poštnina plačana pri POŠT11225 LUKOVICA • i i »v. Zveza kulturnih organizacij Domžale 1230 Domžale ■H , ■H *..4*\ >oV, »I 1 r'w, Volitve so pred vrati obvestila Potrebujemo občinski praznik? V zadnjih avgustovskih in prvih septembrskih dneh se je po vsej občini zares veliko dogajalo. Praktično ni bilo dneva, ko se ne bi kaj zgodilo, ko ne hi bilo vsaj na enem koncu zbranih kar nekaj ljudi. Glavni vzrok je bil seveda občinski praznik, svojo priložnost pa so dobila različna društva, različni ljudje in različni dogodki, ki se morda sicer ne bi zgodili. Skorajda na vseh prireditvah se je znašlo kar nekaj ljudi. Od nastopajočih, organizatorjev, gostov, obiskovalcev pa do tistih, ki so prišli samo "malo pogledat". Slišali in videti je bilo navdušene obraze, kritike, brezbrižnost -skratka vse, kar ljudje lahko občutimo na krajih, kjer se zbere večja množica ljudi. Naši značaji so pač različni, svoja čustva izraZamo vsak drugače. Ampak vedno znova ugotavljam - nekateri ljudje v vsaki stvari najdejo nekaj dobrega, v vsakem človeku poiščejo dobroto. In, da nam ne bi bilo dolgčas, se seveda na drugi strani najdejo tudi taki, ki vse skritizirajo, v vsaki stvari najdejo kopico slabosti in na ljudi okoli sebe stresajo jezo in nejevoljo. V čigavi druZ.bi je lepše biti, verjetno ni potrebno posebej ugotavljati. In se vprašam: kako se ti ljudje pravzaprav počutijo v svoji koZi? So jezni tudi sami nase ali samo na svet okoli sebe? Česa se bojijo in od kod izvira njihov strah? In če se spet povrnem k občinskemu prazniku in njegovi smiselnosti. Po mojem mnenju so občinski praznik in predvsem vsi dogodki, ki so se nanj navezovali, še kako potrebni. Da se srečamo, izvemo kaj novega, malo poklepetamo. Uživamo v različnih nastopih, skratka, da malce obogatimo svoje vsakdanje Življenje. V tej številki Rokovnjača smo za vas pripravili reportaZo dogodkov in prireditev ob občinskem prazniku. Dogodki so razdeljeni po različnih rubrikah (odvisno od vrste dogodka). Da se boste laZje znašli pri prebiranju in iskanju prireditev, smo vse članke, ki se nanašajo na dogodke ob občinskem prazniku, označili z. znakom "občinski praznik". Želim vam prijeten začetek jeseni. £a Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 28. oktobra, je 13. oktober. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev ■avno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Lukovica od 27. 9- do 29. 9. 2004 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo bili na dan rednega odvoza do S. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz. gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kol so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobnega, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstev avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi. Poleg Ze naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in Živih meja. n Vodja sektorja Javna higiena: Matej Kovačič Direktor: Marko Patur Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v četrtek, 7. 10. 2004. izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz. gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 7. K). 2004 sprejemali: od 14. do 15.30 ure: Trojane pri pošti; od 15.30 do 17. ure: Blagovica pri pošti; od 17. do 18.30 ure: pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker med njimi lahko pride do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z. njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka Vodja sektorja Javna higiena: Matej Kovačič Direktor: Marko Fatur Obvestilo o prostorskem planu Občina Lukovica obvešča vse občane, da je Občinski svet Občine Lukovica na svoji izredni seji, 12. 7. 2004 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah planskih aktov občine Lukovica (dopolnitev 2004). Vse spremembe planskih dokumentov so na vpogled na Občini Lukovica, Šentvid 10. Občina Lukovica je začela I postopkom priprave in sprejemanja novega prostorskega akta, to je Strategije prostorskega razvoja občine Lukovica. V skladu s 67. členom /.ikona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/0.3) se je občina dolZna odzvati na pobude in predloge pravnih in fizičnih oseb najmanj enkrat na štiri leta. Iz. navedenega razloga vse zainteresirane občane ter pravne osebe pozivamo, da najkasneje do 29. novembra 2004 na Občini Lukovica, Lukovica 46, pošta Lukovica, oddajo svoje pobude za spremembo prostorskega akta občine Lukovica. Vsaka pobuda mora biti utemeljena, obrazložena in dokumentirana s prilogami - najmanj kopija katastrskega načrta, ki ne sme biti starejša od treh mesecev in ostala razpoložljiva dokumentacija. V primeru, da se pobuda nanaša na spremembo namenske rabe dela obstoječe parcele, je priporočljiva parcelacija, s katero se predmetnemu delu določi nova parcelna številka. Po navedenem roku za oddajo pobud Občina Lukovica ne bo sprejemala pobud in predlogov v tem postopku priprave prostorskega akta! (h OBČINSKA UPRAVA Tatjana Suhadotc, svetovalka Zupana za urejanje prostora in varstvo okolja Razstava Janeza in Mete Jarc KD Groblje vabi na razslavo lesenih in glinastih skulptur Janeza Jarca in impresij v oljni tehniki Mete Jarc od 29. septembra do 12. oktobra 2004 vsak dan ob 16. do 20. ure v dvorani KD Groblje. r—j—I obvestila Kdo si?" kod prihajaš? PUMM MMl ndgovm n/i \n v\n/Am\ti. i.'M.ii moi«{ pol In m-odlnfiti. kako bo* Iwl •d mnogimi u u i........ rji, /.isli-dttnu ludi tih inpiipioit (iiedlnu HMM MAH gov gkn pnmeien ■M H mu pmluhnil KSS •Zaradi prilagajanja zahtevam Kl I standardov, sprejemamo prijave za: • tečaj in izpit iz varstva rastlin (velja 2 leti!), • tečaj in izpit iz varstva pri delu, • uvajalni tečaj ekološkega kmetovanja, • za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Vsi zainteresirani se Čimprej prijavite. O terminih bodo prijavljeni obveščeni naknadno! • Predavanja SKOP (Slovenskega kmetijskega okoljskega programa) bodo v sredo, 6. 10. 2004, v dvorani Kulturnega doma v Medvodah Predavanja so namenjena vsem, ki sle vključeni v SKOP in letos se niste opravili izobraŽevanja (obvezno 3 ure na leto). Natančen program izobraŽevanja boste dobili v KSS ali v zadrugi v Lukovici. ZaZelene so prijave (tel. 72.35-116), saj je mogoče, da bi bilo v primeru prevelikega števila prijav organizirano predavanje še v drugem kraju. • Vabim vas na informativno predavanje, ki bo v torek, 12. 10. 2004, ob 9. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Vsebina predavanj bo aktualna: • Urejanje gnojnih jam in gnojišč v luči 'nitratne direktive', • Pravilen odvzem vzorca tal za analizo zemlje. Vsi, ki ste letos vložili zahtevek za subvencije, in še posebej vsi, ki uveljavljale ukrepe SKOP, bodite pozorni, saj boste morali izpolnili določene obveznosti (evidence, izobraŽevanja, analiza zemlje in gnojilni načrti, urejena gnojišča...). Pavla Pirnal, kmetijska svetovalka Naredimo nekaj za zdravje! V četrtek, 7. oktobra, se ob 20. uri na Osnovni Soli Janka Kersnika Brdo pričenja vadba, namenjena starejšim in tudi tistim z različnimi Zdravstvenimi težavami, kot sta OSteoporoza in bolečina v križu. Cilj vadbe je ohranjanje in izboljšanje: - telesne gibljivosti, - zmogljivosti srca in oZilja - ter mišične moči. Vadba je predvsem namenjena izboljšanju kvalitete Življenja vadečih, ohranjanju zdravja in preživljanju sproščujočih aktivnih uric ob prijetni glasbi. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom Nine Kocjan, dipl. fizioterapevtke, v sodelovanju z Fizioterapijo Zrnec. Za vsa vprašanja, povezana z vadbo, se lahko ohrnele na Nino Kocjan (tel. 0.31/392 1.35), Fizioterapija Zrnec (tel. 562-67-36) ali pa se pridružile prvi uri vadbe, ki je brezplačna! 2. dekanijski pastoralni dan dekanije Domžale bo v Moravčah v soboto, 2. oktobra 2004. Pričetek srečanja bo ob 10.00 s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina. Z VESUIEM V TVOll SlUŽBI. GOSPOD! Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabi k vpisu abonmajev za sezono 2004/2005 Vpisovanje novih abonentOV bo potekalo od srede, 22. septembra do vključno torka 28. septembra. Vpisovanje bo potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod iz. Ljubljanske ulice), in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). Vse dodatne informacije o vpisu abonmajev in o programu lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Bernika DomZale (Ljubljanska 61, 1230 Domžale, kletni prostori), po elektronski posti infoŽkd-domzale.si in na telefonski šlevilki 01 / 722 50 50. Od meseca septembra naprej je aktivna ludi naša spletna stran www.kd-domzale.si, na kateri boste našli vse podrobnejše informacije o abonmajih, mesečne koledarje prireditev in seznam otroških abonmajskih predstav. Ogledate si lahko ludi celotno stalno zbirko in tekoče razstave v Galeriji Domžale. na obisku Živeti s posluhom za starejše ljudi Majda Hrovat v Cisto prava jesen sicer Se ne trka na nase duri, a ko sem se vzpenjala proti hriboviti vasi Krajno Brdo, se mi je nehote utrnila misel, poglej, na obisk se odpravljaš k Majdi Hrovat, ki je se kako povezana z jesenjo, toda jesenjo Življenja. Majda Hrovat se je poročila iz ene hribovske vasice v drugo, torej s Korena je prišla v Krajno Brdo. Ljubi hribe, ljubi naravo, uZiva v vrtnih opravilih in ima rada Življenje. Vse tO je povezano tudi s spoštovanjem in posluhom do starejših ljudi. Poroka z Jožefom je kmalu v hišo prinesla naraščaj, danes šestindvajset-letnega sina Dejana in dvajsetletno hčer Romano. Prikupna Jožetova rojstna hiša je postala pretesna in sezidala sta novo hišo, toda spomin na staro sta ohranila na sliki, ki krasi novi dom. Obveznosti njunih sluZb niso dopuščale veliko prostega časa, zato sedaj kmetijsko zemljišče obdelujejo ovce in skrbijo, da ga ne zaraste robidovje. Tudi roie so del Majdine ljubezni do vsega lepega. Majda se je rodila v kmečki in rejni.ški družini, kjer sta starša spravila h kruhu svoje štiri otroke in tri rejenčke, ki so privekali k hiši še v pleničkah. Zatorej se Majdi ni bilo teZko odločiti za takratno šolo za medicinske sestre v Ljubljani. Po končanem štiriletnem šolanju, imela je Titovo štipendijo, je prišlo obvestilo, da se je potrebno takoj zaposliti ali vrniti šolnino. Seveda se je morala zaposliti in za nekaj časa odložiti nadaljnje šolanje, saj vračanje denarja ni bilo mogoče', ker ga ni bilo. Tako je eno leto delala na pediatrični kliniki na oddelku za nedonošenčke na intenzivni negi. Toda delovni dan se je začel zgodaj, avtobusne zveze pa so bile slabe in obenem se je pokazala priložnost za drugo zaposlitev v Domžalah v Domu upokojencev in sprejela je mesto medicinske sestre. Se vedno je v nji tlela Zelja po študiju na medicinski fakulteti, kar, Zal, ni bilo mogoče, ker delovni čas tega ni dopuščal. Odločila se je za študij ob delu, in sicer socialno delo, ter ga tudi končala. V domu so menili, da ne potrebujejo socialne delavke, zato se je zaposlila na Centru za socialno delo v DomZalah (v nadaljevanju CSD). Ze zelo mlada se je soočala s stiskami starejših ljudi in Ze takrat razmišljala, kako bi jim pomagala, da bi lahko ostali doma. Vse to je ponovno srečevala pri svojem novem delu na CSD, kjer je opravljala polivalentno delo. Po sistematizaciji del na centru se je začela bolj podrobno ukvarjati s problematiko starostnikov in opravila eno in polletno specializacijo s področja gerantologije. Povezavo dejanskega poklica socialne delavke v povezavi z. zdravstvom pa je začutila pred desetimi leti, ko je CSD pričel z izvajanjem pomoči družinam na domu preko javnih del. Javni delavci so bili napoteni k njim preko Zavoda za zaposlovanje za izvajanje pomoči na domu brez predhodnih znanj in delovnih izkušenj, kar je bilo nesprejemljivo za javnega delavca, še manj pa za stroko socialnega dela. Zatt) so v CSD DomZale v sodelovanju z Zl) DomZale prvi v Sloveniji izdelali verificiran program usposabljanja za izvajalce. Bili so tudi prvi v Sloveniji, ki so redno zaposlovali izvajalce pomoči na domu, ki se sedaj imenujejo socialni oskrbovalci. Zakaj, sprašujete, toliko pisanja o tem? Zato, ker je bila Majda Hrovat nosilka in izvajalka tega programa. Pomoč na domu CSD izvaja v občinah Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče s sedmimi redno zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami. 