafto nado, da je velika borba stopila v svoj odločilni stadij in da ostanejo na tolikoletnein bojišču kakor zmagovalke: svoboda narodov, pravica in resnična proBVOta! DOPISI. S ilo?enake|A štajerskega, začetkom januvarja 189». (Svoj i k svojim!] Izv. dopis]. Dosti seje že pisalo in govorilo o tem lepem geslu, ali vendar je nafte ljudstvo še premalo poučeno o tem. no zna, ali pa noče razsoditi, kdo je naš domoljub in |>oteni tudi naš narodni prijatelj, in lalo je naš narodni, torej tudi nasprotnik gmotnega blagostanja našega. Da potemtakem o narodnem gospodarstvu in o narodnem veletržtvu ne more biti govora, najmanje pa še o narodni obrti, je pač umevno samo ob sebi. — Posebno neugodno stanje je v tem oziru v ormoškem okraju. Našim »zavednim rodoljubom« in domačinom bi se vendar morale odpreti oči in morali bi začeti razmišljati, čemu nosijo svoj denar nnšira najhujšim narodnim nasprotnikom, kateri potem iz dobička, ki so jim ga pridobili krvavi žulji slovenskega kmeta, podpirajo nam sovražna in škodljiva društva, poleg tega pa nas smešijo in cehi psujejo! Znamenito je, kako se je izrazil celo neki Nemec v Mariboru, ko ga je vprašal neki tujec: »Ali je Maribor nemško ali slovensko mesto?« Odgovor tega Nemea je bil: »Dopoludne je Maribor slovenski, — popoludne pa nemški!« Kako to? — Odgovor: Dopoludne prihajajo kmet|je prodajat in kupovat; tedaj znajo vsi trgovci slovenski — popoludne pa so vsi ne samo Nemci, temveč celo Prusaki. Da so trgovci po mestih (nekateri so resnični rojeni Nemci) nemškega mišljenja radi kup-čijskih interesov, — vsekako tudi to ni prav — dalo bi se vsaj nekoliko oprostiti, ali da so celo trgovci na deželi, domačini, naši narodni nasprotniki, to je neodpustno, in naša narodna dolžnost nam nalaga, da take sovražnike naše narodnosti pobijamo z vsemi dopuščenimi sredstvi in jih oviramo na delovanju njihovem, škodljivem našemu narodu. Poglejmo si n. pr. stanje pri Veliki Nedelji. Tam se bori že nad trideset let domačin-trgovec za našo narodno stvar; vedno je na braniku naših svetih pravic, žrtvuje vse, kolikor mu je mogoče v prid naroda; ima na že na svoji trgovini geslo »pri Slovencu«, česar ni najti na vsem slovenskem ftta-jarskem, in vendar podpira naše ljudstvo njegovega tekmeca ali drugega trgovca, ki je sicer tudi iz Velikonedeljske župnije doma, ali že kakor trgovski pomočnik se je v tujini navlekel nemškega duha in je postal sedaj hud naroden nasprotnik naš. — Da mu je greben toliko zrastel, v to mu je pripomoglo njegovo domaČinstvo, ker vedno pravi, da je »tudi Slovenec« ; veliko pa mu pomaga ta okolnost, da nemški vitežki red po svojih služabnikih odsvetuje delavcem, naj ne hodijo kupovat k »Slovencu«, t. j. k narodnjaku. — Torej dragi Slovenci ! Držite se našega gesla in podpirajte v obče naše narodne trgovce, gostilničarje in obrtnike ! Posebno pa Vi, ki ste v bližini Velike Nedelje, pa tudi tisti oddaljeni, ki bi slučajno jim bilo treba kupiti kaj pri Veliki Nedelji, obiskujte našega vrlega narodnjaka, ki ima svojo trgovino pri »Slovencu !« Politični pregled. TRST, 17. januvarija 1899. Ob sestanku državnega zbora. Danes se je sešel državni zbor ob avspicijah, katerih ne bi mogli imenovati ugodne. Z Dunaja poročajo sicer, da opozicija ne bode več tako jednotna kakor je bila doslej. Dočitn so nemški naprednjaki in nacijonalci sklenili, da se nemudoma povrnejo k ohstrukciji, so pa liberalni veleposestniki, krščanski socijalisti, socijalni demo-kratje in Mauthnerjova skupina odklonili to misel. Zlasti proti temu da so te ravnokar imenovane skupine, da bi obstruirali proti predlogi o kontingentu novincev, ker menijo, da s tem bi dali vladi opravičenje za uporabo i? 14. Ako bodo Nemci nadaljevali olmtrukcijo, zgubljali da bodo na onih jedinih tleh, kjer morejo najbolje braniti pravice Nemcev. Ti razlogi so sicer tehtni, ali jako