List 12. T ečaj XLI i « * i i, r / > ■ ✓ . . > - i ** V' », * i j Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold za r leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. GO kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr v K» • pošiljanj mm ^ . * • -t V Ljubljani 21. marca 1883. Obseg: Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. Tretja razstava pitane živine na Dunaji, spomladanskega hrošča (kebra). Da se rog na konjskem kopitu ohrani mehak in voljan. Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje.) Zoper črva od Govor poslanca Kluna pri proračunski obravnavi v zbornici poslancev 27. februarija 1883. hišne obrtnije, ženskih del Poziv k vdeležitvi razstave izdelkov ? Starinarstva in kulturno zgodovinskih predmetov, katera se bo priredila povodom 600 letne deželne svečanosti v Ljubljani. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Sadno drevo in normalna starost njegova dolgočasnega kraja izredno diči in povzdiguje, kar se ob času cvetja spomladi in ob času dozoritve sadežev ■H mtmmmm j® kako sadno-drevesno pleme, na pr. jablana, toliko manje vrednosti je tudi ono za olepšavo kakega kraja; in na- a se poleti in v jeseni godi Kolikor koristonosnej gledé materijalne koristi Y posameznih plemenili, njega glavni deli in .sprotno so pa drevesa onih sadnih plemen, 'kater njihovo delovanje. Ta velevažni predmet opisoval se je uže mnogokrat po raznih sadjerejskih knjigah in knjižicah, ter po kme-tijsko-pomologičnih časnikih. Ker pa nobena potrebna stvar nikoli in nikdar dosti dognana ni, upam, da ne malo in slabo rentujejo kakor orehi, kostanji itd. toliko prijetnejšega in boljšegf vťsa v kraj kjer se nahaj na prosto oko , kar pa bode odveč, ako tudi v „Novicah" našim domačim sadra ord a jerejcem v tej zadevi malo sliko za kratek čas v poduk iz nova podajam glavnih potezah sestavil sem ta opis na podlagi predavanj vodj deželne vino- in sadjerejske Riharda Dolenca, na Slapu, katera so se vršila pri praktičnem kmetijskem tečaji za ljudske učitelje med časom od dné 16. avgusta pa do dné 5. septembra lanskega leta na zavodu samem, ter sem mu sem ter tje tudi kaj malega iz lastnega opazovanja in pri sadnem drevji ni in ne more biti poglavitni namen in glavna stvar. Sadimo in izgojujmo povsod le drevje onih sadnih plemen in vrst, od katerega po krajnih razmerah moremo največ dobička in materijalne koristi pričakovati. Starost in velikost (obsežnost) drevja raznih sadnih plemen in vrst je ravno tako različna in mnogovrstna, kot se ona sama med seboj razlikujejo. Najvišo starost in največo ter pod ugodnimi pogoji najlepšo obliko do- seže v prv sti kostanjevo drevo. Kostanj doraste na na podlagi praktično-lastnih skušenj dodal Toraj stvari sami ! Oblika ali zunanja podoba drevja raznih sadnih plemen sama na sebi, ako se gledé lepote natančneje ocenjuje in se z obliko nekaterih gozdnih drevesnih vrst in plemen primerja, ne more se nikakor v pravem po- Vsa vseh vadno v primerni mu zemlji do svoje normalne velikosti in obsežnosti v 100 letih; drugih 100 let vzdrži se pri svoji kreposti in dobri moči, in v daljnih 100 letih pa polagoma opeša do svojega naravnega in popolnega po gina. Pri vsem tem niso pa ravno redke prilike > ob menu besede v resnici lepa in krasna imenovati zunanja podoba in oblika sadnega drevja skoraj v vrstah in plemenih je tako sestavlj da ako se le katerih moremo v kostanju priležnih krajih opazovati tudi nad 300 let stara kostanjeva drevesa, katera so še popolnoma krepka in čila Kostanj ima sličnost s hrastom gledé velikosti navidezno ocenjuje, nima za krajno olepšavo tiste vrednosti in tudi na estetični okus človekov ne napravlja tistega vpliva , kakor na pr. domača lipa in hrast, a po drugi strani pa tudi mecesen hoja, bor in druga gozdna drevesa. Vrti in kraji edino le s sadnim drevj brest bukev in oblike precejšnjo zemlja hrastu ugaja, raste tudi kostanj rad in vspešno, če so mu le tudi klimatične razmere primerne, čemur dokaz nam je „Sepotnica" ob Gaberški gori nad Poljanami in pa „Podgorje" ob Tr smereka nasajeni žiči na Gorenjskem, kakor tudi nekateri kraji vipavske doline s Krasom vred in pa po nekod na Dolenjskem. Poleg kostanja dočaka najvišo starost hruševo drevo, kakor tudi tisti," v katerih ono prevaguje, ne napravljajo katero vzdrži se pri svoji moči pod ugodnimi pogoji do na opazevalčevo oko gledé lepote nobenega posebnega blizo nad 200 let. Po velikosti more se njena zunanja vtisa pote čaj prave koristi in dobička Krajem, v katerih sadno drevje prevaguje, daje oblika čestokrat z ono največih gozdnih listnatih dreves bolj vtis materijalne podobe, ne pa posebne le- meriti in sličiti, a to pa le v bolj pred hudimi vetrovi ker ono po svoji zunanji obliki kaže le bolj zna- in silnimi izbrisi varnih krajih, kamor spada brez iz Pri vsem tem se pa jeme vsa gorenjska stran. endar nikakor zanikavati ne more, da tudi sadno drevj Za hruško sledi gledé starosti orehovo drevo, katero od časa do časa ob gotovih momentih lepoto sicer izredno brzo in hitro raste ter med vsem sadnim drev o o jem najbolj obsežen venec ali drevesno krono razvije in dočaka starost do nad 100 let. to pa le, ker je zeló občutljivo, v krajih, kjer je pred elementarno silo Da se rog na konjskem kopitu ohrani hudim zmrzlinom mehak in voljan. dobro zavarovano in v zavetji. Jablana doraste po visokosti do 10 in tudi več me trov ter navadno 70 do 80 let starosti dočaka. neslj Kovanje konja s slabim kopitom je težavno in neza- zato Cešnjevo drevo more se gledé velikosti meriti z ono jabolčnega drevja; normalna starost češnje je pa navadno na 40 do 50 let po naravi odločena in odmerjena, ob katerem času često popolnem opeša in zamré. Drevje kislih češenj, češpelj in sliv doraste na visokost do 8 metrov, ter dočaka na starosti 20 do 25 let. pripomoči k lepoti rabijo vsakovrstna mazila, katera imajo trdnosti pri konjskem ko pitu. Živinski zdravnik Janisch izreka se v tej zadevi odločno živalske maščobe, zato, ker potem zbada in suši rog, in se vsled tega naredi na rogu smolnata ali oljnata trda hrasta, katera mokroto oper vsa taka mazila, ki se napravljajo taka mast postane žrka Najniže na visokost in najskromneje po starosti je pa breskvino. marelično in mandeljnovo drevje; zraste od 3 WĚĚ ■pl