'ludi v naši občini to pomoč prejema pet občanov. Pomoč na domu obsega gospodinjska dela in pomoč pri osebni higieni bolnih in nepokretnih ljudi ter morebitno spremstvo pri nujnih opravilih. To pomoč občina sofinancira petdeset odstotno, uporabnik pa plača 913,00 SIT na uro, za kar ima glede na dohodek moZnost uveljavljati na centru nižji prispevek. Majda je pri svojem delu opazila, da je veliko starih ljudi osamljenih, ker so pač svojci v današnjem tempu Življenja prezaposleni, da bi jim ostalo še kaj časa zanje. To je še posebej opazila pri bolezni svoje tašče, zato kot strokovna delavka laZje razume stiske teh ljudi. Tako je pred enajstimi leti končala dvoletno usposabljanje za vodenje skupin starih za samopomoč. Teh skupin je v bivši UE DomZale trenutno enaindvajset. F.na skupina pa deluje tudi v naši občini v vasi Koreno z. imenom Korenine. Vodita jo voditeljici Pavla in Betka. Namen teh skupin je preprečevanje osamljenosti, družabnistvo, učiti se živeti s teZavami, ki so značilne za to starostno obdobje, vključevanje v širšo okolico in povezovanje z. vsemi generacijami. Enaindvajset skupin vodi triindvajset usposobljenih voditeljev, saj skupino vodita praviloma dva. Ob upoštevanju nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 pa so se pokazale potrebe po ustanovitvi novih skupin, saj je potrebno na vsakih sto starih ljudi nad petinšestdeset let ustanoviti eno skupino. Pogoji za ustanovitev teh skupin so: prostovoljec, ki se odloči, da bo skupino vodil prostovoljno, kar pomeni, da mora za delovanje skupine nameniti tri do štiri ure časa tedensko, pridobili sredstva za izobraŽevanje iz pristojne občine, končati program usposabljanja in ustanovili skupino. Za svoje delo ni plačan, ima pa pravico do povrnitve potnih in materialni stroškov ter stroškov izobraŽevanja. Mcdgcncraeijsko društvo Jesenski cvet, v okviru katerega delujejo skupine, pošlje vsako leto občinam finančni in vsebinski plan, zato so stroški delovanja skupin Ze znani. "Ni pa jasno ne meni ne CSD," pravi Majda, "zakaj je Občina Lukovii a v letošnjem letu namenila skupini Korenine več kot polovico manj sredstev kot pretekla leta. Prepričana sem, da ni interes stroke in ne lokalne skupnosti, še manj pa ljudi, ki so vključeni v to skupino, da hi skupina razpadla. Z Občino Lukovica dobro sodelujemo in si Želimo takega sodelovanja tudi v prihodnje." Tako sva se z. Majdo sprehodili po njeni Življenjski in poklicni poti in zanimalo me je, kako v vsej tej svoji zaposlenosti in skrbi za družino, najde še kaj prostega časa zase, za svojo dušo. "Res ga je malo," pravi, "vendar najdem čas za sprehode v naravo, v hribe, obdelujem vrt, plavam, plešem in vsekakoi vzamem v roko kakšno dobro knjigo," Hvala za pogovor, Majda Hrovat, in hvala za ves trud tudi v imenu vseh listih mnogih starejših ljudi, ki jo poznajo. In teh ni malo, verjemite. (& Milena bradač Dopolnilo V zadnji številki Rokovnjača, v rubriki Na obisku, je bil objavljen prispevek o zlatoporočencih Rozki in Ivanu Koviču. Pri tem so bila navedena nekatera dejstva glede izgradnje hiše. ki jih sedaj dopolnjujemo. Leta 1981 Sta zet Viktor in hči Ivi kupila parcelo na Prevojah. Skupaj so zgradili hišo in sedaj v njej Živijo v ločenih stanovanjih. Za nejasnosti, ki so nastale ob tem članku, se v uredništvu Rokovnjača vsem opravičujemo! Iz županovega govora ob osrednji občinski proslavi Minister Janez Kopač u Lukovici septembra se |e na kratkem delovnem obisku mudil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač s spremstvom in vodjo izpostavi' ARSO Ljubljana Francijcm •Šalo. Obisk je bil dogovorjen in izpeljan s pomočjo poslanke DZ in občinske svetnice Stanislave Slopar. Župan Matej Kotnik je delegaciji predstavil poglavitne značilnosti naše občine in jih seznanil z nekaterimi odprtimi vprašanji, ki se nanašajo na mokri zadrževalnik Drtijščica, nerešene sanacije plazov in hudournikov, • Minister in sodelavci so pojasnili, da je zadrževalnik na Drtijščici od izvajalca Z.e prevzela Agencija KS za okolje. Obljubil je tudi, da bodo odpravljene vse pomanjkljivosti, predvsem na daljinskem računalniškem upravljanju pregrade za Gradiščem in zapornic za vodni rov v Krašnji tako, da bodo še v tem mesecu pokosili zaraslo grmovje in travo ter nato zaprli zapornice in zaceli z, zbiranjem vode na površini pribliZ.no 29 na, kar pomeni 900.000 m' vode oziroma maksimalno višino vode okoli -i-1) m. V primeru velikih padavin pa bo površina jezera narasla za II ni, kar pomeni 78 ha vodne površine in ob uporabi vodnega rova (Krašnja-Vinje) zbrala vodo iz Radomlje in Drtijščice. V območju teh največjih poplavnih površin seveda ni mogoče računati na graditev objektov v turistične ali športne namene, višje od te kritične točke pa so moZnosti za razvoj turizma v okviru občinskih planskih dokumentov. Minister je obljubil redno VzdrŽevanje okolice jezera, trikratno košnjo breZ.in jezera in nakazal moZnosti razvoja v okolici jezera. Potem smo se vsi odpravili še do same pregrade za Gradiščem in se na lastne oči prepričali, da je trenutno stanje za pregrado slabo. Površine, ki bi morale bili pod vodo, so se zarasle z grmovjem in travo, teren je zamočvirjen in zapuščen. I [pamo, da se bodo spodbudne besede ministra mag. Janeza Kopača do konca meseca septembra uresničile in ho objekt dobil listo pravo vrednost in namen, za katerega je bil po mnogih sestankih in dogovarjanjih iz. suhega zadrževalnika potrjen in zgrajen kot mokri zadrževalnik s stalno jezersko vodno površino. Vinko P irnat loto: Nada Prasnikar AVT0Š0LA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec (031/303-033) TEČAJ CPP U. 10. ob 18. uri Zahvala Zahvaljujemo se vsem društvom, praporščakom in posameznikom za sodelovanje in pomoč pri izvedbi občinskih prireditev, ki so potekale oh praznovanju občinskega praznika in 700-letnice prvih omemb Lukovice in Šentvida. Z vašim prostovoljnim sodelovanjem so bile vse prireditve uspešno izvedene in odmevne v bližnji in širši okolici. Tudi v prihodnje vam Želimo dobrega sodelovanja v okviru društvene kulture v Občini Lukovica. Zahvaljujemo se krajanom Lukovice, Prevoj m Šentvida za sodelovanje in strpnost ob zaporah cest v času prireditev, gasilcem PGD Lukovica in PGD Prevoje pa za uspešno varovanje vseh prireditev. Hvala tudi Župniji Brdo za cerkveni del slovesnosti ob praznovanju 700-letnice prvih omemb Lukovice in Šentvida in pripravljenost za postavitev razstave slikarja JoZeta Bartolja.. Ai Zupan Matej Kotnik 4september, rojstni dan našega pisatelja, politika Janka Kersnika, smo v I. 1998 • izbrali za občinski praznik, ki ga letos zaznamujemo Ze sedmič. Letos v luči zgodovinske obletnice, zato večplastno. Kot nadgradnja raziskav in posebnosti Črnega grabna avtorja Staneta StraZarja je pred nami nov Zbornik občine Lukovica, ki ga je spisalo 24 avtorjev z novimi dognanji, raziskavami in pogledi. Starim obeležjem danes dodajamo spominsko ploSčo slovenskemu pisatelju Franu Milčinskemu, ki je bil vse Življenje povezan z Lukovico z rodbinskimi vezmi in je pisal o naših krajih in naših ljudeh. Številne prireditve v teh prvih septembrskih dneh skušajo prikazati vsa področja našega delovanja, od gospodarskega do kulturnega ustvarjanja m potrjujejo, da nikoli ne bo usahnil prostovoljni navdih za kvaliteto našega vsakdana, po spoznanju, da členek ne Živi samo od kruha. Spletli smo nova prijateljstva in povezave, ki nas bogatijo v izmenjavi izkušenj in nas odpirajo v svet, ki je sedaj brez meja. Potrebni smo širine, da bomo dali domačim ustvarjalnim silam nov razmah. Tako bomo jutri pozdravili naše sosede, člane godbe iz avstrijskega Si. Lambrec hla. Občanke in občani! Naj nas tako pomemben in častitljiv praznik navdihne s ponosom in samozavestjo. Naj zgane v nas najboljša hotenja za razvoj skupnosti, za skupno blaginjo danih moZnosti. Da bomo znali ceniti dosežke, ki jih v teh nekaj letih Samostojnosti ni malo. I):i bomo tudi mi Živeli za kraj in dihali s krajem, tako kot nam kaZejo listi predniki; ki so bili gonilna sila in so vedno videli čez domače dvorišče. Kajti ime kraju so vedno dajali ljudje in ne kraj imena ljudem. Pojdimo iz lastne samozadostnosti in se vprašajmo, kaj lahko naredimo za ta kraj in ne pričakujmo samo, kaj bo naš kraj dal nam. To zgodovino, ki jo danes častimo, so pisali naši predniki, današnjo pišemo mi. Da bomo znali ohranjati staro in gradili novo. To je najprej naša dolžnost, potem bomo od skupnosti tudi prejemali boljše pogoje za lastna prizadevanja, za dom, druZino, za mlade in njihovo šolanje, za kmetije, obrt, podjetništvo, storitvene dejavnosti in turistična prizadevanja. Da lx>mo Živeli z naravo v ekološki ozaveščenosti. Da bomo odprti za nove pobude z zdravo kritičnostjo. Občina skuša zagotavljati vse možnosli v okviru hitrih gospodarskih in pravnih sprememb. Tudi danes so med nami ljudje, ki živijo za to, da bosta 700-letna Lukovica in Šentvid dobila in ohranila svoje prepoznavno mesto v drŽavi Sloveniji, novi zvezdi Evrope. Samo mi bomo dali kraju in občini svoj pečat, da nas bodo cenili naslednji rodovi, kakor lahko mi cenimo svoje prednike. gospodarstvo Dan odprtih vrat v sadovnjaku na Brdu soboto, i., in v nedeljo, 5. septembra, so v 1 / sadovnjaku na Brdu že četrtič zapored na j/ SteZaj odprl i vrata. Istočasno je bila organizirana tudi brezplačna mini trZnica, na kateri so se predstavila posamezna društva. Več kot sto se nas je zbralo ob otvoritvi v soboto dopoldan. Prišli smo kol ljubitelji sadjarstva, kol pridelovalci sadja v svojih vrtovih, kot morebitni kupci jabolk in kot prebivalci bližnje in daljne okolice, ki nas zanima, aj se dogaja za ograjo sadovnjaka, ki je v lasti Kmetijskega inštituta Slovenije. Otvoritveno program je s pesmijo začela dekliška skupina Mladost. Program, pri katerem so sodelovali učenci in učenke Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, je povezoval vodja sadovnjaka Roman Mavec. V nagovorih so nas pozdravili: v imenu Kmetijskega inštituta dr. Matej Stopar, Zupan občine Lukovica Matej Kotnik, tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec, predsednik Čebelarskega društva lukovice Albin Zaje. Sledilo je predavanje sadjarskega strokovnjaka Marka Habnika z. aklualnim naslovom Sadjarstvo in čebelarstvo -nuja ali utopija'. Seveda je nuja, ki je povsem realna. Fitofarmacevtskim pripravkom se v celoti ni moč izognili. Pomembno pa je. kdaj in kako se uporabljajo. Pri tem ima pomembno mesto tudi medsebojno obveščanje. Brez moralne odgovornosti do narave in njenih zakonitosti ni nič. Da lo ni Utopija, dokazujejo tudi v samem sadovnjaku, saj imajo v njem čebelnjak poln zdravih čebel. Po predavanju so vsem obiskovalcem postregli s Svežim jabolčnim sokom. Vsak pa je lahko poskusil tudi okus letos Ze zrelih jabolk. Kasneje so nas zaposleni v manjših skupinah popeljali po Celotnem območju sadovnjaka in odgovarjali na vprašanja. Prepričali smo se lahko, da v sadovnjaku delajo odgovorni strokovnjaki. Škropljenje v večernem, nočnem ali jutranjem času pa ni zato, da bi lo prikrivali bližnji okolici, temveč zato, ker je to najprimernejši čas za tretiranje s fttofarmacevtiskimi pripravki. Za konec pa Se nekaj besed o samem sadovnjaku, ki je poskusnega značaja. Obsega 16,7 ha, od katerih je 14,93 ha jablanovih nasadov. Namenjen je opravljanju strokovnih nalog na področju sadjarstva in varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, temeljnim raziskavam ter preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu. Poleg lega je v sadovnjaku pomembna kolekcija prek 400 različnih sort jablan, hrušk, nashija, češenj, sliv, lupinarjev in jagodičja. Zbirka, ki je po številu zbranih sort sadnih rastlin največja v Sloveniji, služi opravljanju poskusov v okviru strokovnih nalog v sadjarstvu, predstavlja pa tudi dragoceno zbirko v okviru izvajanja državnega programa genski' banke kmetijskih rastlin za področje sadjarstva, (6 Pavla Pirnat Dva avtobusa slovenskih čebelarjev na Hrvaškem J ~Wustanovitvijo lokalne samouprave se je leta 1900 Čl) Domžale razdelilo na dve popolnoma novi samostojni Čl) Mengeš in Lukovica. Zavedajoč se skupnih korenin in ljubezni do slovenske tradicije čebelarjenja, nadaljujejo svoje sodelovanje. Čl) Lukovica, ki ga od samega začetka vodi Albin Zaje, zelo uspešno deluje. V društvo je včlanjenih 74 članov, ki so zelo aktivno sodelovali pri izgradnji Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici s prostovoljnim delom ali finančnimi sredstvi, kar se jim zdaj obrestuje pri strokovnem izpopolnjevanju, strokovnih predavanjih in prireditvah v centru, V društvu sta dva preglednika medu in en čebelarski preglednik, nekaj članov je opravilo nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic čebelarja ali čebelarko, kar je velika pridobitev pri vzgajanju mladih članov. Društvo se predstavlja na sejmih v domačem kraju in širši okolici. V večletni tradiciji sodelovanja med čebelarskima društvoma Mengeš in Lukovica je to leto predsednik Čl) Mengeš Matej Blejec predlagal obisk drugega največjega čebelarja na Hrvaškem Damirja Kralja. Številna delegacija, 72 čebelarjev s predsednikoma obeh društev, M. Blejcem in A. Zajcem, tajnikom ČZS A. Tomcem in mengeškim Zupanom mag. TomaŽem Štebetom (Zupan Lukovice se je opravičil) se je z avtobusom odpravila iz Lukovice proti /aprešicu na Hrvaškem. Po tri in polurni voZnji smo se pripeljali na dogovorjeno mesto. Na enem od zelenih in slikovitih zagorskih hribčkov v vasi ViZovlje blizu Velikega Trgovišča je podjetje Kralj Bar - Vil d.o.o., ki je začelo s svojo proizvodnjo, odkupom in polnjenjem meda leta 199,3, na domačem in tujem trgu poznanem pod imenom "Kraljev med". Pri Kralju čebelarijo v nakladnih panjih z l.K-merami satnikov, v 721 nakladnih panjih elerjih, ki so postavljeni na slikovitih terasah okrog domačije. S prvim točenjem medu začnejo v juniju in dobijo približno od 70 do 100 I akacijevega medu na panj. Z, .38 zaposlenimi letno pridelajo do 500 Ion medu in več kot K) različnih vrst medu, medene mešanice, sadni med, zdravilni med, medico, cvetni prah, jabolčni kis in druge proizvode. Vse te svoje proizvode uspešno prodajajo na 70 prodajnih mestih po celi Hrvaški. V zadnjem času so se začeli ukvarjati tudi s proizvodnjo čebeljih družin. To je kar donosen posel, saj je cena na Hrvaškem za eno družino od 600 do 1000 kun. Ce