Politiški pregled. * Pomiloščenje povodom cesarjevega jnblleja. Justični minister dr. E 1 e i n je prejel due 17. t. m. sledeče cesarjevo lastnoročno pismo : BLjubi dr. Elein ! V letu, ko mi spomia na nastop vlade pred 60 leti prinaša toliko dokazov Ijubezni in vdaaosti mojih narodov, se hočem spomniti tudi nesrečnikov, ki so se pregrešili proti državnim postavam ter zapadli kaznujoči pravičnosti. Spregledam tedaj vsem osebam, ki so bile pred razglasitvijo tega pomiloščenja pravomočno obsojene zaradi hudodelstva razžaljenja veličanstva ali zaradi razžaljenja članov cesarske rodovine, še ne prestano kazen ter odredim, da zaradi teh hudodelstev, ako so se zgodila pred določenim dnevom, se ne uvede kazensko postopanje ali pa se že uvedeno ustavi. Nadalje odpustim vse kazni, ki so se izrekle od kazenskih sodišč pred dnevora razglasitve tega pomiloščenja in ako kazni ne presegajo dveh tednov, oziroma 150 E, in ako te osebe dosedaj še niso bile kaznovane. Ako se kazen poleg zapora glasi tudi na denarno globo, se kazni opuste, ako zapor in izpremenitev globe v zaporno kazen ne znašata skupno več kot dva tedna. Nadalje sprpgledam vsem osebam, ki so bile pred dnevom razglasitve pomiloščenja pravomočno obsojene v zapor ali ječo ne več kot tri mesece, ako poprej še niso bile kaznovane, vse pravne posledice te obsodbe, kakor nezmožnost doseči zaradi obsodbe gotove praviee, službe, kakor tudi izguba volilne pravice v javnih zastopih." — Nadalje navaja akt po imenih 562 oseb, ki se jirn opusti kazen, in 190 oseb, ki se jim spregleda globa. * Program nove tnrške vlade. Turško časopisje je priobčilo program nove vlade. Program pravi, da so se morale vse naredbe in instrukcije, ki imajo sicer veljavo zakonov, a naspiotujejo duhu ustave, proglasiti za neveljavne. Da se izboljša državno finančno stanje, se namerava število uradnikov zmanjšati, a neprimerno visoke plače reducirati. Najeti pa bo treba tudi manjša posojila. Nova vlada misli Da pomnožitev državnih dohodkov, ne da bi se uvedli novi davki. Predvsem je treba relormirati sedanje davke, izboljšati zistem pobiranja davkov, obnoviti trgovinske pogodbe ter poiskati sredstev za gospodarsko povzdigo države * Beželni glarar goriški. Oesar je imenoval za deželnega glavarja goriškega dr. P a j e r j a p 1. M o n r i v a , za njpgovega namestnika pa dr. G r e g o r i 5 a. * E istrskim deželnozborskim volitraui. Dne 11. t. m. je imel izvrševalni odbor italijanskih nacionaleev svojo tretjo sejo, ki se je bavila z bližnjimi deželnozborskimi volitvami. Sklenili so sklicati krajne volilne odbore, da se dogovore glede kandidatov, zlasti za splošno skupino. Eončno je odbor sprejel ostro resolucijo, s katero protpstira proti izločitvi nekega dela pazinske občine iz mestne skupine, ker da je s tem ukrepom namestništvo naredilo škodo italijanski stranki. V isti stvari je že brzojavno protestiral dež. odbor, in dež. glavar dr. Bizzi sam je inteveniral pri niinistrskem predsedniku. * Angleški hralj t Išln. Iz Friedriehsbofua, kjer se je sestal z nemškim cesarjem, se je kralj Edvard pripeljal dne 12. t. m. naravnost v Išl, kjer ga je pričakoval na kolodvoru eesar z vojvodoma Evgenom in Jožefom, z nadvojvodinjama Valerijo in Elizabeto ter z bavarskimi princf in princezDJami. Natzoč je bil tudi minister Aebrenthal. Pozdrav je bil jako presrčen. Pri slavnostnem obedu je napil cesar Franc Jožef kralju Edvardu. V napitnici je cesat* naglašal, da je obisk nov dokaz o dolgoletnih presršnib razmerah raed oberaa dinastijama in državama. — Kralj Edvard je v svoji zahvali iskreno čestital vladarju k jubileju ter izrazil željo, naj bi razraerje ostalo vedno tako prijateljsko. Po obedu je sprejel kralj Edvard ministra barona Aehrenthala v polurni avdienci, nakar je imel Aehrenthal z angleškim