zgubi v času od 10 do 20 let velik del vej svojega od oga zadi ter ga drobljive vsled tega dela puste o do 5 (tudi nekoliko več) metrov na visokost Odkar je iznajden » 1 venca ali krone, kar je tudi gotovi napovedovalec njegove bližajoče se smrti. Temu se pa ni čuditi, ker to drevje izredno hitro raste, ter le mehek in redek les nareja, kar je tudi glavni vzrok tako male starosti njegove. osobito breskve napravljei in s prav maščoba to je petrolej omenjeni živinozdravnik skušal dobrim vspehom rabil mešanico iz „vaselina u in „glicerina" pri pustih in drobljivih kopitih. Glicerin se pridev zato, ker se „vaselin glicerin pa je proti mokroti bolj trpežen sam prehitro spere Da je to drevje proti mrazu zeló občutljivo Ako pa kopita drobljiva, je še najbolje, ne ra- mi ni treba praviti, ker je to uže samo ob sebi vsakemu sadjerejcu do dobrega znano. Zato ponaša se pa drevje teh treh sadnih plemen vspešno le v onih krajih (tudi ne v vseh), kateri so po svoji legi, lastnosti zemlje in podnebji vinski trti ugodni. Navedene hipoteze v starosti in velikosti drevja posameznih sadnih plemen so pa le splošne, poleg katerih se čestokrat velike in izredne izjeme nahajajo. nešpljah, kutnah in figah mi ni tukaj govoriti. biti sploh nikakoršnega mazila, ampak vsak dan po enkrat ali dvakrat jih z vodo omiti, kedar pa je konji delj časa stojé, na rogove na^ suša, ali ako ezavati vsak dan za do 6 ur v frišni vodi omočene cunje Gospodarske izkušnje. Zoper crva od spomladanskega hrošča (kebra) v drevesnicah Kakor velikost in starost raznih plemen in vrst sad- priporoča se kot najbolje in cenó sredstvo premogov « «A « . A « A a * A ^ ^ nega drevja, mora se pa tudi od strani sadjerejca čas kotran. Uže leta pričetka ujihove vegetacije — razvoja, zelenja in cvetja se je na Sleskem to sred- stvo priporočalo in prav dobro obneslo, Ker črvi kotra- klimatičnim, zemeljnim in krajnim razmeram primerno v novega smradu ne morejo prenašati in se mu zato urno poštev jemati. umaknejo. Pri rabi kotrana ravná se tako-le : Okoli '* J--------------\ «mmuvju. .A. k A. »y^wuu, t""" tU. vaun Marelice so nam po svojem naravnem razvoji in 3 centimetre stran od drevesca zasadé se palice po 2 vegetaciji prvi oznanjevalci vesele pomladi; te pričnó centimetra debele, 50 centim. dolge od spodej do polo- prve cveteti. Za marelicami sledé po vrsti: breskve, vice dolžine s katranom namazane in vtaknejo se tako češnje, hruške, slive, češplje, jabolka, orehi in slednjič globoko, da jih je vsa kotranasta polovica v prsti. trana za mal denar mnogo kupi. kostanji, katera sadna plemena in vrste po tem sporedu To sredstvo je prav lahko poskusiti in ceno, ker se ko-vegetirati in cveteti ter poganjati in zeleneti pričenjajo. Vrsta, po kateri v jeseni razna sadna plemena svojo letno rast dovršijo, je razvojnemu ali vegetacijskemu sporedu dobro slična. Prve so češnje, katere v jeseni svojo letno rast in popolni razvoj terminalnih ali ko-nečnih popkov dovršijo; za temi sledé po vrsti: mare- Kmetijska družba kranjska in odbor. njen i avni orehi > kostanji, breskve in lice, slive, češplje, hruške zadnje so jablane. Posledica temu je, da, kolikor preje kako sadno pleme ali vrsta pomladi vegetirati, poganjati, cveteti in (Dalje.) Oglejmo Da se ne mudimo pri si „Naznanila" od leta 1871. zvezek važnih rečéh, ogiejm o zeleneti prične, toliko preje navadno tudi v jeseni svojo si takoj, kako je glavni odbor rešil sklepe poprejšnjega letno rast dožene in dovrši. Veda o začetku in koncu občnega zbora. vegetacijske perijode vsakega posameznega sadnega ple- Prošnjo podružnice v Ložu, da bi se napravil pred mena je za vsakega # sadjerejca velikega pomena in po- požiralnikom Globino hitrejši odtok, priporočil in iz- sebne važnosti, ker mu je to pri njegovih sadjerejskih delih in opravilih na posameznih sadnih vrstah med letom pravi in neizgrešljivi kažipot, katerega neovrgljivo brez posebne nesreče do zaželenega cilja in vspešuega konca pripelje. Na sploh naj k svojemu današnjemu dopisu 5 ozi- roma njegovemu prvemu delu, do sedaj povedano zadostuje. ročil je glavni odbor deželni vladi, katera je v tej zadevi dala naročila okrajnemu glavarstvu v Logatcu, in znano je, da je potem ministerstvo dovolilo izdatne podpore za iztrebljenje in zavarovanje tamošnjih požiralnikov sploh. Čas, v katerem se vojaki kličejo k 8tedenskim va- Preidimo sedaj k drugemu važnemu oddelku, nam-glavnim delom ali organom sadnega drevja in jam, da se s tem poljedelstvu ne odtegnejo delavne moči v najhujšem času, odločil se je od srede meseca reč njihovemu opravilu med rastjo, katere (dele) je vsakemu sadjerejcu na vse strani dobro in popolno poznati pre- važna potreba. (Dalje prih.) aprila do meseca junija. Za p o v z d igo konjereje prosil je glavni odbor ministerstvo kmetijstva denarne pomoči 3400 gold, za nakupovanje in razdelitev plemenskih žebcev in kobil po deželi kranjski in za konjske premije. Ministerstvo je to podporo obljubilo, kedar bode državni proračun dovoljen. 91 Za b olj š an je predivstva naročil si je glavni odbor 60 mernikov pravega rigajskega lanenega semena, konjerejo, skladanje zemljišč, postavo za ribštvo Daljna poročila zadevajo sviloprejo , slapško šolo, šolo ter ga razdelil vsem, ki so se zá-nj oglasili vsa po- za mlekarstvo, nadzorstvo pri gozdarstvu, odpisavanje ročila potrjujejo, da se je ta lan pri nas prav dobro zemljišnega davka zarad poškodovanja poljskih pridelkov obnesel. Tudi nekaj dotičnega orodja si je družba na- po zimi, poduk ljudskih učiteljev v kmetijstvu, darila ročila ter ga razstavila pri občnem zboru. Poduk Dolenčev, kako ravnati z lanom, razglasil se je tudi po ti Novicah Za P kmetijske šole v naši deželi se za čebelorejce tovo stvari brigati ovanje zoper škodo po toči go katere se vsak razumen kmetovalec mora dodatkih » Naznanilom" tega leta nahajamo , pa zarad pred vsem „poročilo glavnega odb kratkega zborovanja deželnega zbora ta predlog ni 1 glavni odbor do deželnega odbora ških h po post bil rešen. tentnih tadlih)" izdelal dr. Bleiweis or a o pogre- r o van i h (pa- To poročilo je Da bi se ž 1 a h n o P i adje pomnožilo, enako temeljito in zanimivo za vsakega živinorejca bila je dotična okrožnica razglašen po Î5 Novicah f go , pa tudi za onega, ki ima kaj opraviti