upoštevamo, da je na Hrvaškem okoli 250.000 panjev s skupno 3000 ton letne proizvodnje, ta podatek zgovorno govori o velikosli čebelarstva Kralj, ki razmišlja o selitvi dela proizvodnje v Argentino. Gospod Kralj pa se ne ukvarja več le s proizvodnjo medu samega, ampak med tudi odkupuje od svojih kooperantov. Tako je proizvodnjo polnjenja medu še povečal. Pri družini Kralj smo bili zelo prisrčno sprejeli ter obilno postrežem s sendviči in pijačo. Posebej smo bili počaščeni, ker nas je prišel osebno pozdravit tudi predsednik ČZ Hrvaške, prof. dr. so. Nikola Kezio, ki je v sproščenem pogovoru z. čebelarji izrekel zelo pohvalne besede na račun ČZ Slovenije in slovenskega čebelarstva. V zelo prijetnem vzdušju so se z. našim gostiteljem, ki nam je na koncu razdelil še zgoščenko, ki govori o njihovih dejavnostih, nadaljevali pogovori na medeno temo. Potem nas je pot vodila preko meje nazaj domov. Vodstvo za slovensko mejo je prevzel lukoviški gostinec Stane Beve in nas popeljal še na pokušino vin pri znanem vinogradniku Jožetu Zagmajstru v Staro vas pri Bizeljskem. Poizkusili smo bizeljsko rdeče in belo vino z geografskim poreklom z bizeljskega vinogradniškega okoliša. Ni nam bilo Zal, da smo se ustavili tudi tam, saj nam ji' dobra kapljica v prijetnem okolju pogasila Žejo. Pot se je po kosilu v Čatežu nadaljevala do doma, kjer se je zjutraj tako prijetno začela. Končala si- je. tako lepo kot se je začela. A Tekst in fotografije kandidat za člana ČD: Trajče Nikoloski gospodarstvo SIMTEK d. o. o. v c leta 1978 je TomaŽ Heclen pričel / obilno dejavnostjo, Občina Domžale je pripravila pogoje za razvoj malega gospodarstva tako, da je imel vsak, ki si je Želel samostojnega dela, moZnost, da se je z delom uveljavil. Obrtniki in mali podjetniki so postali gibalo razvoja občine, ki je kmalu dosegla sloves najbogatej.se občine v drŽavi. Tudi TomaŽ je po začetnih poizkusih s prevozništvom Ze leta 1986 odprl svojo obrtno delavnico. "Ohranili smo proizvodnjo, s katero smo pridobili kvalitetne poslovne partneric. NaroČil je več kol dovolj. Posodabljamo strojni park. saj z zastarelimi stroji ne bi ostali konkurenčni, Dostikrat naročila presegajo naSe proizvodne zmožnosti." "Naročil vam torej ne manjka. Zakaj ne zaposlite vci delavcev, ko Ste si že ustvarili prostorske mi ižni isti?" "Zaposlovanje v delovno intenzivnih panogah, kol je kovinsko-predelovalna industrija, ni tako enostavno kot pri proračunskih porabnikih. Izpostavljeni smo hudi konkurenci na trgu. Ob leni pa moramo redno zagotavljati plače zaposlenim in neprimerno visoki dajatve drŽavi, Tako visoke obremenitve delovno intenzivne panoge enostavno ne prenesejo. NaSe plače so Dan odprtih vrat na čistilni napravi Dan mlprlih VMt na CN ((Milni napravi) Zadnji Izmed dogodkov ob letošnjem občinskem prazniku je bila izročitev nove čistilne naprave, ki je umeščena skrajno zahodno v občini v Vrbi, v upravljanje občini. Pridobitev |e Izrednega pomena, saj bo z ekološkega stališča, ki postaja vse pomembnejše, vplivala na hiter razvoj civilnega in gospodarskega Življenja. Zvoki lukoviške godbe so drugo septembrsko SODOtO dopoldne naznanili Dan odprtih vrat in obenem odprtje nove čistilne napravi- (ČN). Na prireditvenem prostoru na prijetno urejeni lokaciji ČN je bilo precej gostov, manj pa občanov, kot je bilo pričakovati. Med povabljenimi je bil gospod Hanteu kot predstavnik DAKS-a, investitorja ČN, predstavnika DDC-ja g. brus in g. Urtej, predstavnik SCT-ja, podjetja, ki je gradilo ČN. g. Prah, predstavnica Prodalo, prisotni so bili Se nekateri občinski svetniki in predstavniki občinske uprave, povabila pa se niso odzvali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Prisotni' je pozdravil Zupan M. Kotnik, ki je poudaril pomen nove pridobitve, pri leni pa omenil problem financiranja delovanja ČN. Prepričan je, da je icsiicv v čim hilrejši izgradnji mreZe kanalizacijskega sistema v občini, za kar so spel potrebna denarna sredstva. Opozoril je na dejstvo, da ekologija v svetu pridobiva vedno večjo vlogo, kar pa veliko stane. Gostje in prisotni so si nato v spremstvu tehničnega osebja ogledali prostore in poslopje CN ter izvedeli nekaj tehničnih in statističnih podatkov, ki nam povedo, kako ČN sploh deluje: - Ob lepem vremenu priteče po glavnem kolektorju v ČN dnevno JOta) odplak, ki jih v posebnem kovinskem kontejnerju preko sitopeskov in oljnega ločevali a mehansko očistijo, te odpadke nato režijski obrat odpelje na centralno deponijo v Dob ■Grabo očiščeno tekočino nalo vodijo v biološki bazen, kjer ob večji vsebnosti kisika, ki se dovaja v bazen, mikroorganizmi razkrajajo umazanijo v vodi. Zaenkrat deluje samo en bazen, kjer je priključenih samo 1800 enot, zmogljivost pa je 6000 enol. - Tako predelano, a Se vedno umazano, vodo črpajo v poseben bazen, kjer se preostalo blato seseda, zgornjo čislo (prozorno) vodo, pa vodijo po kanalih v potok Katk miljo. Blato gre sprva v z.goSčcvalci. zatem ga dehidriraju in lako osušeno je uporabno za gnojilo. Mesečno pridobijo pribliZ.no $n& takega gnojila. Ker je sislem zaprt, ČN ne oddaja smradu, prav lako pa je hnip minimalen. Ves sistem je računalniško voden in nadzorovan 24 ur na dan. Zelo visoki stroški obratovanja, ki dosegajo ],S0().()(K),(K) SIT na mesec, so veliko breme za občino, saj ČN dela trenutno z. izgubo. Na ČN je zaposlen en delavec, ki skrbi za nemoteno 24-urno delovanje vseh naprav. Čistilna naprava je tehnološko ena najsodobnejših, ki je dana v uporabo. Vsi občani občine Lukovica pa moramo skrbeti, da bo delovala čim bolj optimalno in ne tako kot v Moravčah in v Trzinu. "Gospod beden, s kakšno proizvodnjo ste pričeli, kakšna SO bila vlaganja?" "V posel sem stopil premišljeno, zalo sem se lakoj vezal na izdelki' za znanega kupca, saj proizvodnja za trg zahteva prevelik kapital, ki pa ga ni lahko ustvariti. Zavedal sem se, da lahko uspem samo s trdim delom in lastnim znanjem. Računalniško vodeni stroji so bili takrat pri nas še novost in prav na tem področju sem videl svojo priložnost. Proizvodnjo sem usmeril v izdelavo strojnih elementov iz jekla in barvnih kovin. Opremil sem svoje stroji' z računalniškim krmiljenjem In s tem dosegel večjo natančnost in kvalilelo izdelkov. Računalniške programe izdelujem sam. Prav znanje pa je bilo največji kapital na Začetku moje poslovne poti." Leta so tekla. Z delom in znanjem je počasi pritekal tudi kapital, ki je omogočil investiranje v sodoben gospodarski objekt in nakup strojev, ki so med najsodobnejšimi na področju obdelavi' kovin. Iz. uspešne obrtne delavnice je zraslo podjetje s i m t E k d. 0.0, Registrirano je bilo leta 2001. Trenutno je v njem pel zaposlenih. Direklor podjetja TomaŽ Beden je povedal: med najbolj obremenjenimi v evropskih drŽavah. Novo zaposlovanje in razvoj sta s tem močno ovirana." "Vaše podjetje si je z leti kvalitetnega dela Zagotovilo trden poloZaj v tej stroki. Pa vendar Opažam, da niste povsem zadovoljni. Kaj je listo, kar vas moti? Kaj si Želite spremeniti?" Tistega, kar me moli, ne morem spreminjali jaz. Državna zakonodaja daje premalo moZnosli za uspešen razvoj malega gospodarstva. Vendar tU obstaja upanje, da bodo napako odpravili, ko se bodo zavedli, kakšen ogromen potencial je v znanju naših ljudi. Odkar smo samostojni, se Ze načrtuje obrtna cona, vendar dlje od besed in nekaj nai rlov Se nismo prišli. Obstajajo načini, da lokalna skupnost ustvari prijaznejše okolje za podjetne mlade ljudi. Vse, kar se na leni področju naredi, je ponudba posojil s subvencioniranimi obrestmi, za kar pa ob ostalih pogojih ni nobenega interesa. Čas bi Ze bil, da se lokalna skupnost zave, da obstaja zalo. da skrbi za razvoj na svojem področju. Razdeljevanje proračunskega denarja ne more biti njena glavna naloga. Inveslicije v pripravo pogojev za razvoj malega gospodarstva so pravzaprav edina možnost napredka za nas prostor. Ni prav, da naši uspešni podjetniki raje odpirajo svoje obrate v drugih občinah, ki jim nudijo boljše pogoje za delo Ni prav, da se vedno govori samo to, da ni denarja, ker tO ne drZi. Vsak tolar, vloZen v malo gospodarstvo, se bo najbolje obrestoval. Ob ustvarjenih boljših pogojih v našem prostom se bodo našli tudi Investitorji In podjetniki, ki bodo voz našega napredka potegnili naprej Samozadovoljstvo je največja cokla našega razvoja." Poslovna in proizvodna zgradba podjetja SIMTEK ze na zunaj kaže urejenost, Tudi notranjost kaže na red in disciplino. Poslovni uspeh omogoča podporo kulturnim projektom v občim. Med zaposlenimi ni Strahu za delo. Pri nas pač Se ni prodrla miselnost, da je zadovoljen tisti občan, ki mu Socialno varnost nudi delo V blizini njegovega doma. Ne velike besede, ampak delo bo spremenilo podobo našega kraja. V podjetju SIMTEK to vedo. /t Vili Golob S skupnimi močmi letošnji plan dela srno v ŠI) Zlato Polje uvrstili tudi db občinskem prve omembe se je končal v s sprevodom z naslovom Od zrna do kruha, kjer so društva iz Črnega grabna prikazala stare kmečke običaje. S sprevodu od Lesarja na Prevojah do lipe pri cerkvi v Šentvidu so sodelovale tudi domača godba in njihovi povabljenci ter prijatelji iz godbe Sevnica, St. Lambrecht in Stična. Sprevod, ki ga je ob cesti spremljalo ogromno število obiskovalcev, SO vodili konjeniki Konjerejskega društva Lukovica. Z Godbo Lukovica SO se predstavile tudi narodne noše. ki jih v naši občini ne manjka. Društvo podeželske mladine Blagovica je prikazalo tradicionalno oranje, ki ga danes poredko vidimo. Turistično društvo Prcscrjc je predstavilo setev in Žetev Žita, medtem ko so njihovi kolegi iz Gradišča le-to mlatili. Za kruh in pekovske dobrote so poskrbeli člani Združenje ekoloških kmetov "Zdravo Življenje" Lukovica in članice Društva podeželskih Žena in deklet Lukovica ter Društvo podeželskih Žena Blagovica-Trojane. Pevsko tradicijo naše občine so predstavili ljudski pevci iz Blagovice in Mešani pevski zbor Šentviški zvon. Kulturno umetniško društvo Pran Masclj Podlimbarski je prikazalo pletenje slamnatih kil. gasilci s Prevoj pa so se predsatvili s starimi uniformami in staro gasilsko brizgalno. V izredno raznolikem in zanimivem sprevodu pa smo lahko videli še člane Ribiškega društva Črni graben ter pritrkovalce Župnije Brdo. Po mimohodu skozi Prevoje in Šentvid so se vsi nastopajoči zbrali pred lipo v Šentvidu, kjer je pristne pozdravil Zupan občine Lukovica, društvom pa podelil priznanja za sodelovanje na prireditvi. Sledil je še pevski nastop Šentviškega zvona, za konec pa so zadoneli instrumenti godb Lukovica. Sevnica, St. Lambrecht in Stična. A Leon Andrejka Slovesna jnaša z godbo v Šentvidu Matu z godbo v Šentvidu Prvo septembrsko nedeljo je praznični teden dopolnila slovesna maša v šentviški cerkvi s sodelovanjem avstrijske godbe. V lepem nedeljskem dopoldnevu se je v cerkvi zbralo veliko ljudi. Slovesnost je vodil g. Kvaternik ob somaševanju Župnika Andreja Sveteta in gostujočega Župnika iz Argcaitine g. Barleta. Pri maši je pel cerkveni zbor iz Šentvida pod vodstvom Špele King. Za večino je bilo nenavadno to, da je pri maši sodelovala gostujoča avstrijska godba iz St. Lambrechta, ki je izvajala dele iz Se h u beri ovc maše, nekaj tudi v sodelovanju s pevskim z.boiom. V nagovoru zbranim je g. Kvaternik poleg razlage boZje besede poudaril, kako pomembna je obletnica za te kraje, ker se ob tem spominjamo tudi krščanskih korenin, ki segajo veliko dlje v preteklost in da nas je prav to ohranilo do današnjih dni. Prepričan je, da bo tudi v bodoče- lako. če bomo vztrajali v krščanski veri. Praznična maša se je z. blagoslovom in darovanjem končala ob donečih zvokih gostujoče godbe v veselem razpoloženju. Kamilo Domilrovič Na kmečki olimpijadi zmagali domačini Zadnjo avgustovsko nedeljo je v organizaciji Turističnega društva Prcscrjc potekala šesta kmečka olimpijada. Letos je tekmovalo 8 ekip, ki SO se pomerile skladanju plohov, Žaganju in skladanju drv, sestavljanju in razstavljanju voza. ter spravljali ju sena v kopice ter "razstavljanju" le-teh. Ob ravno prav sončnem vremenu je tekmovalce spodbujalo kar lepo število obiskovalcev, ki so poleg zgledno pripravljenega tekmovanja uživali tudi v prijetnem ambien-lu. Prvo mesto so zasedli domačini - TI) Preserje, druga je bila ekipa mladine iz. Blagovice, tretje mesto pa so zasedli bratje Viclergar. Večkratna zmagovalna ekipa iz Spodnjih Kosez je tokrat zasedla četrto mesto. Ostale ekipe so bile še mladi iz. Preserij, TI) Gradišče, Peče in edina Ženska ekipa - Društvo podeželskih Zena Lukovica. Za zabavo ob koncu tekmovalnega dela SO poskrbeli člani TI) Preserje in Vesele Šlajerke. A Majda Vesel Š Zbornik občine Lukovica začetku prireditev ob 700*ietnici prve listine, ki omenja Lukovico in Šentvid, ter občinskem prazniku so nam v Šentviškem kulturnem domu 27. avgusta predstavili Zbornik občine Lukovica. Na predstavitvi so se /brali skoraj vsi avtorji prispevkov in kar nekaj gostov, med njimi evropska poslanka Ljudmila Novak in častni občan ' >l »čine Luk< i vica kado Kralj, ter drugi obiskovalci. Zbranim je pozdravne besede namenil župan občine in /.borniku zaželel srečno pot po domovih, Poudaril je, da je zbornik nadgradnja SlraZarjcvc knjige, prinalfl pfl nova dogajanja in novosti v razvoju, ki se dogajajo v letih obstoja občine Lukovica, m hkrati dokazuje, da smo živi. da občina Lukovica Živi. Zbornik je tako strokoven kol poljuden ob enem, kar pomeni, da je pravzaprav dostopen vsem. Samo vsebinsko zasnovo zbornika je predstavil predsednik uredniškega odbora dr. Stanko Pele, V zborniku je s svojimi prispevki sodelovalo 24 avtorjev, ki so, nekateri bolj strokovno drugi bolj poljudno, predstavili prvo listino, grad brdo, cerkev sv. NeZe na Golčaju in sv. Luka v Sp. Praprečah, spomenike v občini, zanimiva so poglavja o romanjih k sv. Peregrinu na Brdo, o Kahnelovi vili, o mokriscih v na.