dvomimo, da bi jih radikalneji elementi hoteli poštevati. Tako se že utegne zgoditi, da pride do razeepljenja v opoziciji. Ali kaj bo pridobljeno s tem ? Nič, ker število obstrukcijonistov ostane še vedno toliko, da bodo lahko preprečali vsako parlamentarno delo. Možno pa je jtudi, da vlada obnovi svoje poskuse v tej smeri, da bi pridobila katero rečenih neobstrukcijskih nemških skupin Ti poskusi ako bi imeli kaj vspeha — bi mogli donesti veliko nevarnost za ta ali oni sestavni del dosedanje večine. Kajti ne varajmo se: kaj taeega bi se moglo zgoditi le na račun jedne skupin iz večine. In ni izključeno, da bi bdi žrtev ravno mi Slovenci in Hrvatje. Mi nočemo učiti naših poslancev, in smo uverjoni, da bodo v takem slučaju umeli zadeti pravo, ali tudi za druge slovanske skupine bi utegnilo postat' nevarno, ako bi transigirale z nasprotniki in bi v ta namen odbijale izkušene prijatelje. To bi bila r«« igra z ognjem. Nota bene: mi nismo za boj radi boja in smo tudi za spravo z Nemci ali vsaj s treznejimi med njimi. Vprašanje pa je le : pod kakimi pogoji ? ! Dobiček od sprave, ki bi se dosegla na račun nafte vzajemnosti, ukupnosti naših interesov, ter na škodo tej aH oni slov. skupini, bil bi tudi za one slovanske skupine, ki so jo sklenile, le efemeren, hipen. Po zadnjih poročilih je soditi sicer, da tako prepričanje vlada tudi v VBej večini in da nikdo v istej ne misli na to, da da bi podil prijatelje od sebe v ta jedini namen, da bi potem Še le iskal prijateljev; ali previdnost je ob sedanjih okolnostih neizogiben |»ogoj obrambe pred neljubimi presenečenji. Oe pa ostane veČina zložna tudi za bodočnost, imeli bi to-le jedno željo, da bi ne bila složna samo v adresah in programih, ampak zložna in močna tudi v izvrševanju. Te dni je rekel neki na pol oficijozni list, da vlada hoče napraviti enkrat red — ali z strankami ali brez njih. Kaj bi bilo, ako bi rekla tudi večina: mi hočemo red, mi hočemo, jI« »e izvrši enkrat naš program, ali s tabo vlada, ali pa — s tvojo naslednico ! Kriza na Ogerekem. Ogerski ministri so se povrnili z Dunaja v Budimpešto. Na posvetovanjih, ki so se vrftila pod predsedstvom cesarjevim, so določili pogoje, ki se imajo staviti v odgovor na pogoje opozicije. Med pogoji, določenimi na Dunaju, bi bili glavni ti-le: Banffy odstopi, čim se mu bo zdelo, da je prišel primeren trenotek za to in zlasti potem, ko opozicija poda garancijo, da ne bode več mehanične obstrukcijc; pogodba z Avstrijo se mora skleniti tako, da se ohrani caiinar-ska ukupnost nasproti inozemstvu. Is sabora hrvatskega. V včerajšnji svoji seji je sabor odklonil predlog dra. Franka za združenje Dalmacije z Hrvatsko. No, kaj druzega ni pričakoval nikdo. Potem so pričeli razpravo o proračunu. Domače vesti. Imenovanje. Justični minister je pisarniškega oficijaln druzega razreda na okrožnem sodišču v Gorici, gosp. Josipa Kraševea imenoval pisarniškim predstojnikom druzega razreda. 7j Bogom hrvatski gimnazij v Pazinu ! Doletel nas je zadnji udarec, zgubljeni smo. Slavni zbor rojanski — pardon: zbor župnika Jurce se je oglasil ininole nedelje — kakor čitamo v »Piceolu« — v nič manje slavni gostilni »Alla scarpa« na Greti, da se svojim »eecelente programma d i mu- ! sica eorale italiana« pomaga podreti hrvatski gimnazij v Pazinu. In ko je še nekdo zaupil : Viva Istria italiana — bilo je vse v deliriju— le to jedno obžalujemo — radi popolnosti — da ni »Piccolo« povedal tudi tega, kolik — liter so šteli takrat, ko je nastal delirij! Župnik Jurca se svojo avksi-lijarno vojsko rojanskih Italijanov —zgubljeni smo! Irredonte lil! Na banketu družbe »Gioventii triestina« ininole nedelje je bila vsa dvorana — kakor nam poročajo ljudje, ki so imeli priliko prepričati se na lastne oči — odičena italijanskimi barvami, prepevale so se irredentovske pesmi in spominjali so se — Oberdanka. Kako opravičena