z živinsko kupčijo, 5 vorilo se je pa v tej zadevi tudi na vipavskem taboru bodi-si kot prodajalec, kupec, posredovalec, izvedenec dne 14. avgusta. sodnik ali sicer organ oblastnije, katera ima kaj posla Da bi se zabranilo grozovito poškodovanje vsled takih kupčij bij enih ljišč, obrnil se je glavni odbor do Omenjamo samo en izgled. Gledé pogreškov pri ministerstva, katero je obljubilo vso po sedanjih posta- konjih se predlaga, naj se pridržé vsi stari pogreški vah dopustljivo pomoč ? doba (čas) poroštva pa naj bi se nekoliko predrugačil Zarad vinogradske postave je o lavni odbor in stavil na vprašanje deželne vlade prosil prihodnjemu de- za opornost 9 želnemu zboru predloži po razmerah sedanjega časa za jasno slepoto osnovano vinogradsko postavo, katera bi lastniku ne je- za smrkelj mala popolne svobode v gospodarstvu dni ? ? za črvivost Nadalje navaja se poraba različnih za ono leto za kužno smoliko po 14 dni > ? privoljenih državnih podpor, katere znašajo nad za naduho 11.000 gold J za tišavko 21 dni Poročilo o govedoreji kaže. da je imela leta 1870. za mesečno slepoto 28 dni naša dežela 44 muricodolskih, 4 marijinodvorske, o pinc gavskih, 14 belanskih in 11 domačih in mešanih premi ranih plemenskih bikov. V „Naznanilih" priporočajo se boljša plemen s sledečimi besedami: Našim gospodarjem, ki imajo plemena, kakor tudi bolj premožnim » e in telice čistega ki se take živine lahko nakupijo, ne moremo zadosti živo na srce polo žiti, da si živino žlahtnega plemena, kar najbolj mo Posebej oglasile so se podružnice: vipavska, met-boštanjska in bohinjska, in pa grajščak Moric vit Vesteneck z Mirne v obširnem spisu , ki govori o do lenjskem šampanjcu, potem sledi razprava o katastri za zemljišča in še drugih manj pomenjljivih rečeh. „Naznanilom" dodana je dalje razprava o pridelo vanji lanú na Kranjskem po pozvedbah leta 1872., pri občil Fr. Schollmayr (21 strani); nadalj Zemljišč azm Kranjske (od str goče zarejajo ter na ta način po naši deželi rejo go 22 do 41) veje živine htnega plemena pospešujejo. Tako živino bodo zmirom lahko prodali, a ne samo sebi, ampaK tudi ko goveja plem po Kranjskem po p deželi oristili v letu 1872., spisal Fr. Schollmayr dodani so pa temu zvezku še zemljevidi, oziroma Od več strani so glavnemu odboru uže zdaj vesela poročila, da se je po bikih, ki č na d d mnogo bili leta 1869. prav lepih telet priredilo, katerih so gospodarji zeló veseli. Naši živi obrisi, v katerih je razvidno : razširjenje predivstva po Kranjskem po izvedbah leta 1872.; zemijiščini zemljevid Kranjske, in Dorejci bodo imeli tedaj nalogo, da po tem odu zopet skrbé za nov zarod in požlahtnenj t n em go- goveja pl po Kranjskem, iz katerega se idi, katero pleme se nahaja v posameznih je leže (Dalj prih.) v " nahaja, da je glavni odbor na svitlo dal Schleicherjev spis : „Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne" v 1000 iz- Dalj z državi podporo ti sik da je knjižica zeló podučlj ročil 500 slovenskih in 30 nemških iztisov deželnemu šol fekemu svetu, da je razdelil jih rned ljudske učitelje. Vsled dovoljenja ministerstva napravili so se v de želi trije km Dirnic govoril ti j ski tab v Postoin na katerih je gosp v Senožečah in v Tretja razstava pitane živine na Dunaji. jt razstava pitane živine na Dunaji pričela se je pretekli petek dne 16. marca in je trajala tudi 17. in 18. marca. Vredjena bila je ta razstava tako-le Tretj Osnoval Je azstavo c. kr. kmetijska družba na t Taborov vdeležilo se je povsod obilo ljudstva j katero je govore sprejelo z občno pohvalo se po Novicah" in še posebej Dunaji. Podpore je dalo c. kr. ministerstvo poljedelstva 2000 gold., nižeavstrijski deželni zbor 1000 gold. Daril Govori priobčili s( v 700 iztisih. Za p o k o n č a n j e med šolsko mladino 92 gold. 45 kr. od onih 300 gold., Schwechatu, Moric Faber, Moric baron Konigswartei katere je podarila hranilnica v ta namen Častna darila poklonili so: Presvitli cesar, hrošče v razdelil je glavni odbor cesarjevič Rudolf, nadvojvoda Albreht, Anton Dreher v post vprašanje deželne vlade kako bi se vravnala kneg Kari Pavlina Metternich, M. grof Aleks. Palavicini > in Feliks Pfeiffer, Em. vitez Proskovetz 5 knez d kupčije z živino, odgovoril Janez Adolf Schwarzenberg grofi rhurn na dalj glavni odbor po predlogih dr. Bleiweisa, in se nahaja od društev od c. moravsko-šlezke družbe za pospe to poročilo v posebni prilogi ševanje poljedelstva, naravoslovja in zemljeznanstva v Brni 3 od prvega oddelka imenovane družbe: od cen- poznejših dob, če traîne družbe za izdelovanje pesinega sladkorja; od kluba v deželi nahajajo, ali pa za ni ml j predmete . ki se ali in gozdarjev na Dunaji, od sladkarske eko nomije Dux-Eidlitz na Ceskem, od delniške družbe Kel- pogojem, **«* , čanske za izdelovanje sladkorja, in od zadruge mesarjev take za razsta\ dunajskih njo nanašajo To podjetje se zamore vredno izvršiti da se ga resno popnmejo vsi oni pod tem ki imajo tinj D daril d daril in sve- podpisanemu odbo primerne predmete, ali jih pa zamo bile . ki Za pitano govedino : 6 državnih daril skup Í5 nega zneska 1400 g rejo do takrat napraviti. Posebno dobro došle :*u snovi domače ročne umetnije bi lahko napravljale okusen splošen obraz old 33 daril v 2600 gold dali j. zlate d enarj skupaj Zanimljivih starin, kulturno-zgodovinskih p redmetov 5 VJL. , VACtiiii. T U V u cn J I , oaii^a 24 srebernih in 20 brončenih me ki so s Kranj v j zvezi, predmetov cerkvene Za pitane brave (ovce) : 4 državnih daril skupne postavi umetnije je gotovo marsikaj v zasebni lasti, kar bi bilo vredno da se pri tej slovesni priliki na splošen ogled svote 400 gld. ; 27 denarnih daril skupne svote 900 gld 3 zlate i srebernih, 12 brončenih svetinj Za pitana praseta : 2 državnih daril skupne svote Vljudno ted naprosijo 200 gold. ; 16 daril v denarji skupne svote 690 gold stita duhovščina, vse vpli zastopi, domače snikarstv zlati 5 srebernih in brončenih svetinj Razpored določuje nadrobnosti Oglasilo se je za razstavo Iz Češkega Bukovine ír> ovedine 185 glav bravov 191 glav praset vsi domoljubi, visokoča- osebe, občine, društva, da delajo z združenimi močmi na to, da bi podajala nameravana deželna razstava , če tudi le v manjši meri, podučen obraz hišne obrtnije, ženskih del na Kranjskem in kulturne