ši občini, o Praucozih in rokovnjačih, o ljudski pesmi v naSih krajih, šolstvu, 0 mitnici in posti pa tudi o sedanjosti, o gradnji avtoceste, osamosvojitveni vojni, društvih, štirje književniki so tudi našli svoje mesto v knjigi (Kersnik, Podlimbarski, Koseški. Zupan) Zahtevnega podviga se je občina z. uredniškim odborom (dr. Stanko Pele, dr. Matija Dolinar, dr. Gregor Kocijan, Andreja Kos, Matej Kotnik, Stana Slopar) lotila z. zaloZbo Viharnik iz Kranja,ki ji gre ob izidu še posebno priznanje. Najobširnejši del je posvečen prebivalcem in sami občini na prelomu tisočletij. Vsemu pa je dodan še kronološki pregled dogajanja od leta 1985 do 20(13. Torej, zanimivega branja dovolj, ob čemer pa je seveda potrebno zapisati, da zliornik pušča otlprla vrata novim nadaljevanjem; čez leta, seveda. Ai Mana KerZan NA SREČANJU S KRŠČANSKO IKONOGRAFIJO prehod po brdskem župnisču je v zadnjih Štirinajstih dneh navdušil marsikaterega C I obiskovalca. V teh dneh smo si l.iliko ogledali slikarsko razstavo Jožeta liarlolja, ki ga morda poznate tudi kot moderatorja na Radiu ()gnji.šče. Na odpriju razstave (v nedeljo, 29. avgusta, po deveti maši) je po pozdravu Župnika Andreja Sveteta in Zupana Mateja Kotnika svoje delo predstavil slikar sam. Tokrat je na ogled postavil slike na lesu. Zanima ga predvsem človeška figura, obrazi Svetnikov s svojo izraznostjo, Tu Se pravzaprav njegovo delo sreča z ikonografijo. Slike načeloma ne naslavlja, saj Zeli, da se gledalec pred sliko ustavi, da se z njo tudi duhovno poveZe, zato tudi dopušča drugačno prepoznavnost osebe, kot si jo je zamislil sam. Slike pritegnejo gledalce najprej z materialom, ki ga uporablja kot podlago - lo je star les (npr. star sod, les s stare kmetije z Jezerskega, vrala, okenski okvir ipd.) v fragmentu, ki ga posebej obdela in nato sele slika nanj. Gledalca pa pritegne Živahna paleta barv in ludi pozlate. Slikar je lako preteklost (star les) povezal s sodobnimi tehnikami. Motiv svetega, svetnikov in svetosti pa je brezčasen. Mana KerZan V H A R N ZIK )i(NIK občini: i.i ;ki )vica Ob 700-letnici prve pisne omembe .Šentvida in Lukovice UGODEN NAKUP ZBORNIKA V SEPTEMBRU! V prejšnji številki Kokovnjača ste lahko prebrali 0 izidu Zbornika občine Lukovica, sedaj pa vam ga do konca septembra ponujamo po izredno ugodni ceni 4.500,00 SIT z možnostjo plačila na največ 3 zaporedne mesečne obroke. V knjigi je zbranih kar 24 prispevkov različnih avtorjev, strokovnjakov na svojih področjih, ki obravnavajo teme povezane s preteklimi in sedanjimi dogodki v občini Lukovica. Zbornik je nadaljevanje StraZarjeve knjige Črni graben, vendar se po zasnovi močno razlikuje od svoje predhodnice. Nastal je v počastitev 7lno kolegico nismo pozabili in s pesmijo smo ji |xilepšali avguslovski večer. Posebno doživetje za nas pevce in naše spremljevalce pa je bil obisk Eilovskih ljudskih pevk, ki so nas povabile, da s svojo pesmijo popestrimo program ob postavljanju klopotcev v njihovih goricah. V programu, med zidanicami in trtami obloženimi z grozdi, so sodelovale pevke domačinke, mi, Krašnjani, in mladi harmonikar TomaŽ. Druženje s prekmurskimi vinogradniki je bilo prijetno in še sreča, da nas je nevihta pregnala nazaj v Pilovcc, ker bi se IcZko izognili vscin prijaznim vabilom za obisk v zidanicah. Domačini iz Pilovccv .so nas povabili in prepričali, da smo sodelovali tudi na večerni prireditvi ob začetku Košičevih kulturnih dni v bogojinski župniji Počaščeni smo bili, neprijetno pa nam je bilo zaradi naših spremljevalcev. Zaradi sodelovanja na večerni prireditvi smo prišli v Krašnjo kar tri ure kasneje, kot smo predvidevali, vendar sem prepričana, da so bili tudi naši spremljevalci zadovoljni z vsem, k.u se nam |e prijetnega dogodilo ta dan, saj smo prijel no združili S koristnim. Ustavili srni, se v prijetnem gozdičku oh Bukovniškem ježem in si na štirinajstih energijskih točkah nabirali zdravilne energije. Pri Vidovem izini. ki zdravi lx>lne oči, pa smo popili kozarec zdravilne VOOe in si umili oči, da bi vse bolje in lepše videli, ludi nekaj zdravilne vode se je z. nami pripekalo v Krašnjo. ()gleclali smo si ludi Plečnikovo cerkev v Kogojini in bili prijetno presenečeni nad njeno izvirnostjo in lepoto. V Filovcih pa smo obiskali še hlevskega lončarja, ki nam je pokazal, kako iz kc|x- ilovice naredi skleclico. Razložil nam je Se postopek sušenja in Zgania glinenih izdelkov in pokazal staro peč, ki se Se vedno kuri z drvmi. Pri lončarju smo si lahko kupili lično izdelane sklede, vrče, pekače in Se kaj, kar nas lxi še dolgo spominjalo na dan, preživet med Prckmurci. Zanimiv je bil tudi ogled tipične prekmurske hiše, krite s slamo in ometane z blatom. Njihovih odprtih rok in src zlepa ne bomo pozabili. «1 Magda Kreft NAROČILNICA Naročnik.. Viharnik d.o.o. Rozmanova ulica 6 1000 LJUBLJANA tel; 01/432 91 06 Naslov.. Poštna številka.. Kraj.. Nepreklicno naročam ..................Izvodov knjige Zbornik občine Lukovica po promocijski ceni 4.500,00 SIT *a) Knjigo bom plačal v 8 dneh po prejemu računa in položnice, ki bosta priložena knjigi. *b) Knjigo bom plačal v 2 (dveh) zaporednih mesečnih obrokih po položnicah, ki bodo priložene knjigi in računu. *b) Knjigo bom plačal v 3 (treh) zaporednih mesečnih obrokih po položnicah, ki bodo priložene knjigi in računu. "Obkrožite ustrezen način plačilal a. ^ SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV V KRAŠNJI Ob občinskem prazniku je tudi kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnjc pripravilo srečanje ljudskih pevcev z naslovom NA VASI JE LEPO, KO NA KANALI I POD LIPO ZAPOJO. Organizatorica Vera Beguš je povabila pevce in pevke iz Adlešičev. Blagovice, izpod Boča, Filovcev in Gradina. Sodelovali so seveda tudi domači pevci. V soboto, 4. septembra, so se Ze zgodaj popoldan začeli zbirati ljudje, ki so opazovali Preužitkarice pri pletenju slamnatih kit in izdelovanju drobnih spominkov iz slame. Poleg njih so Ženske iz Adlešičev predle lanene niti in vezle, Filovčanke pa so prikazovale, kako pri njih nastajajo šopki za razne priložnosti. Zanimivo je, da pri tem v šopke vpletejo tudi kolače in druge dobrote. Lončar iz Komende, ki je sicer Ze upokojenec, je prikazoval nastajanje lončenih izdelkov. Svoje glasbeno znanje so nam predstavili mladi muzikantje iz naše doline in še nekateri člani pevskih skupin. Nato se je pričel še glavni del. nastop ljudskih pevcev. Vse sodelujoče je najprej pozdravil Zupan, ki ga je najbolj navdušila spontanost prireditve. (Tudi njega so Preužitkarice učile pletenja kit.) Nato so se predstavile pevske skupine. Zanimivo je bilo slišati, kako teZko je tekla govorjena beseda, ko pa so zapeli, smo vsi navdušeno zaploskali, Prav vsem pevcem smo hvaležni Na komu so druirm zapeli vsi nastopajoči. za lepo in doživeto zapete pesmi. Presenečeni pa smo bili nad glasnostjo pevcev skupine Kantadore iz Gradina, saj je njihov način petja povsem drugačen kot pri drugih in pri tem kvaliteta ni prav nič okrnjena. Najlepše pa je bilo, ko SO zapeli vsi skupaj. Priznati je treba, da so se neverjetno dobro ujeli. Mislili so zapeti le eno, pa smo jih poslušalci z. aplavzom pripravili, da se- je do zaključka prireditve nanizalo kar nekaj pesmi. Popoldan pri gostilni Pod lipo v Krašnji je bil res bogat. Mladi instrumentalisti, rokodelci in pevci so ustvarili vzdušje, ki je obiskovalcem podarilo bogastvo druženja ljudi z različnih koncev naše domovine in za to organizatorji zagotovo zasluzijo vse priznanje. tt Vili Golob kultura Slavnostni koncert Godbe Lukovica in godbe iz St. Lambrechta /^praznovanju občinskega praznika in 700-letnice prve ( m J omembe Lukovice in Šentvida smo se pridružili tudi lukoviški godbeniki. Ob tej priložnosti je v goste prišlo štirideset godbenikov iz. St. Lambrechta. Da v naši dolini Živimo prijazni in gostoljubni ljudje, smo jim dokazali Ze ob samem prihodu. Topel sprejem, pogostitev in dobra volja so jih hitro prepričali, da se bodo pri nas počutili vsaj tako kot doma. Enako je menil tudi Zupan Matej Kotnik, ki je tudi prišel pozdravit prijatelje z. avstrijske Štajerske. Po sklepanju prvih poznanstev se je popoldne hitro prevesilo v noč in Ze je bil na sporedu slavnostni koncert. V kulturnem domu v Lukovici smo tako v soboto, 4. septembra, del koncerta, ki sta ga povezovala Vito Kotnik in prevajalka Kristina Kveder, z. izvedbo sedmih skladb pripravili domači godbeniki. Nato smo očka' prepustili gostom i/ si. Lambrechta. Tamkajšnja godba sicer igra Ze 102 leti in je nastala ob praznovanju obletnice tamkajšnjega samostana. Tako je bil tudi njihov prvotni namen igrati pri cerkvenih praznovanjih, porokah in pogrebih. Benediktinski samostan je bil namreč tisti, ki je v celoti finančno in materialno podpiral delovanje društva. Kasneje, po obeh vojnah, se je godbeništvo razmahnilo in nastopom na cerkvenih prireditvah so se pridružila pomladna praznovanja in srečanja tamkajšnjih godb. Seveda pa nikoli niso priprli vrata sodobnim glasbenim smernicam. Njihov repertoar poleg številnih cerkvenih melodij in koračnic obsega tudi sodobno filmsko ter operno glasbo. Vsako leto pripravijo od 35 do 45 nastopov. Glavna prireditev, po kateri so znani, je koncert Zelja, ki tradicionalno poteka med božičem in novim letom. Njihovi najodmevnejši nastopi so bili v letu 1993, ko so igrali na Trgu svetega Petra v Kimu, in leta 200(1 ob nastopu pred dunajsko mestno hišo, Dve leti kasnej, ob stoletnici neprekinjenega delovanja, pa so pripravili veliki slavnostni koncert. Verjetno bodo v bogat zbir gostovanj z veseljem dodali tudi koncert v Lukovici, na katerem so se občinstvu v polni dvorani predstavili z. zanimivim in razgibanim repertoarjem skladb. Pod strokovnim vodstvom Karla Kappolda samo lahko slišali koračnice, zabavne skladbe in znane Avsenikove venčke, ki so tudi najbolj prepričali in ogreli obiskovalce Goste je ob koncu koncerta pozdravil tudi lukoviški Zupan, ki jim je zaZelel kar najprijelnejše počutje v naših krajih in se jim z Zeljo po nadaljnjem sodelovanju zahvalil za obisk. Na odru se mu je pridružil tudi podžupan občine St. I.ambrecht Lambert Koch, ki je prav tako izrazil zadovoljstvo ob sodelovanju obeh občin in se hkrati spomnil majskega obiska, ko smo jih godbeniki in občinski možje tako toplo sprejeli v naših krajih. V duhu evropskega sodelovanja je bilo na obeh sirani čutili, da bo ob načrtovanju oktobrskega obiska občinske delegacije v Avstriji prišlo do načrtovanega pobratenja občin. Godbenike je nagovoril tudi predsednik lukovi.ške godbe Bojan Andrejka, se zahvalil za obisk in jim izročil priložnostno darilo. Zahvalo je sprejel predsednik gostujoče godbe Diethard Dermutz, ki se je v imenu njihove godbe in občine, na presenečenje vseh, oddolžil s podarjeno trobento naši godbi. Slavnostnemu zaključku koncerta je sledil še družabni večer z. ansamblom Vrbovec, kjer smo se z godbeniki iz St. Uunbrechta Se bolje spoznali. Po zabavi smo lukoviški godbeniki na svojih domovih goste prenočili in po nedeljskih nastopih pri maši v Šentvidu in sprevodu smo se od prijateljev tudi poslovili. Ti niso skrivali navdušenja oh dvodnevnem obisku pri nas in že so nas vabili na obisk v St. Ltmbrecht. A Leon Andrejka Godba Lukovica vabi k sodelovanju nove člane rati pa se nam lahko pridružite tudi starejši in mlajši, brez glasbenega predznanja, da se izobrazite v naši interni glasbeni šoli in tako čez kako leto postanete člani orkestra. Če vas mika igranje bobnov, trobente, baritona in ostalih instrumentov se /.glasile na naših vajah, ki potekajo vsak torek in Četrtek s pričel kom ob 19.30, v kulturnem domu v Šentvidu. Oglasite se in z veseljem vam bomo posredovali vse dodatne informacije. Vse v zvezi s tem pa lahko izveste tudi, če pokličete telefonsko številko 041/606-572 (Bojan). Veselimo se vašega obiska! Godba Lukovica Med preteklostjo in sedanjostjo, zazrti u prihodnost "Jaz Wulling iz Šentvida, dajem s tem pismom na znanje vseh, ki so zdaj in ki bodo v prihodnje, da sem premišljeno in po dobrem preudarku redovnikom reda dobre SV, Klare, ki bivajo v Mekinjah blizu Kamnika in istemu Samostanu, prodal hubo, ki lezi v Lukovici, ... To se ji' zgodilo p<> Kristusovem rojstvu, ko je minilo tisoč let, tristo let in potem v četrtem letu četrtega dne iztekajočega se meseca avgusta". Ko je s temi besedami Wulfing pred 700 leti prvič pisno omenil Šentvid in Lukovico, prav gotovo ni pomislil, da bodo čez toliko let prebivalci prav teh krajev njegovemu zapisu posvečali toliko pozornosti, čeprav je treba poudariti, da letnica 1304 ne pomeni rojstne letnice ne Šentvida ne Lukovice, kajti kraja sla bila naseljena že preil tem, je častitljiva starost prve omembe vredna posebne pozornosti. Štirinajst dni prireditev po celi občini Lukovica oh občinskem prazniku in obletnici je popestrilo utrip naše doline v zadnjem avgustovskem in prvem septembrskem tednu, in napovedovalo osrednjo proslavo na predvečer praznika občine Lukovica v petek, .1 septembra, pred Marijinim spomenikom v Lukovici. Prireditev je bila vsebinsko dvodelna: prvi del je bil posvečen pisatelju, sodniku in humoristu Franu Mikenskemu, ki ji' marsikatero uro svojega Življenja preživel v Slaparjcvi hiši v Lukovici, oil koder je bila njegova mati. Življenja v Lukovici se spominja v svojem Dnevniku, O njem sta pripovedovala akademik dr. Bernik in dr. Schmidt, odlomke iz. Dnevnika je bral Igor Vel.