je vendar trditev, da v Trstu — ni irredente! Tudi »župan«. Včeraj smo pokazali s par izgledi, da je — po trditvi »Piceolovi« vsaj — na shodu »županov« minole nedelje bilo tudi takih županov, kjer niti občinskega zastopa ni. Celo tega medveda je natvezil »Piccolo« svojim — signo-rantom, da je bil na shodu tudi župan iz Pazina! Kaj čete, imajo pač tako občinstvo, kateremu smejo pripovedovati, kar — hočejo!! Danes podajemo še jeden tak izgled, in to sosebno zato, ker se tiče občine, ki stoji, tako bi rekli, notri v sredi naših istrskih bojev. To je občina pomjanRka. »Pieeolo« laže namreč, 0 gld. se ne more na noben način živeti tako, kukor živijo nekateri gospodje v svobodni luki. Videant consules! Bobra lekcija ! Pišejo nam: Minolo nedeljo popoludne je bilo, ko so sedeli v pivarni »Stcin-feld« na borznem trgu petorica pomorskih kapitanov in par tukajšnjih Dalmatinoev. Kakor običajno, so se razgovarjali tudi takrat o tem in onem, ume se, da v hrvatskem jeziku. Istotani so priredili g«»spodje tržaški »mladeniči« (»La gioventfl triestina«.) svoj bauket o priliki shoda laških županov, česar pa ti naši gospodje niso vedeli. Ko je prišla njih ura, so se kar vsuli v omenjeni lokal, hkratu napolnivši ga deloma. Neki magistratni inženir, začuvši slovansko govorico naših, je planil po koncu ter je zakričal na ves glas: »Prokleto! Se tukaj človek ne more biti v miru preti temi ščavarskimi provokaci-jami!!« Naši so kar ostrmeli na prvi trenotek n« taki, uprav peklenski podlosti in že so pograbili palice, da nauče te nesramne šarlatane nekoliko olike. Toda dva gospoda, poznajot»a tu vladajoče razmere, sta zabranila, da ni prišlo do reakcije, na katere posledicah bi bili gotovo trpeli le naši, kajti druhal (drugačnega imena ne zaslužijo taki pojaci) je bila mnogoštevilna in razdivjana, a vrhu tega bi naši imeli gotovo še sitnosti in posledice na sodišču ! Ko so se torej naši gospodje prepričali, da z dejstvi ne opravijo ničesar, je eden njih ustal •/. sedeža, udaril s palico ob tla (in sicer tako močno, da so se Lahoni kar spogledali) ter zavpil na vso grlo: »Obhodil sem malone ves svet, toda takih divjakov, ki bi bili žalili mojo narodnost na način, kakor se je to dogodilo tukaj, še nisem našel !!« Ircdentarji so se spogledali in — molčali! Ta je bila dobra lekcija, lekcija, ki je kar ohladila prevročo kri — tistim junakom irreden-tovskim. Vi pa, gospčda kapitani, ki potujete po vsem svetu, povejte povsod, s kakimi divjaki imamo tu posla! Osobito pa ne zabito sporočiti, kar ste doživeli tu, svojim in našim bratom širom nafte Dalmacije, da so še krepkeje združijo z nami in da tako vsi združeni uničimo tega besnečega — zmaja I! Izpred sodišča. 18-letni livar Rudolf Polak iz Trsta je dobil 2 meseca ječe, ker je po protestnem shodu dne 1H. decembra zalučal kamen na pasante na Acquedottu. 20-letni Josip Rusich in 18-letn Ivani Zele sta dobila, prvi 14, drugi 18 mesecev ječo radi — tatvine. Nadepolna mladina. Navadno ob času pusta. Črna kronika ve beležiti sleherni dan celo vrsto, pa bolj neznatnih tatvin. To je v Trstu vsako leto tako o pustnem času. Veseliti se hoče in dobro živeti, pa vzemi — kjer je! Nova železnica se prične graditi od Kamnika čez Šmartiuo, Motnik, Vransko in Gomilsko do postaje Polzela-Braslovče ob železnici Celje-Velenje. Tatje. Dne fi. t. m. po noči so v črnomaljskem okraju na Kranjskem efgani, trije moški in dve ženski, vlomili na petih mestih ob jadnem. Odgnali pa so jih še pravočasno. Neko ženo, ki je klicala na pomoč, so cigani lahko ranili, na nekega fanta pa so streljali. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovauni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. g^T Moje pohištvo douesš srečo Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaoiro Levi Miozi v Trstu. Piazza Kosari o žtev. 