zgodovine dežele v teku stoletij. Kranjska hranilnica je dala na razpolaganje za to 37 37 25 glav potrebne sobane G al i ci j s Koroške z Moravske z Nižeavstrijske z Gornjeavstrijske s Solnograške s Štajarske s Tirolske z Ogerske 42 31 135 102 11 28 18 234 37 73 » r> 37 33 31 33 25 2d 114 13 11 V 192 37 33 33 33 » 33 33 37 33 33 33 Splošna določila za ornji realki objavila na koncu tega pozh oglasila in vdeležitev se bodo 114 119 » 37 37 33 37 » 37 Naj bi sodelovali sinovi kranjske dežele, naj bi sodelovale zlasti kranjske gospé pri tem, da bi se pri redila tu le v splošnem obrisu načrtana razstava, ki bi se vpletla med one slavnosti, s katerimi hoče dežela kranjska izražati svojo neomahljivo zvestobo in udanost do Najv. cesarske hiše, svoje veselje nad na- vzočnostjo našega preljubljenega cesarja 77 Ljubljana 14. marca 1883 skupaj 799 glav 565 glav 262 glav Slavnostni odbor. Razpostavljena živina bila je v resnici lepa; izmed volov omenjamo po nekaj nacl 5 let stara vola št. 552 in 553 teže 2200 kil, katera je gospodar držal na 1100 gold.; nadalje vol štev. 575 star 7 let, teže 1075 kil vol n 573 3 in 33 let, teže 1100 kil Splošna določila. Povodom šeststoletnice zedinjenja Kranjske s habsburško Najv. vladarsko hišo bo priredila kranjska 7 katera sta bila prodana za 950 gold.; vol štev. 678 star vol vol vol 37 738 722 724 let tehtal je 1105 kil, dežela razstavo kranjske 77 33 57 33 3 37 37 3) J7 33 37 » 1010 1075 1135 obrtnij >3 77 77 ženskih ročnih del; prazgodovinskih, starinskih in kulturno-zgodovin skih predmetov K vdeležitv Bravi vsake vrste bili so pitani, kakor se pri nas valci onih predmetov prešiči opitavajo, ker pri tej vrsti živali se na pri- delkom razstave, delek volne ne gleda, temveč na meso. Izmed prasetov videti je bilo velikanskih prikazni; vabijo lastniki, oziroma izdelo pripadajo zgoraj navedenim od 4. rezan mrjasec 7 star leto 3 mesece in 14 dni, kateri je tehtal 410 kil. sprejemu predmetov odločuje odbor. Mestnina se ne plačuje, pač mora pa stroške mislimo pa, da težjega ni bilo kot bel sufolški bastard, za prevažanje plačati razstavljalec. Odbor bo v razstavo poslane reči brezplačno sprejel, izložil, razstavil in brž, ko bo razstave konec, zopet složil. On pripusti mize in omare, kolikor jih sploh ima, brezplačno v porabo. 5. Za nadzorovanje in snaženje razstavljenih predmetov skrbi odbor brezplačno. Odbor bo plačal tudi zavarovalne stroške proti ognju za razpostavljene reči in bo kolikor mogoče skrbno na to gledal, da se predmeti obvarujejo pred katerokoli si bodi poškodbo. Stvarém, katere so na prodaj, naj se prida kupna cena. Razstava se začne 11. julija 1883. in konča Poziv vdeležitvi razstave izdelkov hišne obrtnije, ženskih del, starinarstva in kulturno-zgodovinskih t pre 6001 redmetov, katera se bo priredila povodom "etne deželne svečanosti v Ljubljani. Da se z navzočnostjo cesarja Franca Josipa poveličana slovesnost 6001etnega c. kr. apost. Veličanstva koncem julija 1883. leta. pripadanja Kranjske k deželam habsburške krone vredno leta. 8. Oglasila se sprejemajo do konca aprila 1883. Vsak razstavljalec dobi na njegovo ime glaseče obhaja, je za to slavnost voljeni odbor sklenil napraviti se potrjilo , s katerim naj pride v teku osmih dni po tudi razstavo v manjši meri sklepu razstave po razstavljene predmete, sicer se mu Ta razstava naj bi kazala nekak splošen obris naj- bodo potem na njegovo odgovornost in na njegove stro- važnejših izdelkov hišne obrtnije, ženskih ročnih del in ške vračali. kolikor mogoče tudi posamesnosti iz kulturno-zgodovin 9. Oglasila sprejema vsak dan ud razstavne od - ----- — -■ - O ----- r ----- ---------— — ** v o * w • V/ ^^ 1 V^J V> A.JLJ. Cv T UUIV UliLi. U U 1 tli f liv^^ Cb \J u skega razvitka, posebno iz prazgodovinske, pa tudi iz bora, trgovske in obrtne zbornice tajnik Ivan Murnik v 93 Ljubljani. Pismena oglasila se tudi lahko pošiljajo pod tem odškodovala državna moč in braniteljnost napisom: „Ravstavni odbor v Ljubljani". izmed Razstavni predmeti naj se pošiljajo razstavnemu bi se te 10. odboru od 15. maja nas ne bode mislil na kaj tacega, še manj pa nihče da do 15. junija 1883. 6 lotil Navesti hočem le to okolnost, da denarstvo počasi a stalno zboljšuje, kar nihče ne more tajiti in Govor poslanca Kluna pri proračunski obravnavi v zbornici poslancev 27. februarija 1883. » Sedaj, ko smo ravnokar slišali prejšnjo dobo hvaliti vr v^« NJ j. 9 tv UKJ\J XJiJKA.J\S ) IXCJUL JUlI ilv JJLI \J L \J tajAUl j IU to v nas budi upanje, da se bodo posleclnjič naravnale naše finance in ohranilo ravnotežje v našem gospodarstvu. Ta okolnost, ta moment je politična mer naše vlade se imamo zahvaliti, da se naše denarstvo zboljšuje. Mislite gotovo na tiste čase nazaj, ko je nekdanja vstavna stranka imela neomejeno oblast v rokah. m t Lahko se je in sedanjo prav dobro grajati, bi bil predmet kaj hva- posluževala te oblasti, in je tudi tako ravnala, a nič kaj prijazno, posebno ne proti Slovanom in klerikalcem dasiravno pa je imela na videz veliko moči na razpola- ležen, da bi primerjali predlog, o katerem se sedaj obravnava, z onim, ki je bil predložen slavni zbornici ob istem času, ko je še odločevala una stran zbornice, ker je takrat imela večino. Stvar je vendar preveč obširna, da bi se dala raz-praviti v kratkem času parlamentarnega govora, ki ima trajati le nekatere četrt ure, dasiravno bi človek o tem lahko govoril več dni, a stvari bi vendar vse ne raz-pravil. g Bodi si, da primerimo lepo barvaua poročila, s ka- ženci. anje. vendar je bilo čedalje slabeje. Zakaj tako? Ker politična mer se ni obračala na to, da bi pospeševala občno korist, marveč da bi narodnosti zatirala, da bi pristrigla pravice posameznih dežel, ki so sicer po ustavi zagotovljene, a premalo čislane , marveč težila je na to, da se pred vsem vtrdi ustavoverna stranka ter se podpirajo nje zvesti privr- terimi je kinčala nekdanja ustavoverna stranka pred svetom svoje meglene gradove, s treznimi in hladno krvnimi besedami sedanjega poročila, ali če krilati be sedi „bode uže Ni se vprašalo po tem, kaj koristi državi, mar več kaj koristi stranki? prvi vrsti je bila stranka bolje na stran postavimo odkrito spo potem je prišla zopet stranka in v zadnji vrsti je bila korist države in blagor