še. Častitljiva obletnica prve listine o Lukovici pa je bila ludi pravi trenutek, da se pisatelja spomnimo s spominsko ploščo in relielom, ki ga je na Slaparjcvi hiši odkril predsednik I irušlva slovenskih pisateljev Vlado Žabot Drugi del prireditve je predstavil Lukovico in Šentvid. Stare porumene fotografije krajev in ljudi, ki so zavrtele čas nekam nazaj, na drugi strani pa popolnoma drugačna, na trenutke sicer romantična in slikovita, a hitra in v nenehen razvoj uprta sedanjost. Posebno mesto v tem razvoju imajo tudi posamezniki in skupine, letošnji dobitniki občinskih priznanj: Moški pevski zbor Lipa s Trojan, Društvo rejnic in rejnikov Domžale, Tone llabjanič, Janez Miklavc in Stane Maselj. Predlogov za častnega občana letos ni bilo. Filmska upodobitev pisateljevega Življenja, nagrajencev ter Lukovice in Šentvida je bila zanimiva in je celotni prireditvi, na kalen so nastopili še Godba Lukovica, Mešani pevski zbor Šentviški zvon ter plesalca, dala posebno vzdušje. Program Sta povezovala Helena Urbanija in Vilo Kolnik. Prireditev se nam je prav gotovo vtisnila v spomin, .številni gostje, domačini in obiskovalci so to s svojim obiskom in aplavzom potrdili. /o Marta KerZan DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ i) ruštvo rejnic in rejnikov Občine Domžale Za zavestno oblikovanje in spreminjanje samega sebe. S pomočjo društva raste in se razvija odgovornost za rejniški poklic. Društvo, ki je bilo ustanovljeno lela 1980, združuje rejniške družine iz. Črnega grabna, Moravske doline, občin Domžale, Trzin in Mengeš. Delo društva je vseskozi usmerjeno v razvijanje in skrb za kvaliteto rejniške dejavnosti, k razvoju doktrine rejništva. (Jani društva s svojim delom prispevajo k razvoju humanih medsebojnih odnosov. V društvo je vključenih 112 rejniških družin oziroma nosilcev rejniške dejavnosti. V Občini Lukovica je v 46 rejniških družinah oz. nosilcih rejniške dejavnosti, v varstvu 67 rejencev. Medsebojne izkušnje, osebno in duhovno rast člani izmenjujejo v skupinah, ki se mesečno srečujejo pod strokovnim vodstvom Centra za socialno delo Domžale. Glavni namen društva je, da rejniki OZ, rejniški starši pridobilo in razvijajo praktične sposobnosti in znanja, ki jih potrebujejo za vzgojo rejencev. Z medsebojno povezanostjo in sodelovanjem pozitivno vplivajo na rast pozitivne osebne iclenlilele in večje avtonomnosti rejencev Ke|enceni tako pomagajo, da se soočijo s podobo 0 sebi in jim približajo možnosti Svoje bogate izkušnje in znanje člani in članice dvakrat letno posredujejo v stroke>vno inlormalivnem glasilu Rejniški glasnik. Veliko O Življenju rejnic in rejnikov ter njihovih varovancih pa lahko preberemo tudi v knjižnici za rejniške družine, ki jo najdemo v prostorih Svetovalnice za rejniške družine v Centru za socialno delo Domžale. Na sliki so (oj lin proti Jesni): T. Habjaml. S. Maselj. predstavnica Druilva rejnic in rejnikov, prtdstdnik Ml'/, Lipa (J. Mil lav, je na sir. ')) Tone Habjanič s Prevoj pri Šentvidu Tone Habjanič zelo veliko prispeva k razvoju in promociji Občine Lukovica na športnem in kulturnem področju. Na športnem področju je aktiven Ze 30 let. Že 20 let je član Smučarskega kluba Termit Moravče. Organizaciji in izvedbi smučarskih skokov je posvetil velik del svojega prostega časa. Tako je bil 6 let klubski sodnik, sedaj pa je republiški in drZavni sodnik za smučarske skoke. Tone Ilabjanič je bil eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev Športnega društva Zlato Polje leta 1996. Njegove ideje in zagnanost so v veliki meri prispevali k temu, da se je Športno društvo Zlato Polje razvilo v eno vodilnih športnih društev v občini Lukovica. Športno društvo je s svojo dejavnostjo ter sodelovanjem s krajani in občino doseglo velike uspehe pri razvoju športne dejavnosti z izgradnjo športnih objektov. Tone Habjanič ima velike zasluge pri organizaciji krajevnih, občinskih in medobčinskih tekmovanj. Tone Habjanič je tudi nepogrešljiv udeleženec kulturnih in zabavnih prireditev. Prebivalcem občine Lukovica, pa tudi sosednjih občin, je v veliki meri znan kot glasbenik. Veliko nastopa na prireditvah, predvsem pa na družinskih slavjih, kot so poroke in obletnice, s svojimi glasbenimi nastopi in smislom za humor pa bogati tudi našo kulturo. je pač vse povezano S posameznikom, z. njegovo iznajdljivostjo, smelostjo in odgovornostjo. Za izjemen prispevek razvoju Občine Lukovica prejme g. Janez Miklavc občinsko priznanje. Stanislav Maselj s Prevalj Stane Maselj se je rcxlil 1.3. II. 1942. leta na Prevaljah, Že v mladih letih se je pridružil Kulturnemu društvu Mirana Jarca iz, Škocjana, kjer je eden najbolj zvestih članov Ze peto desetletje. Ko se je še igralo pod kozolcem, je leta 1959 odigral svojo prvo vlogo v komediji Navaden človek. Potem pa skoraj ni bilo predstave, v kateri Stane ne bi sodeloval, bil je oficir, trgovski vajenec, zvodnik, vaški posebnež, krošnjar, pa tudi vlogo advokata in nadškofa je odigral. Odkar je gledališče na Studencu poznano tudi v širši Sloveniji, se nam je Slane predstavil v nekaj nepozabnih vlogah, ki so izzvale tak smeh, da se je tresel hrib. Njegov Kosobrin je našel rožico zoper vsako bolezen, cesar Janez, ni mogel brez. Krpana, v Ženitvi pa je dvakrat igral ženina, ki ni zbral korajže za korak do matičarja.Vsako leto v vlogi sv. Petra spremlja sv. Miklavža in ker zadnja leta ura ni več njegov gospodar, še raje sodeluje in pomaga pri delu društva. Zelo odmevna je bila tudi njegova interpretacija našega rojaka dr. Jakoba Zupana, čbeličarja, zbiralca narodnega blaga, prevajalca Svetega pisma, poliglota, filologa in duhovnika ob lanski otvoritvi enote knjižnice v Šentvidu, ki nosi njegovo ime. Kot izjemen interpret zaznamuje kulturo naših krajev in ostaja simbol žlahtnega igralca, ki mu danes Občina Lukovica s ponosom podeljuje občinsko priznanje. Mešani pevski zbor Upa Trojane Mešani pevski zbor Lipa Trojane prejme občinsko priznanje Občine Lukovica za dvajset let ubranega petja. V zobni je bilo v povprečju 13 pevcev. Njihovo petje je bilo slišati v bližnji okolici, kakor tudi na dolenjskem, primorskem in drugod po naši deželi. Pevci so sodelovali na številnih kulturnih prireditvah in taborih ter zborovskih srečanjih. V vseh letih delovanja so se tako udeležili tudi tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Vsaka leto so peli na praznik sv. Florjana v Šentgotardu in na god sv. Antona v Podzidu. Redno so sodelovali na slovesnostih v Zagorju, Motniku in na Vranskem. Sodelovali so tudi na mnogih pogrebih, in sicer v Šentgotardu, Šentožboltu, Čemšeniku, Blagovici, Motniku in Špitaliču. s svojim petjem izredno bogatijo širšo trojansko okolico in so vedno dobrodošli gost prireditev v (tbčini Lukovica, ČESTITAMO) Janez Miklavc iz Lukovice Pod njegovim vodstvom je komisija ob gradnji avtoceste pri pogajanjih z DARS-om in drugimi investitorji dosegla veliko uspehov in pridobila za Občino Lukovica precej nujno potrebnih objektov kot odškodnino ob gradnji avtoceste po celi dolini Črnega grabna, (i. Miklavc ne pozna besede "NE", kajti vselej brez vprašanj priskoči na pomoč z nasvetom ali argumentom, ki je plod dobro premišljene in pretehtane odločitve. Njegova osebnost, pokončna drža, kritičnost in skromnost vselej botrujejo pravilnim odločitvam. Kar težko si predstavljamo našo Komisijo za avtocesto brez g. Miklavca, saj je postal že kar sinonim zanjo; beseda avtocesta je namreč tesno povezana z njim. Nešteto sestankov, dogovarjanj in pogajanj, pa trkanja na vrata pristojnih ministrstev in služb, vse to je povezano z, delom našega g. Janeza Miklavca. Priznati moramo, da Občina Lukovica svojega začrtanega razvoja na lem področju brez. predsednika ne bi tako uspešno vodila; vedno Odkupujemo hlodovino prodajamo žagan les. Žaga kraSnja Informacije po telefonu: 041 939 327 ali 7234-213 iglavcev in Ekopraznik u Ljubljani Prvo soboto v septembru je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekala tradicionalna, zdaj že tretja vrsti, predstavitev slovenskih ekoloških kmetij. Sodelovalo je več kot 50 ekoloških kmetij Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Iz. naše občine so na ekoprazniku sodelovale Mahkotova kmetij; Vidma, kmetija "pr Matel" z Gradišča in kmetija "Plahulnikov hram" s Korena. Predstavilo se je tudi Združenje ekoloških kmetov "Zdravo Življenje" iz. Lukovice, ki je s svojo novo zloženko poželo precej zanimanja. Hkrati so predstavili tudi internetno stran združenja, na kateri najdete precej zanimivosti s področja varovanja okolja in ekološko pridelane hrane. Na stojnicah so pripravili pestro in raznoliko razstavo ekoloških pridelkov, izdelkov in jedi. No, pa ni bila samo razstava, čeprav je bilo tako lepo, da bi človek samo gledal. Vse skupaj smo lahko tudi poskusili in seveda tudi kupili. Različno pripravljena zelenjava, namazi, skuta, jajca, suhomesnati izdelki ter različni likerji, sokovi in nenazadnje tudi pestra izbira različnega kruha in peciva. Množica obiskovalcev je preživela dopoldan ob prijetnem in veselem vzdušju ob spremljavi etno glasbe. Organizirane so bile različne otroške delavnice, prikaz peke kntha in razstava buč. Naslednja prireditev v sklopu promocije ekoloških kmetij bo mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških kmetijah, ki bo v nedeljo, 26. septembra 2004. V naši občini bo svoja vrata odprla kmetija pr'Maložet iz Krašnje od 10. do 16. ure. Voden ogled bo ob 12. in ob 14. uri. Vabljeni! A Tomaž Močnik po iz i z Klemen Cerčar četrti u Evropi dc letni Klemen Gerčar, elan Sitar Dunlop Racinga iz Kamnika, je dosegel izreden uspeh na evropskem prvenstvu v motokrosu za mladince stare od 12 16 let v razredu do 85 ccm. To je doslej največji slovenski uspeh v tem tekmovanju Pred tem |e nastopil tudi na dirki za svetovno prvenstvo in na doslej edini dirki za pokal Alpe Adria. Tekmovalec s Prcvoj, ki trenira pod budnim očesom bivšega državnega prvaka Sebasljana Kerna, je letos zelo napredoval. Na treh dirkah za evropsko prvenstvo v Bolgariji in Romuniji v prvi polovici vročega avgusta, na katerih so bile po tri voZ.nje, ki so štele vsaka zase, je bil na vseh treh dirkah najboljši Slovenec. Na prvi dirki v Samokoru v Bolgariji |c bil v prvi vožnji šesti, v drugI ;(trli in v tretji tretji. Na drugi dirki v bolgarskem mestu Sevlievo je bil v prvi voZ.nji enajsti, v drugi peli in v tretji drugi. Na finalni dirki v Prahovi (Romunija) je bil tretji, enajsti in osmi. Skupno je trikrat slal na stopničkah. "Prvič sem prišel na tekmovanje tega ranga. Izredno sem zadovoljen z. doseženim. Če bi mi uspelo bolje startati, saj sem se vedno iz ozadja prebijal v ospredje in s leni izgubil ogromno časa, bi bil sposoben celo zmagovati, saj sem v posameznih voZnjah prehitel vse tekmovalce, ki so skupno pred menoj," je povedal Klemen, ki je presenetil tekmece, saj so na dirkah za evropsko prvenstvo nastopili skoraj vsi udeleženci svetovnega prvenstva - razen Američanov, seveda. V Samokoru in Sevlicvu je bila organizacija izredno dobra, lepe široke proge in moderni boksi. Zadnja dirka je bila na mivkasti superkros progi, zato so bili rezultati nekoliko slabši. Na dirki za svetovno prvenstvo Se vozi le ena dirka, ki je bila sredi julija v Kegumsu v Latviji na mehki mivkasti progi. Za Klemena je bil tO prvi Start v tako močni konkurenci. V prvi vožnji je po dokaj uspešnem Slanu, ko je bil med prvih desel še v prvem zavoju, nekoliko popustil in sledil je pravi "šok", saj je mimo njega "padlo" 20 tekmovalcev. Klemen ni vajen tolikšnega števila dobrih tekmovalcev, ki izkoristijo vsako napako, da pridejo mimo. V nadaljevanju je imel teZko delo. S .Vi. se je prebil na 17. mesto. V dnigi voZnji je bil Zc zelo utrujen, saj na državnem prvenstvu vozijo 15 minut plus 2 kroga, tokrat pa so vozili 20 minut plus 2 kroga. Bila je druga tehnika vožnje, ki je Klemen ni imel možnosti trenirati, V drugi vožnji je bil 19. Za zanimivost in primerjavo: v Latviji SO S kombijem v eno smer prevozili 20 ur, na celotni turneji pa skupaj 186 ur. Po evropski turneji je sledil le teden dni počitka in zadnjo nedeljo v avgustu so v Šentvidu pri Stični motorji znova zabmeli. O prvih treh dirkah smo Ze poročali. Na vseh treh dirkah je v obeh vožnjah prepričljivo zmagal. Na četrti dirki na Brniku pa je bila prva dirka, ko se mu tO ni posrečilo. Prvič k'los se mu je zataknilo Ze v prvi voZ.nji. Vzrok: večji kamenček se je zagozdil med verigo in zobnik Preden je motor dobil zagon, so si ostali tekmovalci nabrali Ze dva kroga. V drugi voZnji je ponovno zmagal. Na naslednji dirki v Slovenskih Konjicah se je v prvi voZnji preveč zamudil s prehitevanjem in ko je svojega večnega tekmeca Jerneja [rta, prav tako člana Sitar Dunlop Kacinga, prehitel, je v istem