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapccarljah, zrcalili hi »likali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. Ponesrečil. Dne 14. t. m. je ponesrečil Mizo Ljubljane ir.voAčfk Miha Pukelatein. V nekem jarku ob ižanski eesti so ga našli mrtvega. Padel je najbrže v. svojega fijakarskega voza in se o tem ubil. Voz s konjema je stal blizo njegovega mrtvega trupla. Ponesrečence je vozil na Ig, kjer se jo najbrže opil. Na potu nazaj ae mu je zvrtelo v glavi in padel je s kozla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Na poštnih pošlljatvah v odprtih zavitkih ni smelo biti doeedaj nič pisanega. Sedaj pa je odredilo trgovinsko ministerstvo, da je v bodoče t-meti na vabilu, vizitke, časniške izrezke itd. zapihati do pet besed i j, ne da bi bilo treba plačati višo poštnino. Na to udobnost opozarjamo Še posebe. Različne vesti. Jahta za kneza črnogorskega. Kakor poročajo z Cetinja, je prcsednik franeozke repubulike, Fanre, podaril črnogorskemu knezu Nikolaju lepo izdelano ladijco na par. Le-ta je pred kratkim priplula v Bar. Ladijeo so prepeljali v Kjeko, oziroma na Skadarsko jezero, ker jo je vsled njeno male obsežnosti možno rabiti samo na kaki reki. Nesreča na morju. Iz Taeome poročajo z dne 14. t. m.: Britanska ladija »Andelina« se je potopila danes vsled velikoga viharja. Kapitan in 1H mož je utonilo. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) IhinaJ 17. (Zbornica poslancev.) V dopisu, došlem predsedništvu, je naznanjeni, da je ministerski predsednik umaknil vladno predlogo o podaljšanju carinarske in trgovinske zveze, o banki in o kvoti. Med došlimi spisi je predlog poslanca Funkeja in tovarišev za obtožbo ukupnega mini-sterstva radi cesarske naredbe od 30. decembra 1H98, tičoče se proračunskega in nagodbenega provizorija. Predsednik se je toplimi besedami spominjal pokojnega poslanca in bivšega ministra, grofa Fal-kenhavna. Nemška ljudska stranka in nemška napredna stauka sti se o tem običajnem činu pijetete odstranili iz dvorane. Ko sti se povrnili, so ua desni klicali »pfuj !« Poslanec Kaiser je predlagal, da se neka peticija doslovno zabeleži v zapisnik ter da je po imenih glasovati o tem. Za so glasovali nemška ljudska, nemška napredna stranka in Schonererjanci. Poslanec Boheim je predlagal glasovanje po imeniho neki peticiji. Se je zgodilo. Poslanec Lemisch je predlagal, da se seja pretrga za dve uri in da se po imenih glasuje o tem. Predlog Lemisehev se je odklonil s 140 glasovi proti 116. Predsednik je izjavil, da zaključuje sejo in da bode prihodnja v četrtek z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Poslanec Kaiser je izjavil, da pred vsem morajo priti na vrsto predlogi za obtožbo ministrov in da je razpravo o kontingentu novincev postaviti no zadnje mesto. Poslanec Pcrgclt se je odločno izrekel proti predloženemu dnevnemu redu in je predlagal, naj se postavijo na dnevni red prihodnje soje izključno le predlogi za obtožbo. Poslanec Sehonerer se je pridružil temu predlogu. J sto tako jo poslanec Kaiser spremenil svoj predlog v zmislu predloga Pergeltovega. Seja traja dalje. Dunaj 17. (Zbornica poslancev.) O glasovanju o predlogu poslanca Kaiserja je zakričal VVolf: »Vidite, da znamo tudi brez sooijalistov in krščanskih sooijalistov!« na kur mu je replieiral posla-nee Bieloblavek, češ: »Pustite ga govoriti, kretena!