ljudstva. To so delali tako se znanje gospoda splošnega poročevalca, ki namreč pravi, za strankarsko vlado. brez spodtikljeja, da se tedanja vlada ni znala razglasiti da se v tem prešteviljenji denarstvo še ni toliko zbolj šalo v številkah, da bi one dosegle svoto, katero davko (Krohot na levi strani in klici: plačevalci odrajtujejo, ali če premislimo podpore, ki so potrebne postale zarad raznih nesreč in ki naše denarstvo močno zadevajo, z ono podporo, katero je svoje dni dovolila ustavna stranka, o kateri se je izjavil član, ki na videz kaka pomoč daje, o kateri je danes očito na levi strani te slavne zbornice, da je bila le slepilo, in da se je veljava parlamenta v zlo rabila, da se da se nikdar v resnici ni mislilo na kaj tacega, ali če primerjamo posamezne nastavke tega proračuna, bi bila vsaka stvar posebej za se dosta obširen predmet, o katerem bi se dalo veliko govoriti, a mislim, da ne na hvalo in korist prejšnji dobi. (Smeh na levi strani). Le v eni stvari bi gotovo imel (predlog) prednost, Sedanja tudi. Grosp. Klun dalje:) To meni ni znano. (Na novič se levičarji smejo.) Jaz dobro vem, da vse izjave sedanje vlade so take, da ni vlada strankarska, marveč da je nad strankami. Prosim, gospoda, le po-trpite, bodem uže prilično to dokazal. Posledice te strankarske vlade v Avstriji, ki obsega več dežela, naopačne, prikazale so se kmalu v državnem življenji. Po eni strani so se zatirali brezobzirno vsi resnični ali namišljeni nasprotniki, po clrugi strani pa , kar se je dalo, so gladili in podpirali svoje privržence namreč o tem, da je ustanovil neštevilne banke in razne denarne zavode, ki so kakor gobe iz tal rastle, in isto tako hitro zginile, ko so ustanovniki svoje provizije, ali če hočete, darila, v žep spravili. (Zbadljiv smeh na levici.) Ko bi človek poleg tega hotel biti hudomušen, bi Vam lahko v spomin poklical, da je ustavoverna stranka spravila državo v tako hude zadrege in je sedanji večini zapustila dedšino, da je treba nategniti najboljše moči za njeno uravnanje, lahko bi Vam povedal, da se napravili so za nje javnih služeb in plače so jim dajali take, kakoršne niso bile v pravem premerji. Razen uradništva je bil najzvestejši pajdaž premak- je na ljivi kapital, ali da bolj pravno govorim, židovstvo, oblagodarjeno s premoženjem, a povsod gleda svojo korist, zato je delala liberalna postavodajava na to, da je bila neplodna za občno korist, a židovstvo je povzdignila do moči in veljave. ti dobi, ko se je po ljedelstvo in obrt zanemarjal, da nikdar tako 5 pošteno delo in naravni razvoj ljudstev na nič deval in preziral, izročevali so to oboje premakljivemu kapitalu , po eni strani so ga varovali pred davki, a po drugi strani mu dajali neomejenih dovolitev (koncesij), ko so namreč odpravili liharsko postavo, šolo v brezversko spremenili stranka iz tesnic, kamor je po slabem političnem gospodarstvu, ni mogla umakniti drugače, da je po malem krido napravila in da je bilo vse na poti ? da in brezobzirno prostost obrta izrekli, v ti dobi namreč so tiskarsko postavo tako rabili, da so vse strahovali in da so jim morale služiti vse vrste ljudi. (Dalje prihodnjič.) osupneni svet osrečila z novim pritrganjem obrest. Ako vsega tega ne storimo, ako ne kaže podpiralni vladni predlog, ne poročilo budgetnega oiseka, niti obravnave te slavne zbornice na poglaviten vzroK, zarad katerega je nastopila denarna stiska, katero smo sprejeli od prejšnje večine, bi bilo vendar dosti razloga, zarad katerega bi pričakovali prej Vašega priznanja, kakor hudih napadov na predstoječi budget. Ne bodem se spuščal v modrijanska razpravljanja, niti ne bom našteval suhoparnih številk ali pretehtoval, kako bi se dal ta ali uni postavek znižati ali prihodek zvišati, to bilo ska vrata pri episteljski strani ven na dvorišče franči Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi čni k. (DaJje.) Po kratki pomudbi v cerkvi podali smo se skoz stran sicer lahko, ali priporoča se slabo, ker bi se to zgo škanskega samostana, ki je prizidan (tudi na stroške dilo le na škodo drugim, ki so opravičeni tirjati držav- zgor imenovanega španjskega kraljevega pára) cerkvi, nih prihodkov, ali kar bi bilo še slabeje, da bi se s Tu vgledali smo v sredi dvorišča jako mičen tempeljček, _ 94 _ ki se vzdiguje nad jamo, v kateri je po izročilu stal bi se hipoma na tla ---—w D J a-i^vv«. jiAJuuv • r i\uv;vix sv. Petra križ. Slavni Bramante tako tudi ne bilo treba ravno ki je naredil obris od več velike zunanje moči in bivši zakoniti ter pr mični spominek knezu in prvaku aposteljnov v čast (do- ne vojaški izvedenec, to pa delan leta 1502.), ki v svojih malih razmerah spominja kar sem ravno zgor djal na krasoto kuplje vatikanske. Obsega pa ta tempeljček še enkrat na ta predmet. in za čudapolno St. Petersko baziliko, sozidal je (tudi na nostni vladarji italijanski zasedli bi zdajci zopet lahko stroške zgor omenjenega španjskega kraljevega para) ta svoje nekdanje prestole. Nisem sicer ne diplomat endar o Italiji lahko trdim, Morebiti pridem o priliki dve kapeli, ki stojite ena nad drugo. Spodnja ima za podslombo okrog in okrog zale široke kamnite stopnice, Ko smo prišli zopet nazaj dol v Trastevere , premerili smo ta mestni oddelek ravno skoz sredo. Kmalu ter je opasana od zunaj s 16 stebri iz granita, vrh ka- smo dospeli do mosta „Ponte rotto" , ki je pol zidan terih je vravnano kamnitno ostrešje tako, da se gre pol pa železen. Bil je poprej zidan ves; a za časa pre okoli in okoli kapele po pokritem hodišči. znotra- slavnega Pija IX. razrušila se je polovi katero so njem osredji te spodnje kapele je v tlak vravnana vot- dali imenovani papež nadomestit z železno. Kmalu na- lina ravno nad jamo, v katero je bil postavljen sv. ---- .)