krogu naredil napako, kar je Irt izkoristil in zopet prevzel vodstvo, Klemenu pa je zmanjkalo časa, da bi ga ujel. V drugi voZnji se Klemen ni pustil presenetiti. Vse letošnje dirke so potekale v blatu. Šesta dirka v Šentvidu pa je bila na suhi podlagi in v sončnem vremenu. V prvi voZnji je sicer spel zmagal, v drugi pa imel smolo, saj mu je počila zračnica. V vseh dirkah druge polovice sezone, na katerih je zmagal, je zmagal prepričljivo. Do konca sezone je ostala le še finalna dirka v Orehovi vasi. Klemenu pa Želimo veliko sreče v boju za naslov državnega prvaka. Pred svetovnim prvenstvom je bila doslej edina dirka za pokal Alpe Adria v Italiji. V konkurenci tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije je prepričljivo zmagal v obeh vožnjah, A Miran Kokalj Igre brez meja na Korenu /^)f portno društvo Krašnja ji' zopet organiziralo Igre brez meja. To je vsakoletno srečanje vaščanov Krajevne skupnosti Krašnja. Vsaka \—J vaška ekipa pripravi po eno zabavno igro, v kateri sama ne sodeluje, in tako se tekmovanje lahko začne. Pno igro, v kaleri sodelujejo vse ekipe, pripravi glavni organizator, kar bi se navadno reklo Marjan Štrukelj, ki potem vse igre tudi vodi. Za pravilnost izvedbe in ocenjevanje skrbi sodniška ekipa. Pa tudi gledalci in navijači imajo svojo igro, katere izkupiček gre v dobrodelne namene, Pri tokratnih igrah so se pomerili v streljanju s fračo, lovljenju jajca (zaradi česar je marsikomu porumenela obleka), nošnji vode preko LEKARNA VIR Čufarjeva 23, Domžale Tel. 01/724 45 82 •'z/ hi LiJ. • J ' . .: od ponedeljka do petka: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure Zagotovljenih 17 parkirnih mest. Vljudno vabljeni! čokov in nalaganju sena na voz. Rdeča nit pa je bila igra, pri kateri so s samostrelom izstreljene Žogico lovili v koš. Tokrat so nastopale ekipe Korena, Trnjave, Krajnega Brda in Krašnje. Kot vedno pa je za pestrost poskrbel tudi gosi iger, ki je bil tokrat naš ultra maratonski plavalci Martin Strel. Priznal nam je, da Rumena reka, ki je bila njegov zadnji podvig, ni kraj, kamor bi se Želel vračati. Zagotovo pa bo Se velikokrat obiskal svoje prijatelje v Športnem društvu Krašnja. Sproščeno vzdušje na igrah je marsikomu omogočilo klepet z. njim. Tekmovalci pa so se medlem zagrizeno borili za točke. Tudi navijači so imeli veliko dela, pa čeprav je glavni namen druženje, pa tekmovalnost prinašala tudi veselje in Zalosl. No na koncu je le prevladala družabnost in igre so se zaključile v veselem razpoloženju. Načelo "važno je sodelovati" je prevladalo in dobre so bile vse ekipe. A Vili Golob šport Pohod iz Blagovice na Reber f§ "^aninsko društvo Blagovica je ob \J—^občinskem prazniku organiziralo pohod I za občane Lukovice na Reber. Zbrali smo se v Blagovici, kjer .sem ugotovil, da le člani planinskega društva čutijo, da občinski praznik proslavijo tudi na ta način. Vseeno se nas je osemnajst podalo na pot. Strmina Golčaja je prav vse dodobra ogrela. Vreme ni bilo ravno sončno, vendar bi si za hojo težko zaželeli primernejšega. Na delih poti nam je pogled zakrivala megla, drugod so nam zopet sončni žarki sušili prepotene majice. Namesto žganja SO si pohodniki nalivali zabavnih zgodbic, tako da smeh ni pojenjal niti v največji strmini. Kar veliko je razglednih točk na tej poti, le da SO nam ta dan razgled ovirali oblaki. Skupino je vodil Miro, ki je skrbel, da počasnejši nismo preveč zaostajali. Bojan, ki je bil za metlo, pa je nam počasnežem pomagal "dvigovati moralo". Po slabih treh urah smo bili na cilju. Iz nahrbtnikov so se pojavile dobrote, da nam korak ob povratku ne bi omagal. Seveda smo se povzpeli še na vrh razglednega stolpa, pa nekaj fotografij za spomin in Ze smo krenili nazaj proti Blagovici. Spotoma smo se ustavili na Dolinarjevi domačiji. Tu SO nas očitno pričakovali, saj so nam postregli z domačimi sadnimi kolači in sokom. Krepko sem bil presenečen, saj takega gostoljubja nisem srečal že več kot trideset let. Pa vendar obstaja in to Se v naši občini! Marsikdo še ob obisku svojega doma ni tako sprejet. Pohod smo zaključili v Blagovici. Dobra organizacija in izvedba bi vsekakor lahko privabili več ljudi na pohode planinskega društva in morda ne bi bilo odveč, če bi lukoviski občani ugotovili, da Blagovica ni na nekem drugem planetu nam neznanega osončja. t* Vili Golob Ribiško tekmovanje Ribiško društvo Črni graben je zadnjo soboto v avgustu pripravilo ribiško tekmovanje, ki je potekalo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Tekmovanje za člane ribiškega društva je bilo na Kroharjevem bajerju ob Drtijščici. 18 prijavljenih tekmovalcev se je od 7. ure zjutraj pa do 12. dopoldne pomerilo, komu bo z. eno palico uspelo ujeti največjo ribo. Najbolje se je odrezal Matjaž Hribar, ki mu je uspel ulov 0,6 kg težkega krapa, za njim se je uvrstil Bojan Lončar s 0,27 kg težkim koresljem, na tretjem mestu pa je bil Franc Pevec, ki je ujel 0,24 kg rdečeperko. Vsi zmagovalci so prejeli pokale in praktične nagrade z županovimi čestitkami. 1'rvouvr.ščeni si je z zmago pridobil tudi prehodni pokal ribiškega društva. Prvo septembrsko soboto pa so se na odprtem ribiškem tekmovanju pomerili tudi mladinci. V konkurenci 18 mladincev so bili zmagovalci Gregor (Jrankar, Jan Kočar in Mike Tornado. Najtežji krap je tehtal 306 gramov. fi> Anže Kočar J Šahovski turnir Šahovsko društvo Črni graben je v okviru praznovanja občinskega praznika in 700-letnice prve omembe Lukovice in Šentvida v soboto, 4. septembra, v kulturnem domu v Šentvidu pripravilo šahovski turnir. Povabilu so se odzvali šahisti petih društev, in sicer ŠD Dob, ŠS Bor, ŠD Vele Domžale, ŠD Mengeš, ŠK Komenda in seveda domači šahisti ŠD Črni graben. Vse je najprej pozdravil predsednik domačega društva Bojan Marinček. V otvoritvenem delu turnirja je tekmovalce nagovoril Se župan, ki je tudi povlekel prvo potezo in zaželel sodelujočim veliko šahovskih uspehov. S tem so se dvoboji pod budnim vodstvom Viktorja Jemca, tudi sodnika tekmovanja, lahko začeli. Devetnajst tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi tretja z državnega prvenstva deklet do 12 let Katja Jus iz. Domžal in prvak Osnovne Šole Janka Kersnika Brdo Andrej Testen, se je merilo po sedemkrožnem švicarskem sistemu. Uspešno izveden turnir se je končal v zgodnjih popoldanskih urah, ko so razglasili rezultate in prvim trem podelili pokale. Tako je pokal _ najboljšega na turnirju prejel mojstrski kandidat '< Janez Hribar, ki je slavil zmago s šestimi točkami, na drugo mesto se je s pol točke manj uvrstil Alojz Cijan, tretji pa je bil s petimi točkami Bojan Marinček, vsi iz, domaČega ŠD Črni graben, To društvo je bilo tudi najuspešnejše, saj se jih je kar osem uvrstilo med prvo deseterico. Leon Anclrejka d.o.o. Podjetje /.a računovodske storitve, d.o.o., Lukovica Spodnje Prapreče 38, 1225 Lukovica tel: 01 723 66 73 fax: 01 723 66 74 GSM: 041 627-746 e-mail: karmcn.miran@siol.net V IZVAJAMO: -knjigovodske in računovodske storitvi- po sistemu d vosi a v nega knjigovodstvu in izdelamo poročilo /x> zakonskih predpisih /a zasebne podjetnike, obrlnike in družbe. Analiziramo, planiramo in svetujemo UGODNOSTI: -obračun po dejanskem številu dokumentov. Pri prehodu iz. enostavnega knjigovodstva na dvoslavno otvoritev fiRK/JM .A^'IMO. S(M 8®(pš@ zimo in pomtad LiAJLv.LLK.C2 OLiLi UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Zavihajmo rokave! Lado Goričan Slovenija naša d) s n i/gorican LADO GORIČAN diplomirani upravni organizator, dnina na Trojanah, kjer je bil pred S4. leli ludi rojen OCCtU rudarju in materi gospodinji ter kjer Živi z Ženo Zdenko ter olroki Sebasljanom, Ano in Martinom. Njegovo delovno razdajanje drugim je mnogim poznano. Ko je opravljal najodgovornejše dolžnosti v Krajevni skupnosti Trojane, je s svojim zavzetim delom bistveno pripomogel k vsesplošnemu napredku, od asfaltiranja vaških cest, gradnje vodovodov, telefonskega omreZja in športnega igrišča. V kraju je organizacijsko in vsebinsko pripravil nešteto kulturnih in drugih prireditev. Deluje skoraj v vseh društvih, še poselx-j pa je njegovo delo nepogrešljivi i pri gasilcih v zadnjem obdobju je mnogim občanom pomagal pri dokumentiranju zahtevkov za vračilo sredstev, vloZenih v telefonsko omrežje. Domačinom, ki imajo zaradi gradnje trojanskega avtocestnega predora poškodovane stanovanjske in druge objekte, pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic do pravične odškodnine. V tem mandatu Občinskega svela v Olx*ini Lukovica je njegov član iz vrst Neodvisne liste "za Črni graben" in v njem zavzeto deluje. Njegovo lblclno vodenje Doma prtčilka Mengeš je obogateno z mnogimi gradbenimi pridobitvami, ki so več kot opazne. Njegov cilj je bila izgradnja Gerontološkega centra Mengeš, ki bi nudil različne storitve za starejše ljudi tudi v širšem prostom. Iz tega izhaja tudi njegovo diplomsko delo n.i Fakulteti za upravo, ocenjeno z odliko. Bogate delovne izkušnje je pridobil z delom v upravi bivše občine DomZ.ale kot predstojnik organa za obrambo in nato kot sekretar skupščine občine. Tedaj se je Se posebej zavzemal za enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti, ko 90 bila tudi v manj razvita območja vloZena znatna investicijska sredstva, predvsem na komunalno cestnem področju. Teh sredstev so bila deleZna tudi območja širše doline Črnega grabna. Njegova temeljna človeška vrednota je poštenost. Krivično očitanje nepoštenosti človeku je največje zlo. Za kandidiranje za poslanca v stranki "SLOVENIJA JE NAŠA" se je odločil, ker ima ta stranka korenine v neodvisnih listah in povezuje člane neodvisnih lisi z lokalnih volitev, ki so dosegle dobre rezull.ile. Stranka je zrasla iz lokalnih in regijskih okolij in ne iz političnega vrha in elite. Je izrazito sredinska in ima med dnigimi tudi naslednje programske cilje: • razvijanje podjetništva z Zagotavljanjem ugodnih pogojev mladim oziroma začetnikom, Slovenija naj bo dnizba malih podjetnikov in obrtnikov; • sredstva za razvoj podeželja prvenstveno nameniti za pomoč mladim kmetom pri podjetniško naravnanem kmetovanju; • v cilju povečanja slovenske natalitete zagotoviti znatno finančno pomoč ob rojstvu otroka. drZavno financiranje in enakost varstva predšolskih otrok ter zmanjšanje izdatkov staršev za nakup delovnih učbenikov in drugih šolskih pi itrebščin; • uvesti evropski elektronski sistem plačevanja cestnine. Obsežnejše programske cilje si lahko preberete na njegovi spletni strani: www.sjn.si/gorican zaviiiajmi) Rt IKAVEI Slogan je odraz naše resnosti in pripravljenosti, da s trdim delom svoje cilje in obljube ludi uresničimo. Pomembna garancija za to je tudi vaš in naš kandidat Lado Goričan, zato na volitvah na glasovnici obkrožite številko 1. ejn /4} Slovenija je «J■ ■ lviy glas ljudsva Ohranimo Slovenijo! Ciril Smrkolj Izberimo Spoštovane volivke in volivci! V Sloveniji smo 25. junija 1991 uresničili večstoletne sanje, želje in upe Slovenk in Slovencev in razglasili samostojno državo Republiko Slovenijo Ta odločitev je bila sprejeta na plebiscitu in takrat smo kot narod prvič stopili na pot izgradnje samostojne Slovenije ter pričeli uveljavljati demokratične principe delovanja države. Obvezno je bilo popraviti hude napake prejšnjega režima in zato je takratni slovenski parlament sprejel novo ustavo in pomembne zakone za odpravo krivic, ki so se Slovenkam in Slovencem dogajale v prejšnjem sistemu Ogromno pričakovanj je bilo ob pričetku izvajanja denacionalizacije in privatizacije. Danes, 13 let po osamosvojitvi, lahko mirno ugotovim, da je tranzicijska pot pravzaprav na začetku. Postopki privatizacije so okronali nove kapitaliste. V začetku 90ih let je prišlo do divjega lastninjenja, odliva kapitala v tujino, izredno malo je bito storjenega za razvoj Slovenije in še posebej za socialni standard revnejšega sloja prebivalstva. Vstop Slovenije v NATO še ne pomeni utrditve države Tudi včlanitev Slovenije v Evropsko unijo še ne daje slovenski oblasti pečata demokratičnosti Zato je zelo pomembno, da volivke in volivci na oktobrskih volitvah odidete na volišča, glasujete za spremembe in podprete politične stranke slovenske desnice. Sem kandidat Slovenske ljudske stranke - SLS v 4 volilni enoti, v okraju 10. ki pokriva del občine Domžale ter občini Moravče in Lukovica. Zelo dobro poznam probleme ljudi iz tega volilnega okraja. V neenakem položaju so se občani iz oddaljenejših krajev počutili že kot otroci. Soočajo se z dolgimi potmi do šol, slabo prevoznimi cestami, oddaljenimi vrtci. Odseljevanje ljudi s podeželja je povzročilo tudi beg inteligence, zato podeželske šole marsikje ne zadovoljijo potreb otrok oziroma učencev. V volilnem okraju v katerem kandidiram, je statistično gledano, odstotek dijakov in študentov v primerjavi z urbanimi sredinami neprimerno manjši, krčijo se možnosti za zaposlitev. Danes imamo mnogo mladih iskalcev zaposlitve, ki leta in leta ne najdejo svoji izobrazbi primernega dela. Tudi starejše generacije se ukvarjajo z resnimi problemi, saj v večini primerov njihovi prihodki ne zagotavljajo dostojne starosti. Plačila oskrbe v domovih za ostarele so previsoka, možnost za oskrbo starejših ljudi na podeželju pa skoraj nična Ženska populacija na podeželju je zapostavljena tudi pri zdravstveni oskrbi saj je zaradi skromnih pogojev zdravstvenih