rainistrom zunanjih del, Hardingejem, nad uro trajajočo konfereuco. Posebno sta razpravljala o Turčiji. Po konferenci je povedal minister Hardinge nekemu dunajskemu dopisniku o razgovoru, da sta Anglija in Avstrija popolnoraa edini v tem, da je treba zavzeti napram Turčiji blagohotno staUšče ter čakati, da se Mladoturkom posreči uvesti resnično liberalni vladni zistem, ki naj izvrši to, po čemer so velesile že leta stremile, namreč urejene razmere. * Ali dobi Bosna parlament, ali ga ne dobi ? Na to vprašanje odgovarjajo zdaj bosenski vlastodržci skoraj vsak dan, enkrat tako, enkrat pa tako. Zdaj je povedal civilni adlatus bosenske vlade svojo. Dejal je, da so Turki na dežpli popolnoma mirni, ampak v roestih se raladi mohamedanci navdušujejo za parlamentarizem, nekateri pa tudi za to, da bi udeležili se volitev za turški parlament. Tudi Srbi zahtevajo dež. zbor, katoličani pa da so mirni. Katoliški klerikalci cpIo odklanjajo parlament! Prebivalstvo v Bosni in Hercegovini se zdi baronu Benkotu še rxxezTelo" za parlamentarizem. Ampak vlado bo izpopolnila dež. upravo v Bliberaluem" zmislu (?!). Pozneje enkrat bodo že dali tudi Bosni parlament. — Vpraša se le, kako dolgo bo ljudstvo čakalo ! ¦— Z novim letora se ustanovi v Serajevem trgovska in obrtniška zbornica, a še letos se ustanovi odvetniška zbornica. Vse to se smatra za predbodnike ustave. * Bavarskt nančni nilnlster TFehncr, -eden najzrestejših službenikov klerikalizma, se močno maje in lahko se zgodi, da obsedi prav kmalu na tleh zraven svojega fotelja. Webner je v bavarskem deželnpm zboru dejal, da si morajo vseučiliški profesorji in docentje tudi izven svojega učnega delovaDJa nalagati različne omejitve. Senat monakovskega vseučilišča je odločno protestiral proti tem besedam ; v vseučiliških krogih je pa velika nevolja tudi zato, ker hoče Webner nekemu sorodniku klerikalnega voditelja Ortesarja, ki nima nobenih snanstvenih zaslug, podeliti profesuro rimskpga prava. Še bolj omajano je "VVehnerjevo stališče, ker se mu je v zbornici dokazala neresnica. Tajil je namreč, da bi bil svojim podrejpnim oblastim naložil strogo nastopanje proti bavarskemu učiteljskemu društvu, ki ga klerikalci sovražijo kakor zlodja ; a neki uradnik se je v tem oziru skliceval na atrogi ukaz ministrov. * Volilna reforma na Ogrskem. Iz secpsionistov in neodvisne stranke osnovana levica na programu iz 1. 1848. se že vsestransko pripravl.ja na jesensko državnozborsko zasedanje. Ta stranka namerava pričeti veliko akeijo proti vladni volilni reformi, posebno proti pluralnemu zistpmu. Stranka izda v tem c-ziru na narod manifest, v katerpm se javnost pozivlja proti pluralnpmu volilnemu ziatemu in proti povišanju števila rekrutov. * Starostno zaTaroTanje na Angleškem. Na Angleškem so končno vendar-le odobrili zakon starostnega zavarovanja. Zakon sestoji iz malo paragrafov, je kratek in precizen. Mirovina za vsako osebo ziiaša 6 E na teden. Ako živita soprog in soproga skupaj, ki imata pravico do podpore, dobita tudi vsak po 6 E, Ako pa živi dotičnik skupno z eno ali več «kugib oseb (n. pr. z brati ali sorodniki), ki tudi imajo pravico do mirovine, tedaj dobi vsakdo od teh namesto po 6 E po 4*50 E na teden. Kdor dobiva mirovino, ne izgubi nobenih dižavnih pravic, ki jib je imel poprej, kakor n. pr. volilno pravo itd. Pravico do mirovine * (penzije), ima, kdor je izvršil 70. leto svojega življenja, biti raora 20 let angleški državljan in da živi v tej državi. Nadalje ne sme iraeti več npgo 12 K na teden drugib dohodkov, zakaj drugače izgubi pravico do mirovine, Od te starostne penzije so izključene osebe, ki dobivajo sirotiusko podporo, zaradi katere izgube volilno pravo. Nadalje so izklju3eui oni, ki so še telesno krepki ia sposobni za delo, pa nočejo delati in oni, ki so se odrekli