------ 5 * J ~ ^vw^M/.xjvu. KJ 1 . prej IV JIVTJL lUfti jj v/1\ Cl Li Cl 1 Lia 1X1 JC ^. X . JJCL1CUH Prijazen redovnik (frančiškan), ki se nam palače, v kateri je bival Poncïj Pilat, predno le\ pokazal nam je Petra križ. je bil pridružil kot razkazovalec, posegel je dol v jamo z dolgim drogom in dal nam malo peščico prsti, ki se je droga prijela, v prijazen spomin. Da smo radi sprejeli to malenkost in dali zá-njo tudi radi malo nagrádo, junija, takrat, ko smo* se peljal se ume samo ob sebi. Benedičič ostanke je bil po- stal rimski deželni oblastnik v Palestini. Nekak strah přesune človeka, ko ogleduje to razvalino! Naprej gredé dospeli smo na nam uže od dne 30. Pavlu, znani trg, ki se zove: ..Piazza della Bocca della veritá". K desni Od le-tod podali smo se tudi še v vrhno kapelo roki bili so nam ostanki pagans! svetišča boginje nadstropje), kjer stojí v sredi kamenit kip sv. Petra. Veste, o katerem sem bil omenil uže nekaj v 33. listu Počastili smo v kratki molitvi kneza aposteljev in pri poročili se mu, naj nam in vsem našim odpre enkrat nebeška vrata! Zapustivši ta znameniti kraj in pridši zopet na pro- menila lanskih „Novic". Ker smo imeli z gg. spremljevalci nekoliko več časa, ogledali smo si to zgradbo malo na- spre- v svoje svetišče. Zgodovina te stavbe seže daleč tančneje, tem bolj, ker je tudi njo krščanska stor zunaj cerkve ozrli smo se še enkrat na neprilično nazaj v staro-rimske čase, v čase republike. Okolica ta prelepo okolico. CJže smo se hoteli spustiti navzdol, ko zvala se je takrat „Forum Boarium" (govejo-živinski trg), kjer je stalo mnogo paganskih tempeljev. Sploh nam prijazni g. P. Benedičič pravi : „Glejte ! tu na tem homcu so želeli postaviti rajni preslavni papež Pij IX. se trdi, da je bilo posvečeno to svetišče, kakor sem v spomin na zadnji cerkveni zbor kamenit spominski zgor omenil, boginji Vesti. čudne spremembe! prišli so v Rim drugi prerado godi, da če eden steber ; al gospodarji, katerih dejanja so Pijevim tako nasprotna, dobil kdo, ki bo uže kot najsvitlejšemu poldnevu najtemnejša polnoč. Na-mestu kamenitega spominka dali so ti usiljenci izkopat ki so bili Pa kakor se na svetu le reče: ;.to je belo 5 bo prec črno je!" deti. , ^ ^arad ljube opozicije djal: „ne, tako je tucli s to zgradbo. Eni hočejo ve- kosti najglasovitejših puntarskih v letih 1848. in 1859. v tedanjih avstro-italijanskih pro rogoviležev, vincah (v Lombardiji in na Beneškem) zarad veleizdaje krščansko kapelo in posvečena *S • % • • -1 * m m A ^ « • . * A & da je bila posvečena Matuti, boginji jutranje zórer drugi jo imajo celó za bivši tempelj Herkula. Uže zeló zgodaj bila je ta zgradba spremenjena v Stefanu : dandanes obsojeni in izdani v posiljeno smrt. V svoji strasti za- pak nosi ime „Santa Maria del Sole" (sv. Marija solnčna) s lepljeni Talijani prištevajo te puntarje med svoje tako Naj omenim tudi vzroka tega imena. Nekdaj, kakor pri zvane narodne mučenike, toraj so dali njih kosti leta 1870.. ko so oropali sv. očetu Rim, prenest na ta grič, poveduje povestnica (legenda), priplula je po Tiberi .... -----------7 ---------- — 7 škrinja. Neka plemenita gospa (matrona) zapazila jeto, ki se prišteva med najodličnejše prostore slavnega rim- dala škrinjo vlovit, in ko so jo odprli, vgledajo v njej alr A/TTi* Artfn U i À1-T/-V »V /v L A V\i 1» a 1 n lr»v» rt lii lr/\ rl uii 1k IT • • 1 t t • • t > i i w n v Trstu obešenega skega mesta". (Ako ne bo popihala kmalu kaka druga sapa, utegnejo morebiti tudi še kosti Oberdanka priti enkrat na ta homec.) Ogledali smo si z železno ograjo opasani kraj, kjer so zakopane omenjene kosti, in skoraj da nismo rekli sami pri sebi: „Bog daj norcem pamet!" Marijno podobo, obsij po svitlem solnčnem žarku r Kakor mi je pravil kasneje za par dni tu na mojem peli na homcu „Montorio domu na oddihu bivajoči P. Benedičič, nameravajo Lahi jQ izveden vrh griča „Montorio" postaviti velik narodni (nacijo-nalni) spominek v čast grand-rogovileža in kožarja Ga- Med velikimi slovesnostmi so prenesli podobo v kapelo o kateri ravno govorimo, ter dali jej zgorej navedeno imé. Stavba je, akoravno uže močno razpadla, nena- V2 metrov, je po enako ka-kjer je bil sv. Peter križan vadne mičnosti; okrogla meri vprek 7 zunanji strani opasana s kamnitnimi stebri trdijo, da je si Bramante ribaldija. Morda se pa vendar le poprej spolnil bo pre govor: n Ljudje eno, Bog pa drugo!" Pod solncem nain- r vno ta starinska zgradba služila za obrazec pri izgotovljenji zgor omenjenega svetišča na homcu „Montorio". Ravno popisani kapeli nasproti stoji unkraj trga reč ne traja večno nobena reč. a Piazza della Bocca della Veritá" starodav farna cer- kev Matere Božje pod St. Maria in Cosmedin O ------------nVT AJJL Ci» tví v jJUU 1 111 vli U 111 ^ Ut. JJJL Cli 1 lOi JLJU V>V011i\/UlU • Gredoč z griča Janikula videli smo na pr. ob nje- Pravijo, da je bila ona prva cerkev v Rimu, ki je bila govi sredi novošegno stavbo, ki nam je bila živ dokaz, kako se v Rimu zida v sedanjih časih. Bila je čisto nova hiša, toda prazna, vsa razpokana ter okrog in posvečena Marij spričuje nekoliko njena mjost i toda okrog zunaj z daljšimi in krajšimi koli podprta. Brez še bolj pak njena notranja stran, ki nosi znamenja visoke starosti in ima v svojem osredji zeló enako ograjen kor kot bazilika sv. Klemena. (Razen v teh dveh teh podslomb šla bi bila uže davno na kup. Boljše po- cerkvah nisem našel v nobeni rimski cerkvi enake ná- době in prilike za trdnost sedanje italijanske vlade bi menda ne mogel dobiti na vsem svetu, kot nam jo je kazala ta na pol razrušena koča. Po brezvestnosti Francije, zarad prevelike prijenljivosti Avstrije in zarad premajhne hrabrosti, še bolj pa zarad nezvestobe italijanske vojaščine razpela je „Nova Italija" svoje kremplje čez ves apeninski polotok. Kakor zgor omenjeni koči manjka le človeka, da bi spodbil lesene podslombe in zgrudila redbe.) Obiskali smo, kaj pa dá, tudi to svetišče posebno me je veselilo in zanimalo, ker smo njem nekaj nenavadnega. (Dalje prihodnjič.) V 95 Naši dopisi. Gorice 19. marca. (Izv. dop.) z gro („Ženske solze u na glaso mnogovrstnim petjem godbo Žalost, katero Izvršitev se je tudi to pot prav dobro obnesla, samo občinstva je bilo primerno malo; kriv je sv. cerkev zdaj s posebnimi obredi razodeva, se je ravno bil sneg, ki je bil ravno ta dan tudi Gorico močno po ....... ~ ~ ...... „Sočo" so bili zadnjič zasegli, ker je v soglasji zarad Izšel v Véliki teden za goriško škofijo nagloma pomnožila. belil Prevzvišeni in milostljivi naš knezonadškof Andrej z občim mestnim mnenjem grajala Gollinayr je v soboto 17. t. m. ob 4,/c ure zjutraj, previden s sv. sakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal v 86 letu svoje starosti. Danes je dovoljen pristop v notranjo dvorano škofijskega sedeža, kamor se ljudstvo vseh