domov prisiljena predolgo čakati na preventivne preglede. Zavzeti se je potrebno za človeku prijazno podeželje, ki bo vsem ljudem zagotavljalo enake možnosti za delo in za razvoj. Velike travme in nove krivice je povzročila gradnja odseka avtoceste Domžale nadomestilo za slabše pogoje bivanja. Trojane. Slovenska država je dolžna ljudem ob trasi nuditi s.CLJ/ Kot poslanec se bom potrudil, da se bodo na naštetih področjih zgodile potrebne spremembe, zato je ludi geslo moje volilne kampanje: »Za ljudi - ohranimo Slovenijo!" Izberimo SLS! EZL volitve •v Drage bralke in bralci časopisa Rokovnjač! Sem ROBERT HROVAT. Stanujem v Dobu, sem poročen ter oče dveh hčera. Moja osnovna izobrazba je kemijske smeri, opravljam pa delo poklicnega gasilca tehničnega reševalca v Centru požarne varnosti na Količevem. Na listi Slovenske demokratske stranke kandidiram, ker SDS združuje ljudi, ki nam ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok. V SDS znamo bolje in bolj pošteno upravljati z državo ter povezati ljudi in stranke s ciljem hitrejšega razvoja in resnične solidarnosti. V nedeljo, 3. oktobra, glasujte zame/ Vaš glas bo glas za Slovenijo novih priložnosti in za boljše življenje vseh Slovenk in Slovencev. Kot poslanec se bom predvsem zavzemal za: povečanje števila informacijskih točk, kjer bo mladim omogočena brczfjlučna uporaba Interneta zmanjšanje skupnega števila cestninskih postaj in ustreznejši način plačevanja cestnin pomoč države pri iskanju prve zaposlitve za mlade, ki zaključijo šolanje ohranitev kulturne krajine ter zagotovitev zdrave pitne vode ugodnejšo stanovanjsko politiko za mlade družine znižanje previsokih stroškov obveznih učnih pripomočkov celostno ureditev problematike lokalnih deponij komunalnih odpadkov zagotavljanje večje socialne in osebne varnosti za ljudi ter večje varnosti premoženja razvoj podeželja in izboljšanje njene infrastrukture (kanalizacije, ceste, pločniki, javna razsvetljava, telekomunikacije...) Rojen sem leta 1962. Osnovno šolo sem obiskoval v Moravčah. Šolanje sem nadaljeval na gradbeni tehnični šoli v Ljubljani, diplomiral pa sem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo leta 1986, kjer sem leta 1988 tudi magistriral iz potresnega inženirstva. Od leta 1991 dalje sem zaposlen na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Sem poročen, z ženo na najinem domu v Soteski pri Moravčah vzgajava 5 otrok. V politiki delam od leta 1990 dalje, ko sem postal predsednik KS Moravče. Bil sem član IS občine Domžale in svetnik v novo nastali občini Moravče v prvem mandatu. Sedaj sem svetnik v Občinskem svetu občine Moravče in predsednik »komunalnega« odbora. V prostem času prepevam v večih pevskih zborih in sem član Pihalne godbe Moravče, aktiven pa sem tudi pri Skakalnemu klubu Termit Moravče in Planinskem društvu Moravče. V Sloveniji je čas za korenite spremembe. V dobrem desetletju vladavine LDS se je nabralo preveč stranpoti (korupcija, neenakost, neupravičeno bogatenje peščice posvečenih,...), zato je čas za novo smer, čas je za državo, ki bo prijazna do ljudi in bo znala ceniti sposobnost in ne bo nagrajevala strankarske pripadnosti. Z volitvami v Evropski parlament letos poleti ste pokazali, da si želite pravih sprememb, da vam je dovolj enih in istih obrazov na visokih položajih, za katere zakoni ne veljajo. Predvsem ste pokazali, da cenite delavnost in poštenost. Slovenija je znana po svojih lepotah, v Novi Sloveniji pa želimo ustvariti takšno državo, kjer bodo njeni državljani tudi varno in zadovoljno živeti. mafj. FranC C3pudCf * Poskrbeti želimo za družino in nagraditi vlogo staršev, predvsem mater, za vzgojo otrok. • Omogočiti želimo povsem brezplačno osnovno šolo in možnost zaposlovanja za krajši delovni čas. • Poskušali bomo ustaviti trend padanja pokojnin, ki je prisoten zadnjih nekaj let. • Poskušali bomo urediti razmere v zdravstvu In skrajšati čakalne vrste. • Odprli bomo možnosti za razvoj podjetništva v vseh okoljih. Podpirali bomo predvsem čiste in okolju prijazne panoge. • Zahtevali bomo pregledno in odgovorno delo z javnimi financami. • S celostnim razvojem Slovenije želimo ustvariti možnosti za razvoj kmetijstva in turizma. • Prizadeval si bom za to, da DARS izpolni v lokacijski uredbi zapisane zahteve lokalnih skupnosti. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka (D Prepričan sem, da bomo s programom Nove Slovenije ter z Vašim zaupanjem in Vašo podporo, uspeli najti novo smer in ustvariti nove priložnosti za novo Slovenijo. Vabim vas na volitve, kjer se odločite za Novo Slovenijo. Srečno! m volitve m Dragi občani in občanke občine Lukovica, 3. oktobra so letošnje volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Na njih z razvojno in socialno naravnanim programom nastopa tudi pomlajena ekipa LDS Če hočeš delati za ljudi, moraš delati z ljudmi, je moje volilno geslo, ki me je vodilo tudi ria dosedan|i življenjski poti Na njej sem se z mnogimi od vas srečala, spoznavala vaše probleme, jih skupaj z vami skušala rešiti in nemalokrat nam je v skupno zadovoljstvo tudi uspelo Zaupali ste mi in tudi vaše zaupanje me je vodilo v prepričanje, da morda lahko naredim več. Zato sem se odločila za kandidaturo za poslanko Državnega /bora. Vi najbolje poznate svoje probleme, težave in želje, jaz morda poznam poti, po katerih bi jih lahko rešili, odpravili ali uresničili. Moja vrata bodo tudi odslej odprla za vaše predloge in pobude pa tudi za vse, ki boste potrebovali pomoč » enkrat na mesec tudi v Lukovici. Poskusimo skupaj. Vaša kandidatka v 10. volilnem okraju Vera Vojska C Sf( 9 .0 GSM 041 532 092 vera.vojska@lds.si www.lds.si Skupaj spreminja^ Slovenijo *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Naročnik oglasa; Liberalna demokracija Slovenije SLOVENIJA STOJI. NA MLADIH. Po poklicu svetovalec zavarovanj, zaposlen v Zavarovalnici Maribor. svetnik Občine Lukovica, predsednik Odbora za proslave, prireditve in priznanja, predsednik LO SMS Lukovica. Oče 3-letnega sina in mož prečudovite žene. strankamladihslovcnije SA/S www sms|M Jernej Žurej, roj. 8. 11. 1974 Vztrajno se bližamo datumu odločitve, ki bo za vse nas lahko pomenila nekaj novega in drugačnega. Skupaj mi z Vami in Vi z nami lahko naredimo nekaj novega in drugačnega. ZAČNIMO DANES! PETICIJA PROTI ODPRTJU CESTNISKM POSTAJ LUKOVICA, KRTINA JOŽEFA BERLEC Prevoje 12 1225 LUKOVICA za vse generacije CENJENE VOLIVKE IN VOLIVCI! Da sc me boste spomnili..sevam bom kratko predstavila. Rodila sem se pred 58 leti na Prevojah pri Šentvidu v delavski družini. Na Prevojah živim vse svoje življenje, tu sva si z možem Zmagom ustvarila dom, imava sina in že dva nadebudna vnuka. Osnovno solo sem obiskovala v Šentvidu in na Brdu, ekonomsko srednjo Solo pa v Ljubljani. V letu 2000 sem se upokojila. V svoji 35-letni delovni dobi sem nabirala izkušnje: devet let v občinski upravi Domžale kot statistik in referent za obrt, devet let kot računovodkinja Glasbene šole Domžale in sedemnajst let kot računovodkinja v Domu počitka Mengeš. V vseh službah sem se dnevno srečevala s problemi ljudi vseh starosti in na vseh področjih, zalo znam prisluhniti vsakemu človeku. V aktivni dobi sem sodelovala v domačem kraju predvsem na področju kulture in soeialc ter v organih sveta Krajevne skupnosti Prcvoje-Šcnlvid, v okviru nekdanje občine Domžale pa tudi v organih zdravstva in šolstva. Z izkušnjami, kijih imam, želim prispevali za boljšo sedanjost in prihodnost vseh generacij. Zato sem sc odločila za kandidaturo v stranki, ki se zavzema /.a ekonomsko uspešno, socialno pravično ler pravno urejeno državo, ki bo delovala odgovorno v korist vseh generacij in starosti. Z/t KAKOVOSTEN RAZVOJ OKOLJA ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Pridite na volišče 3. oktobra in oddajte svoj glas za kandidatko DeSUS-a. Demokratska stranka upokojencev Slovenije je stranka, za katero stoji več ko 400.000 upokojencev in je neodvisna in nazorsko neobremenjena. V svojem delovanju je zmerna in vedno pripravljena na dialog. Ustanovljena je bila /. namenom, da upokojenci s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevajo k vsestranskemu razvoju samostojne Slovenije. Z/1 RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ZA PRA V NO DRŽA V O IN MORA LO V kolikor mi boste zaupali dovolj glasov, da zasedem sedež v državnem zboru, vam kot kandidatka ne morem obljubiti, da bom spremenila svet, obljubim pa, da se bom v okviru realnih možnosti vsak dan zavzemala za poštenost, strpnost in odprtost ter za kakovostno življenje vseh generacij in z.a večjo socialno varnosl vseh slojev prebivalstva. Pridite na volišča! S skupnimi močmi lahko obrnemo življenje na bolje. Od nas samih sla odvisna podoba in uspeli ljudi, Samo sožitje generacij lahko pripomore k družbi, ki bo razumna in sprejemljiva. ZA SOŽITJE IN TOLERANTEN ODNOS Rajko Vavpetič rajkc).dc>rnzale.org 3ZLSD Stranka za prihodnost Spoštovane volivke in volivci! Moje ime je Rajko Vavpetič in sem kandidat za poslanca Združene liste socialnih demokratov. Rodil sem se 10. januarja 1954 v Ljubljani, po poklicu sem elektroenergetik. Pred leti sem ustanovil podjetje, ki se ukvarja z nepremičninami, poleg tega pa se aktivno ukvarjam z glasbenim producentstvom, pojem pri Big bandu ter igram pri ansamblu Vrhovci. Deset let sem preživel v tujini, kjer sem se poklicno ukvarjal z glasbo. V tem času sem si nabral številne izkušnje, saj sem prepotoval vso Evropo ter spoznal, da je Slovenija dežela sodobnih nazorov, za katere se zavzemam tudi sam kot član Območne organizacije ZLSD v Moravčah. Ponosen sem na to, da mi je bila dodeljena čast kandidirati na clržavnozborskih volitvah in potrudil se bom, da bo Slovenija še naprej ostala v koraku z ostalo Evropo. Vaš glas, moje naloge: - zmanjševanje razlik med plačami, davčna politika, hitrejše zaposlovanje; - večji obseg zdravstvenih storitev za isto plačilo, predvsem v nerazvitih območjih; - vlaganje države v gospodarstvo in razvoj novih tehnologij, razvoj podjetij; - gradnja stanovanj ter najemnih stanovanj s strani države, ureditev nepremičninskega trga; Vaš glas bo omogočil prihodnost za vse! L3ZLSD »Ar Stranku za prihodnost odprta stran Pilatovsko umivanje rok s ceno odpadnih voda • odgovor na članek iz sedme številke Rokovnjača Ti~^) sedmi številki glasila Rokovnjač je bilo 1 / objavljeno odprlo pismo županu in Y svetnikom Občine Lukovica, ki ga je napisal Danilo Kastelic i/ KS Prevojc. Kol eden izmed svetnikov, ki jih je g. Kastelic navajal z imenom in priimkom, Želim bralcem občinskega glasila dati nekaj pojasnil. Avtor članka je navedel nekaj grobih neresnic oziroma zavaja javnost, kar nameravam pojasniti v nadaljevanju, G. Kastelic navaja, "da je Neodvisna lista za Črni graben oziroma njen član (spodaj podpisani) pripravila odlok o sprejemu povračil za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje in seveda tudi cenik", kar naj bi "izpovedal predstavnik za komunalo občine Lukovica T. C. na zboru občanov". Odlok je pripravila občinska uprava in ne Neodvisna lista za Crni graben (v nadaljevanju NLČG) niti TomaŽ Andrejka. Na H. seji občinskega sveta je predlog sklepa o potrditvi cene čiščenja odpadnih voda nove Centralne čistilne naprave Lukovica predstavil in utemeljil TomaŽ Ccrar, član občinske uprave in svetovalec Zupana za komunalo. Predlog je bil v predlagani obliki z večino glasov sprejet. (Tini NLČG smo glasovali za sklep, ker smo bili in smo Se vedno mnenja, da je čiščenje odpadnih voda nujno, če Želimo sedanjim in bodočim rodovom zagotoviti prijazno in čisto okolje. Ker je bil odlok sprejel med letom, po sprejetem proračunu za leto 2003, ic bilo v skladu z, veljavnimi predpisi mogoče uvesti nove obveznosti oziroma proračunske odhodke, ki so nastali z zagonom CČN Lukovica v Vrbi, Ic tako, da je občinski svet zagotovil dodatne prihodke. Plačilo uporabnikov za čiščcn|c odpadnih voda je prihodek občinskega proračuna, S katerim se pokrivajo stroški delovanja Centralne čistilne naprave. V nadaljevanju g. Kastelic navaja, da "kar 11 občinskih svetnikov ne plačuje čiščenja odpadnih vod". Avtor sicer ne navaja, kateri svetniki ne plačujejo čiščenja odpadnih vod, domnevam pa, da pri leni misli na svetnike, ki Živimo na področjih, kjer priklop na CČN Lukovica v Vrbi Se ni mogoč, vendar ne po krivdi svetnikov. V istem odstavku nato trdi, da so "ti isti šolniki soglašali o neplačevanju davka za dobo 3 let na nezazidano stavbno zemljišče za območje KS Kalolče". Očitno je g. Kastelic pomešal nekatera dejstva, občinski svet v zadnjem mandatu nikoli ni odločal o tem, da prebivalci KS K.ilolcc ne bi plačevali prispevka od nezazidanih stavbnih zemljiščih. Upam, da je g. Kastelic vse navedeno napisal napačno, ker ni imel časa pregledati gradiva in zapisnikov sej občinskega sveta ali pa je preslišal razpravo na občinskem svetu. kot. upam, tudi razpravo T. C. na zboru o^anov. Z.i konec pa še nekaj besed o pikttovsketn umivanju rok s ceno odpadnih voda. Menim, da je bila cena čiščenja odpadnih voda za enoto v veliki meri določena v letu 1995, ko je Občinski svet Občine Lukovica sprejel odločitev, da se gradi lastna čistilna naprava in hkrati zavrnil moZnost priklopa na CČN Domžale, ki jo je takratnemu Zupanu in svetnikom ponujala Občina Domžale. Kar je, je. Čistilno napravo