delu, katerpga vršiti so bili še zmožni prej, nego so bili obveščeni na prejemanje niirovine. Eončno so izključeni oni, ki eo v norišnici in zločinei. — Poslednji so izključeni še 10 let po prestali kazni. Eente ni raogoče ne zastaviti ne prodati. Upnik je ne more zapleniti, zakaj mora se jo izplačati naravnoat dobivatelju rente. Benta se izplačuje vsak teden. V vsakem mestu in večjem okraju bodo poslovali upravni lokalni odbori, ki bodo izplačevali mirovino in izvrševali kontrolo. Oentralni urad te uredbe ima v rokab delavsko ministravo, ki ga vodi John Brun. Edor bi se po krivera polastil mirovine, bo kaznovan na 6 mesecev prisiljenega dela. Zakon stopi v veljavo l.januarja 1909. * nVeIikosrbska propaganda". Poslanec Budisavljevic je priobčil v BSrbobranu" izjavo, da so Nastičeve obdolžitve glede njegove osebe popolnoma izmišljene, ker ni bil nikoli pri takih konferencab ter je o »zarotniškem-1 statusu sploh zvedel šele iz Nasticeve brošure. — Srbski minister zunanjib del je razposlal diplomatičnim zastopmkom okrožnico glede Nastieevih denunciacij. V okrožnici konštatuje, da niti dvor niti vlada nista imela niti najmanjših zvez z Nastičem. Nasticeva ,,razkritjau, s katerirai se na splošno čudenje bavi celo resno evropsko časopisje, so popolnoraa absurdna. Ni sicer izključeno, da je Nastic našel naivne fantaste ter jih preslepil s tem, da je v kavarnah in gostilnicah komu izvabil sestavo statuta, da je dobil na ta način dokazila v roke. V Srbiji pa ni pametnega politika, ki bi vrjel, da je mogoče iz Srbije napraviti revolucijo med Srbi in Hrvati v črni gori, Bosni in na Hrvaškem. Eonštatirati je tudi treba, da poročnik Nenadovic, ki,ga je omenjal Nasticv ni aorodnik kralja Petra. — Trezno pisani raadjarski časopisi se norčujejo iz takozvane velikosrbske propagande. BNepazava" piše, da je cela afera izmišljena ' za lahkoverne ljudi. Voz dr. Wekerleja, bana Eaucha in Nastica bo kmalu padel v blato. — BPesti Naplo" piše: ^Vedno jasneje postaja, da se bo velika ,,veleizdajska preiskava" končala s sramotnim porazom za tiste, ki so ,jo pričeli." — Značilno je, da jp ,,Slovpnec" na strani Bauchovi, torej sovražen Srbom. * Srbska sknpščina je sprejela trgorinsko pogodbo z ATstro-Ogrsko. Skupščina je sprejela v splošnem zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko, in sicer v poimenskem glasovanju s 70 glasovi proti 56 glasovom, nakar se je pričela podrobna razprava. Finančni minister je zavračal razne govornike, ki so govorili proti pogodbi ter izjavil, da jenova pogodba sklenjena na načelu do ut des. — Minister zunanjib del dr. Milano?i6je izvajal, da je Avstro-Ogrska nastopala pri pogajanjib le kot pogajajoča se straoka, nikakor pa ne kot sovražnik. Avstro-Ogrska Srbiji ni dala več zato, kakor da bi Srbije ne ljubila, temuč ker ji lastui interesi niso dopustili dovoliti večjih koncesij. Bojazen, da bi mogla Evropa smatrati pogodbo za poraz Sibije ni utemeljena. Evropa se bo celo veselila, da je Srbija svoje trgovinske razmere napram mogočnemu soaedu zopet uredila. Nova pogodba je z gospodarskega in politiškega stališča dobra. (Viharno pritrjevanja.) Po kratki podrobni razpravi je bila pogodba sprejeta v prvem branju. Drugo branje je bilo 18. t. m. * Nova politiška propaganda na Bolgarskem. Izšel je nov čaaopis BPatriot", ki je naperjen naravnost proti dinastiji Eoburžanov, ker ima namen, iznova razviti dinastiško vprašanje v prilog potomcem bivšega kneza Aleksandra Battenberškega. Prva številka je prineala sliko prvpga bolgarskega kneza in njegovega sina Asena. * Italija pomnožnje Tojaštvo na avstrijskl meji. Izmed štirih novih kavalerijskib polkov se nastanita dva blizu avstrijske meje. Beneška gorska artilerija se pomnoži na 18 baterij. V Coneglian pride brigada pešcev. — Vse to nekaj pomeni.