stanov v veliki množici ves dan tere kropit truplo pokojnega višega pastirja. Jutre, v torek, uri zjutraj ponesejo ranjcega škofa slovesno večnemu počitku. Sprevod bo čez Travnik v veliko cerkev in odtod na staro pokopališče, kjer bodo v on-dotni kapelici ostanki pokojnikovi počivali. — Pokojnik bil do zadnjega čvrst; poslednjih 14 dni se je nekoliko slabo počutil, ležal je pa samo zadnja dva dni in še v četrtek akte podpisaval. Pri zavesti je bil ostal do konca, in smrt mu ni delala bolečin, ker preselil se v boljši svet, kakor da bi bil mirno zaspal. N. V. M. Kakor doslej poročajo , zapustil je glavni del An- drejevišču", katero je on osnoval, in katero je dobilo po njem svoje ime. Drugo je odločil tukajšnjim zavodom, potem svojim služabnikom in nekaj tudi ubo- . uradnika njegove prevelike nemarnosti v uradnih opravkih je drugi natis v soboto. Gorice 20. marca Vreme je prek oblačno in cune zapirajo, plinove svetilnice, oplet deževno. Ljudstvo vré v dežji v mesto preK bfca- tenčico prižgane na pojde sprevod. H Travniku, v kastelj z belo-črno i, in koder mno no oknih črne Ob 9. uri začne se sprevod pomikati. Duhovščine mnogo, meščanstva malo; ljudstva obilo po stranéh. Sprevod vodi tržaški škof Glavina, za krsto gre tudi namest- nik Depret prvostolni cerkvi so začetkom samo P 1 JL # • # -----O IT-------J ~ 7 ---JT svoje imovine „malemu semenišču" (škofovi hiši) > « odličniki raznih korporacij, ljudstvu so še le pozneje vstop dovolili. Tržaški škof mašuje veliko črno mašo, po maši je imel prof. bogoslovja Al p i daljši italijanski govor o zaslugah pok. škofa. Cerkveno opravilo traja do ll3/4, potem gre sprevod na staro pokopališče, kamor dojde med velikim dežjem opoludue. Množica se je potem kmalu razkropila. Ljubljana gim v Radovljici, njegovem rojstnem kraji. se prazniki velikonočni, v znano, bil je rojen v Radovljici leta 1797., v mašnika bil posvečen v Ljubljani 1821., za knezonadškofa go- Kakor katerih si veselo kličejo „aleluja!" kmetovalci in obrt niki nikih meščani in selj Tudi politik zgodovina hodi nepretrgoma svojo pot miruje v praz- Naši ) W ^w^wv^VAJ. -l^IJ CiWV UUVO vutv^u vxt« ^ -----7-- O ^ ^^ ' ^v v HWll UV[7 l VU Çj ViiUUl O T U J V/ [iUt. - L\ Ci 01 riškega imenovan pa 1854. in je prišel kot tak od pa- državni poslanci vrnili so se domu, ker tudi zborovanje w . t ^ rx w ^ « « á « « •• m -v • ▼ Iv 1 • ^ W peža potrjen 1855. Bil je skriven svetovalec Nj. Ve 5 ličanstva cesarja in je užival visoke časti in naslove podeljene mu od cesarja in papeža. Glas je imel v gosposki zbornici na Dunaji, kakor v deželnem zboru go- državnega zbora je pretrgano za hov poslanci iz zadnjih č na najimenitnejšem polji naših narodnih dari še zmiraj naučni minister Conrad, 14 dni. Posebnih vspe nimajo pokazati, ker zahtev gospo-katerega uže *. ako riskem. Na Dunaj je zahajal samo, kedar so se škofje Slovenci dosti poznamo, da se samo sili umikuj posvetovali skupno o postopanji proti novim zakonom, se nam tudi tam pričenja izpolnovati malenkost onega. kar bi se nam po pravici bilo moralo zdavnej popolnem ki zadevajo vero in šolsko odgojo; v goriškem deželnem zboru pa si ga prejšnja leta pogostem zapazil. Duhov- vresničiti ščina je izredno častno obhajala 1. 1880. petindvajsetlet Slov mco • v — njegovega višega pastirovanja, x*^«,* drugače prilika, se mu je poklonila. Velika mu je bila skrt^HHWÉH priskrbel krepkih učiteljskih moči. Veljal je kot strokovnjak v bogoslovji in v obče kot naobraženec visoke in kedar je bila akoravno je Prav nič se še ni na boljše obrnilo" stanje na Stajarskem, Koroškem in Primorskem. življ ieinu očitno, da okrepčanje slovenskega za povzdigo osrednjega semenišča, kateremu je na Primorskem pomeni okrepčanje državi prijaz nega in ji zvestega prebivalstva Tudi rodu ospodari na Kranjskem še zmiraj našemu stopinje. Na zunaj je ljudstvo le malo izvedelo o nje- deželni zbor govern delovanji; bilo pa je od začetka ravno sloven asproten deželni odbor in po večini temu enak tod zanašamo se, da so se temu zboru ure uže stekle cl o malega ! Ako pa tudi slovenski po škili duhovnikov nekaj okoli njega, ki bodo vedeli na- slanci niso prinesli volilcem svojim za zdaj posebnih tanko in po vrednosti ocenjevati njegovo delovanje in razno3transko mišljenje. Upati je, da nam od imeno pirhov, se ima vspeha. Pred vsem se je primanjkijej v državnem go- pa vendar vsa desnica veselit! lep vane strani visokega dostojanstvenika slovenskega rodu spodarstvu skrčil na 16 milij po vrednosti tudi javno ocenijo. Mi spominjamo tukaj samo nato, da je bil pokojnik, kakor obče znano, sode pa bi bil uže po zginil, ako bi ne delali toliko železnic in druzih darsidh napi lovalec imenitnega prevoda Svetega pisma na slovenski je levica hotela vlado prekucniti gospo- Dogodba s Kaminsky-em, s katero jezik je skoraj po i da je bil nadalje ud naših učnih zavodov, in da V0(ii, nasproti pa veleizdajsko početje levičnega poslanca enakopravnost spoštoval nasproti vsem narodnostim. Bog nam ne odkrati vrednega njemu in nam pravičnega naslednika! Takega smo toliko bolj potrebni, kolikor bolj nas na vse druge strani prezirajo, in ima slovenski dovoljna kliče: aleluj Schonererja ojstro zadeva vse one kroge, kateri svoje početje opirajo na nemško-irredentovsko rogovi-ljenje. Po vsein tem večina državnega zbora lahko za- narod na Goriškem in v obče Primorskem edino v duhovščini še zanesljivo zaslonibo , da se do cela ni po-gubil. Sinoči smo zapazili v gledišči pri koncertu, od vojaške godbe izvrševanem, tudi namestnika tržaškega, barona Depretisa. Njegov prihod morda ni brez posebnega namena z ozirom na bodočega goriškega škofa. Pa na to stran bo časa še dovelj za ugibanje in razgo- varjanje. Naj danes še kratko dostavim, da je imela goriška (Mestni odbor ljubljanski) zboruje danes popa ludne ob 5. uri in obravnava: o reklamacijah vloženih zoper volilni imenik za letošnje dopolnilne volitve v mestni odbor; o odborniških mestih, katera je letos dopolniti, in o volilnih dnevih za te dopolnilne volitve t o sestavi volilnih komisij ; čitalnica 12 m. svojo poslednjo postno véliiio zabavo zadevah. nadalje pa še o poročilih finančnega iu stavbenega odseka, in konečno v tajni seji o osebnih 96 Nadškof goriški Andrej Gollmayr), rojen Ra- zborovali so zopet