imamo. SlroSki delovanja naprave so v veliki meri neodvisni od števila poklopljenih enot, zalo mora Občina Lukovica nadaljevati z izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacije in temu namenjati več sredstev iz. proračuna. Hkrati bo treba v naslednjih občinskih proračunih pre razporejati sredstva za pokrivanje primanjkljaja prihodkov, ki so nastali po sprejemu odloka, s katerim |c občinski svet na svoji 14. seji Znižal ceno čiščenja odpadnih voda. Menim, da zniževanje amortizacije na daljši rok ni najboljša rešitev. /» TomaŽ Andrejka, občinski svetnik, NLČG Sprenevedanje aH namerno potvarjanje dejstev - KDO KOMU? julijski številki Rokovnjača je Zupan skupaj z. vsemi "svojimi" strankami očital Neodvisni listi "za Črni graben" sprenevedanje ali namerno potvarjanje dejstev, ker je na seji občinskega sveta 24. maja letos dala pobudo za znižanje cene čiščenja odpadnih voda in to pobudo posredovala v objavo v glasilo Hokovnjač. Vzrok za pobudo je bil v naši ponovni proučitvi Zupanovega predloga za določitev cene iz. oktobra 2003 in množično negodovanje prizadetih občanov nad tako ceno. Slednji so to javno povedali kasneje na zboru občanov krajevnih skupnosti Lukovica in Prcvojc - Šentvid. Predlog za sejo občinskega sveta ni bil ustrezno pripravljen. Iz kalkulacije cene je namreč razvidno: • da predstavlja letni strošek za 1 PE 18.294 SIT, ni pa razvidno, kolikšen clelcZ od 1500 PE predstavljajo gospodarski subjekti, ki imajo tudi višjo ceno kot gospodinjstva (za 30 oziroma 60%), zato ta znesek ne more predstavljati letnega stroška na porabnika (na eno fizično osebo), lako tudi ni bilo mogoče izračunati Strotka na eno gospodinjstvo, podalek pa članom občinskega sveta posebej ni bil posredovan; • da znašajo letni stroški čiščenja skupaj 26.042.386 SIT. pri izračunavanju cene pa se napačno uporablja znesek z dodanimi 500.000 SIT načrtovanega dobička (tO je vendar gospodarska javna služba nepridobitnega značaja!). Tako je tudi neupravičeno Izračunana cena 334,14 SiT/m\ morala pa bi bili za 6,09 SIT nižja. Naša napaka je bila prav gotovo v tem, da pred odločanjem 0 ceni nismo preverili izračunov, ampak smo verjeli predlogu, ter d:i nismo zahtevali podatkov o dajatvah povprečnega gc >spc )dinjsiva. V občini se bo potrebno dogovoriti O reševanju te problematike Vsi vemo, da zmanjševanje stopnje amortizacije čistilne naprave ni dolgoročna rešitev. Tak komunalni standard bo moral nekdo plačali, morda smo ga deleZni prezgodaj, saj izgradnja kanalizacijskega omrežja in I leni povečevanja priključenih enot na čistilno napravo poteka zelo počasi. Stroškov tega standarda v celoti najbrZ ni pošteno obesili obstoječim uporabnikom, zato bo treba Iskati finančne vire najbrž v samem občinskem proračunu. Tudi drŽava bi ob predpisovanju rokov izgradnje kanalizacijskih omreZij in čistilnih naprav po občinah morala sprejeti ustrezne ukrepe pomoči, da bodo občine zmogle doseči te cilje. Začeti pa moramo v sami občini. Ne z začasnimi rešitvami, ampak je treba poiskali sistemske rešitve in ukrepe. "Problem" je v tem. da imamo sodobno čistilno napravo brez "surovin" in z nemajhnimi stroški obratovanja. Kaj se s takimi zgodi na trgu. najbrž vemo vsi. Bojimo se, da v njeni življenjski dobi ne bomo mogli praktično preveriti njenih maksimalnih zmogljivosti. K ublažitvi razmer in iskanju rešitev |e Neodvisna lista "za Črni graben" ponudila v sprejem amandma k predlogu proračuna občine za leto 2004, ki ga Zal dnigi svetniki niso sprejeli (podprli so ga le svetniki obeh neodvisnih list). Z njim je predlagala zmanjšanje sredstev za plače in dodatke, sredstva za delovno uspešnost in nadurno delo občinske uprave, saj so po Izračunih previsoko planirani (kar za dobrih 10 milijonov SIT), lega Zupan v članku v Kokovnjaču pri razčlenjevanju našega amandmaja ni Želel omeniti. Ta sredstva pa smo predlagali tudi za namena: 3.000.000 SIT z.i čiščenje odpadnih voda (cena bi se s tem lahko znižala za dobrih 11%) in 3.700.000 SIT za gradnjo kanalizacije Rafolče. Slednje v posledici pomeni, da bi prispevali k hitrejšemu priključevanju na IZZIV Čistilno napravo in s tem zmanjšanju stroškov na enoto. I/ navedenih razlogov ni pošteno trditi, kar je napisano v članku Zupana in njegovih strank, da je preteZni del sredstev po amandmaju bilo namenjenih za občane Trojan zaradi odprave posledic izgradnje avtoceste (v resnici gre za stroške cenitev škod in pravne pomoči) in pomoči javnim vodovodom v občini. Za oboje smo predlagali 38,2% sredstev, kar pa matematično ni preteZni del. Zupan pri komentiranju naše pobude glede znižanja cene čiščenja odpadnih voda navaja, da je pobuda vsekakor dobrodošla, vendar je brez. nakazane smeri. Cilj uresničitve pobude je bil jasen in Zupan je pravilno zapisal, da jo lahko razume tudi kot ukaz Zupanu in občinski upravi, da nekaj storijo. V veliki večini je Zupan predlagatelj predlogov za odločanje občinskega sveta in on ali katerikoli drug predlagatelj je odgovoren za ponujene rešitve. S svojim predlogom pokaže odnos do reševanja obravnavane problematike. Ne glede na vse to bomo vsi člani Neodvisne liste "za Črni graben", ne samo člani občinskega sveta, S svojimi znanji, sposobnosti, pripravljenostjo in odgovornostjo tvorno sodelovali pri predlaganju odločitev v občinskem svetu in delu v njegovih delovnih telesih, četudi bodo naši predlogi, zahteve, pobude in vprašanja komu še tako odveč. Vabimo vse občanke in občane, če se Zele prepričati o aktivnostih in prispevku posameznih neodvisnih list in strank v občinskem svetu, da se udeležijo katere seje občinskega sveta, ki so seveda javne. Le tako boste spoznali resnico. Nase liste ni strah vaše prisotnosti na seji. Lado Goričan, član Občinskega sveta iz. Neodvisne liste "za Črni graben" Popravek k članku NSi v prejšnji številki Rokovnjača Vprašanje strankam in ostalim za nasledil.jo številko: Kako ocenjujete devetletno osnovno šolo, ki jo obiskujejo naši otroci? V avgustovski številki Rokovnjača je bil objavljen kratek članek OO NSI Lukovica, v katerem pa je žal prišlo dO napake (beseda občinski je bila pomoloma zamenjana z besedo uredniški) Članek v celoti ponavljamo s pravilnim besedilom. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. s« t Irednisk! odbor Hvala vsem, ki ste podprli člane naše stranke na volitvah v Evropski parlament. Izvoljena poslanca zagotavljala, da bosta delala zavzeto v dobrobit Slovenije in vseh njenih državljanov. Njuno minulo delo dokazuje, da obljube niso prazne. Če se želite pridružili naši stranki, pišite na 00 Nsi Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica ali pokličite na telefon občinskega odbora: 040 728 185. t* OO Nsi Lukovica Komunala v občini Lukovica T /j ljub obširnemu pisanju o problematiki • predragega čiščenja odpadnih voda v /"S . naši občini v prejšnji številki Rokovnjača je Zal ostalo nekaj dejstev namerno ali nenamerno nedorečenih. Eno takih je glasovanje o ceni čiščenja odpadnih voda, ki jo je sprejel na* občinski svet. Povedati moramo, da so takrat samo trije svetniki NSi, Franci Avbelj, Janez Bernot in Marija JutcrSek, glasovali proti tako visoki ceni in predlagali, da se visoki stroški delno pokrijejo iz drugih virov. Vsi ostali prisotni so glasovali za! Torej prizadeti občani zdaj lahko razmislimo, kateri svetniki delajo v našem interesu. N.Si Občanom naše občine bi radi ponovno sporočili tudi, da je naša stranka Ze v volilnem programu predvidevala, da bi več komunalnih storitev opravljali doma. Predvidevali smo ustanovitev komunalnega podjetja, čigar zametek je sedanji rezijski obrat. Namesto da sedaj veliko denarja odteka iz občine, ker tujim podjetjem plačujemo drage komunalne storitve (na primer praznjenje greznic), bi lahko ta denar ostajal doma, nekaj delavcev bi dobilo delo, v primem presežnih kapacitet pa bi lahko opravljali storitve izven občine. Na ta način bi se ustvarjala akumulacija, ki bi na primer lahko omilila tudi za občane astronomske cene čiščenja odpadnih voda. /n Oč) NSi Lukovica Turizmu pomaga lastna glava /zziv v prejšnji številki Rokovnjača je spraševal, če so inoZnosti turističnega razvoja naše občine izkoriščene. Odgovor je nedvoumen in kratek. Niso. "Čakajoče" moZnosti so številne, Nova Slovenija je nekatere omenjala Ze v predvolilnem programu: Kersnikovo Brdo s poletnim gledališčem in Čebelarskim centrom, turistične kmetije z. ekološko pridelano hrano. Obstajajo Se mnoge dnige dobre ideje, ki pa ne rodijo sadov, dokler ne postanejo dejstva. Vsaj za dve "protiturislični" dejstvi je sicer mogoče najti opravičilo oziroma krivca clnigje - ne zgolj v lastni glavi. To je cxLsotnost izvoza z avtoceste v Lukovici - večina turistov se pač pelje mimo - in Žalostna podoba Gradiškega jezera, čigar stanje ni neustrezno samo v naravi, ampak tudi glede upravljavskih pravic. Na vseh nivojih bi si morali prizadevati, da se ti dve zadevi uredita v dobro naše občine čimprej. Potem pa bi bila potrebna široka razprava vseh subjektov v naši občini o tem, kakšne turiste Želimo privabiti in kako. Na mizo bi bilo treba zložili ideje in se pogovoriti o tem, katere bi hoteli uresničiti - izoblikovati bi morali strategijo razvoja, kol se temu reče. Ta je bila Ze narejena v razvojnem projektu "Naš laz", le nadaljevali bi ga bilo treba. Dejstvo je, da je tudi v turizmu treba najprej sejali in obdelovali, šele potem lahko pride Zelev. To pomeni, da bo nujno treba, doma ali drugje, poiskati investitorje. Ne samo liste, ki bi prispevali denar, ampak tudi (ali mogoče predvsem) liste, ki bodo prispevali glavo in roke, tiste zanesenjake, ki so vedno potrebni, da ideje postanejo dejstva - take bi morali v občini poiskali in jih podpreti. OO NSi Lukovica Čestitka SDS Vsem občankam in občanom občine Lukovica iskreno čestitamo ob občinskem prazniku, ki smo ga praznovali 4. septembra. Letos pa še posebej čestitamo krajanom Šentvida in Lukovice ob 700. letnici prvih omemb teh dveh krajev. ROKOVN.IAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; čkini uredniškega odbora Kamilo Domitrović, Marta Kerzan, TomaŽ Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 4(i, 1225 Lukovica, tel. 01/729 6.1 00, jezikovni pregled: Marta KerZan, spletna stran: www.lukoviea.si, e-mail: ohcina.lukovioa@lukovica.si, rokovnjac@lukovica.si; Produkcija: Agencija (i Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica .'II, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (I fr. I. RS št. 80/08). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kul-luro RS pod zaporedno Številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko .'{80. I Irednišlvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. zahvale m \S(>()MI.N Srce tvoje zdaj miruje, v mik nalib ialost kiju je. Med nami ni vel tvojega nasmeha, snidenje v nebesih nala je uteha. Šestnajstega septembra mineva 10. leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ali, sin in brat JANIi/. AN'I'ONIN mi. S KRANJEGA BRDA Hvala vsem za prižgano svečko, lepo misel in spomin nanj. Vsi njegot'i BoleCina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le I juhe skrbne mami nihče nam ne more vrniti. '/./H/V v/irj Ob prezgodnji smrti naši' drage mame FRANČIŠKE KOROŠEC po domače Kovačeve z Zg. Petclinjka 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki čutite z. nami, vsem, ki sle jo imeli radi in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poli. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter izrazili .sožaljc. Prisrčna hvala vem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih slovesa ler nam stali ob strani. Mož Peter, sinot'tt Peter in Robert z družinama 30, julija 2004 je v petinosemdesetem letu utrujena od bolezni v večni mir zaspala moja draga stara mama AMALIJA KOČAR 3. avgusta 2004 smo jo pokopali na domžalskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijctcljcm in znatnem, ki ste s podarjenim cvetjem in svečami, izrečenim sožaljem ler spremstvom na njeni zadnji poli izkazali posebno pozornost. Hvala gospodu župniku z Brda za opravljen pogreb, praproščakoma Zveze borcev in Društva upokojencev Lukovica, pevcem Kranjskega kvinteta in trobentaču za odigrano Tišino. Posebej p.i se želim zahvaliti vsem tistim, ki moje srne mame niste pozabili tudi potem, ko je odšla v Dom počitka Mengeš, kjer ste ji z. obiski lepšali dni. Vrnilm/ii Mlkt z druiirio Prazen dom je in dvoriUe. NaSe oko zaman te iUe. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. ostala je le praznina, ki hudo holi. Ob izgubi našega dragega MIKA IIK1BAKJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijeteljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo petronažn! sestri Irmi Markovšek. Antonu Cirerju za pomoč pri vzdrževanju atovih čebel ter Marjanu K vedru za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ati.odSel si tja, kjer ni bolečine. Od/miij si od težke bolezni, ki nam te je vzela! /.//j i\:/i rj V 58. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, bral in svak MARJAN PAVŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljeno pogrebno mašo. Hvala dr. Kebrovi za njeno skrb in nego v Kliničnem centru. Hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi GOSTINSKO PODJETJE na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici odprto vsak dan od 5. do 22. ure tel: 01/7236 846