« Vsega skupaj je bilo šest glasovanj po iinenih. Jed no glasovanje je bilo o predlogu \Volfa, naj *e seja pretrga radi nervoznega razburjenja gospoda predsednika. Predsednik je opominjal, rekši, da prav oni poslanci, ki so za zvezo z Nemčijo, ne bi smeli ovirati razprave o kontingentu novincev. Socijalist Kieger je predlagal, naj se na dnevni red prihodnje seje postavi poročilo odseka za presnovo tiskovnega zakona in za odpravo časni-skega koleku. Predsednik je izjavil, da tega poročila še ni in torej ne more priti na dnevni red. Dunaj 17. Nadvojvoda Fran Ferdinand, presumtivni predstolonasednik avstrijski, je vsprejel danes v avdijenei ministra Krieghammerja, velikega < dvorjani ka princa Liolitensteina, biv*e ministre Pražaka, Oautacha in Bilinskega ter predsednika upravnemu sodišču grofa Sehonborna. It udi m pest a 17. V zbornici je opozicija zopet daues izzvala glasovanje po imenih, ki so se tudi izvršila, ker so bila zadostno podprta. Praaa 17. Včeraj po noči ranjeni češki dijak Linhard je danes po noči umrl v občni bolnišnici. ((ilej »Novejše vesti« ! Ured.) Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na iivljenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. ft8,071.B73 84 Premije za poterjati v naslednjih letih.......... 30,541.700*64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. ..... 1«9,929.825-03 1'lačnim povračila: a) v letu 1894......... 9,737.614*48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione St. 888/1 v lastnej hiši. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton St. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice tu spre- (j Jemntce, žimnic In percsulc, ogledal in železnih " blagajn, po cenah, da s« ni bati konkurence. Hiša na prodaj! V bližini mesta je na prodaj prostorna hiša ob lopi cesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«. Zaloga. Manitoie Black Rum T« je najboljši za primes raju. KONJAK prav dober, katerega se rabi tudi za zdravila. I)obi se pri : Frančišku Godnig-u v Trstu, ulica Acquedotto na oglu nllce del Toro FIUJALKA BANKE UNION V TRSTU se peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema u plačila na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrodnoatno papirje: po 2®/,% proti 5 dnevni odpovedi „ 2 V/, * 12 „ 3 V/® i 4 mesečni „ « >i 8 „ i« .. 3V/. M 1 letni Hapoloon«: po 2 "/„ proti 20 dnevni odpovedi .. 2V/o » 40 » 2%®/0 „ 3 mesečni „ » 3 "/0 „ 6 „ „ Tako obrestovanje pisem o nplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2a/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avi/o pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako u plačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - eorreutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. 1 Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo^ za želodeo. ♦I iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja »last in odvaja lahko, Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Praga, Malaatr&n, ogel Spornerjeve ulice. Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu Vsakdanje poStiio razpošiljanje. B Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekurnah : G. Luclani, E. Loltenbiirg, P. Prendini, 8. Serravallo, A. Suttlna, C. Zanettl, A Fraxmnrer. „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvukrat na dan razun nedelj in praznikov. Zjutruuj« izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob • j„„ „ „ , i , » . u" Kvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo 3? uri predpoludne. - Naročnina znaša: Obe izdunji gl. 21--; samo večerno izdanje gld. 12—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št 2. — Via Molin piccolo St. 8. - Via S. Miehele št. 7. - Ponte della Fabra. - Via Kivo v- 7u "T — .vja delle Poste nuove St. 1. - Via Caserma št. 13. - Via Belvedere št. 21. - Via Uhega št. 2. - Volti di Chiozza št. 1. - Via Stadion št. 1. - Via Aequedotto. - Via Istituto st. 18. — 1 rnzza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Vn'LP? A08p' P,ogore]^u' v šked«ju P" Kosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani ulovi Uaspereic. - Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa Schvvarz v šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek mileči nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji m brambfi nam po zakonu zajamčenih pravic. ^ Rojaki, uvažujte naše geslo.- „V edinosti je moČ!" ^