delavci na dveh mestih , eno zboro doljčan, umrl je preteklo soboto zjutraj v 86. letu svoje vanje je policija razpustila, pri enem pa rogovileža od starosti; slovesen pogreb bil je včeraj. Obširneje poro- stranila. Soboto večer trosili so po mestu socijalno čilo je v današnjem dopisu „iz Gorice". minj izglednemu škofu, slavnemu našemu rojaku! Večen spo {Narodne^ biblijoteke) izšel je snopič 5 obse- gajoč smrti na vislicah Frančiško Možino in njenega pajdaša M. Kranjsko Čebelico". Cena snopiču je 15 kr. (Porotna sodba v Ljubljani) obsodila je uporne tiskovine, policija je nekega mizarskega pomočnika pri tem delu zasačila in zaprla. nedeljo obiskal je tudi presvitli cesar razstavo pitane živine in je govoril z več češkimi in moravskimi kmeti. - Pariz. Preteklo nedeljo pričakovale so se v K o va čiča, katera sta bila zatožena zarad umora moža večih mestih homatije delavcev, posebno pa v Parizu, zatoženke M oži ne. Pri obravnavi sta oba po moči, pa Vlada je imela na nogah vojake in policijo; zaprla je brez vspeha tajila; zdaj po obsodbi je pa Kovačič ob- več znanih delavskih vodij , in vsled teh velikanskih stal da je našuntan po zatoženi ženi umorjenega priprav in odločnega postopanja zabranili so se veči otai 5 ua j vj uaouuiciu jj v/ htiiu^vni zjKjull uuiuijv/u^ci --T " — ~ - sam umoril ga, žena pa damu je pomagala pri prena- neredi. Lujiza Michel, znana komunardistinja ? potika sanji, berj a vrednosti 180 gold, ter prodajal po Notranjskem. Nadalje so obsodili porotniki tatu France !So ki je na Laškem nakradel različnega blaga v Ob- se bajé v Parizu, policija jo išče, pa prijela je še ni. Angleška. Irska deželna liga zopet govori grozovit jezik ognja in dinamita. Pretekli teden posojen je bil na 8 let težke ječe. Bivši šišenski učitelj ložena je'bila velikánská patrona dinamita v palačo. Zebre je bil včeraj obsojen na 3 mesece ječe, njegova kjer so uradi ministerskega predsednika, in v tiskarni tovarša : K o r b a r na leta zavoljo goljufije. let » Win d i seller pa na tri časnika „Times". Prva palača je hudo poškodovana 7 (Postne hranilnice) vsled razglasa c. k. trgovinskega ministerstva dne 28. febr.jso te-le: Banjaloka, okna pa so daleč na okrog vsa razbita, časniki pripovedujejo , da je samo oken pokončanih za 10.000 gold. predmestji londonskem našli so dva soda smod- Dvor pri Žuženberku, Črmošnice, Črnemelj, Dovje, Gra- nika. — Dva za ženske preoblečena možka napadla dec, Hoterdešica, Jesenice na Savi, Ig (Studenec), Izlak, sta v Windsoru gospó Florence Dixié, katera je zadnji Krka, Košana, Kostanjevica, Kranjska gora, Lašiče, Lesce, čas pisala v časnikih zoper ligo ; zamašila sta ji usta Litija, Logatec, Metlika, Merna peč, Planina, Polhovgra- s prstjo, potem jo uapadla z bodali; poročila trdijo, da dec, Ponova vas, Rakek, Razdrto, Ribnica, Reka (Kočev- jo je rešil velik pes, ki ga je imela seboj, in tako je ska), Rudolfovo, Šenčur pri Kranji, Sent-Kocijan, Šmartno dobila le nekaj ran v roki. — Sploh se čuje , da hoče pri Litiji, Šent-Rok, Šiška, Sodražica, Stari trg pri Ra- irska liga svoje strahovito početje preseliti iz Irske na Travnik, Trebno, Tupaliče, Videm pri Lašicah, Angleško. keku, --------- , , . Vače, Vrhnika, Zatičina, Vipava, Višnja gora, Ziri, Zu-ženberg. Ruska. Časniki trdijo, da je kronanje cara zdaj sreda. določeno za dan 29. maja. Priprave so velikanske , v Na S t ajar skem: Loče, Maribor, Podčetrtek, Pod- gledališčih igralo se bode 14 dni s prosto vstopnino, ljudskih veselic velikansko in krasno osnovanih ima biti v Moskvi in v Petrogradu. Zadnje dni se je čulo, da Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Državni zbor pretrgal je svoje de se pletejo razgovori med Rusko, Laško, Francosko in Angleško zaracl skupnega postopanja zoper anarhiste in nihiliste; gotovo je, da noveje dogodbe na Francoskem temu, da se bodo in Angleškem mnogo pripomorejo lovanje pretekli petek po sprejetem državnem proračunu morebiti vendar vse evropske države, katerim je mar in po nekaterih neizogibljivih praskah med desnico in za lastni obstanek, zedinile v postopanji zoper skup- Tudi velikonemški vitez Schonerer se je do nega sovražnika človeške družbe. levico. konca vdeleževal zborovanja , akora\ je ečina zbor nice dovolila, da sme soduija zoper njega postopati zarad hudodelstva kalenja javnega mirú. — Sodnija pa postopa tudi zoper druge sodeležnike pri veleizdajskih homatijah onega Wagnerjevega komersa. Ker je bilo 4000 ljudi navzočih, se bo brez velike težave dalo dokazati Laška. Dne 18. t. m. našli so na palači sta broda navdušeno sprejeta. vse kar se je oni večer godilo vpričo več profesorj državnih poslancev, treh policijskih uradnikov in vo jaške godbe s kapelnikom , tudi bi bilo misliti da le policija še med občinstvom imela kaj svojih ljudi. Iz vsega tega bi bilo misliti, da Schonerer konečno tudi stakne, kar bi bil uže zdavnej zaslužil. — Študentom pa se menda ne bo kaj posebnega zgodilo, ker se pri mladini, navadno po pravici, take hudobije ne devajo rešin na kapitolu v Rimu rudečo zastavo v spominj obletnice komune v Parizu. — Kralj in kraljica bila sta v Livorni pri svečanosti dodelanega velikega vojnega — Za varšavskega nadškofa imenovan je Vincencij Popiel, za škofa marokanskega pa Luigi Gonzoga. Valahija. Iz Bukurešta. odpotovala sta na Laško. Kralj in kraljica na najbolj tanko vágo; toda napaka je v duhu, v ka terem se odgoja mladina na vseučiliščih, posebno huda Žitna cena s v Ljubljani 14. marca 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr banaške napaka je v tem, da se pri profesorjih stujejo, prav nič in po tej odgoji ? ne gleda katere name- 8 gold. 75 kr turšice 5 gold. 36 kr soršice 6 gold na njihovo politično vedenje zgublja se sistematično pri nemški aka 50 kr gold. 4 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 4 gold. 87 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold demični mladini ljubezen do domovine V zadnji vrsti 93 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramo bode tedaj za tako odgojo odgovoren naučni minister Conrad, ako ne bode vedel popolnem zatreti veleizdaj-skega plevela, ki se uže prav grdo širi na vseučiliščih na Dunaji, v Gradcu in v Pragi. — Preteklo nedeljo Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani