Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. -. ŠTEVILKA 79. JOLIET, ILLINOIS, 31. AVGUSTA 1915 _________________ LETNIK XXIY» Rusi kdo poraženi ob Zloti Lipi, vzhodna Galicija. Avstrijski bajoneti jih izgnali iz utrjenih postojank. Maršal Hindenburg pred Grodnom, maršal Mackensen pred Lutskom. Pri zavzetju trdnjave Brest-Litovsk se posebno odlikovali Hrvatje in Poljaki. Rusi se dalje umikajo. Italijanski napadi na Goriškem odbiti. Ljuti boji na Tirolskem. ribViC!em' ItaHja' 26' av£' — Ezio Ga" a|di, sin generala Ricciotija Gari- in vnuk velikega Garibaldija, je . tez^o ranjen v obraz med bojeva- z Avstrijci. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 27. avg. — Sledeče" uradno aznanilo je bilo izdano danes: ■ vceraj omenjeni napad proti sever-nCmu odseku Lavaronske visoke pla--5.' j® bil odbit, so podjeli močni ^"Janski oddelki. Po več nočeh sil-eSa bombardiranja proti fronti ob -e'na Mezzocrato je bilo streljanje d silnejše v torek zvečer, dokler ni največje jakosti. Toča izstrel-dilj P31*3'3- P° polnoči, ki so ji sle-n ' naPadi več pešpolkov in bataljo-t°V. a'P'nskih čet. Naše tirolske če-vSe'n avstriiski ostrostrelci so odbili v vnaskoke in v rano jutro je bil so-ni napad končno zlomljen. Dvesto na"I Ital'janov je bilo naštetih v asih žičnih zaniotih." Italijansko naznanilo. p- in »vj. — Sledeče uradno na- 0 ie t>ilo izdano danes: drli ^Uganski dolini so Italijani pro- učili od Eore Ciraron zapadno ter za- So Armentera in goro Abbio. _ Vražniku se ni posrečilo zaustaviti naše let ",Proach-dolini je naše topništvo r, , ardiralo sovražnika v zakcjpih in ''ObPil° Avstrijce- •ni0. K°renji Soči smo zavzeli nekaj §lern . avstrijskih zakopov na južnih Avven'-1 ^ombona ter ujeli število str«iSt-r,'Kev in zaplenili nekaj brzo- '•Ob Pov- bard. toaški fronti je sovražnik bom-baterral ^lo našo fronto s številnimi ^ ]arn'. nedavno postavljenimi. Vkljub temu smo, nadalje delali obko-pe in priprave za prodiranje. Včeraj je naše levo krilo zavzelo še več zakopov ter zaplenilo mnogo pušk in vojnih zalog." Lahi na Goriškem odbiti. Dunaj, 28. avg.'— Avstrijski vojni glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo: "Italijansko bojišče: Na obmorski fronti je sovražnik snoči in davi poskušal na več točkah napasti, a smo ga povsod odbili, in sicer s posebno ugodnim uspehom zapadno od Polaz-za. Sv. Martina, na Doberdobski planoti in blizu naših postojank severno od mostnega branika pri Tolminu. O-krog Bovca se boji nadaljujejo. "Na Tirolskem se Italijani bližajo našim postojankam severno od Lu-ganske doline.'' Z ruskega bojišča. Avstrijski glavni stan, čez London, 26. avg. — Avstrijsko konjištvo je prodrlo vriroduo- od Kovla in razdvojilo ruske čete, ki sedaj ne morejo skupaj nastopati, kakor poročajo poveljniki na fronti. Brest-Litovsk zavzet. London, 26. avg. — Brest-Litovsk, glavno rusko trdnjavo in zbiralno središče za obrambno linijo ob reki Bug, so danes zavzeli Avstro-Nemci. Do-čim so se Rusi krepko upirali napad-nikom, dokler so se ti bližali trdnjavi, je očividno, da niso poskušali branici Bresta-Litovskega samega, nego so ga zapustili kakor Osovjec, ker se nameravajo ustanoviti v novih postojankah dalje vzhodno, kakor so včeraj naznanile brzojavke iz Petrograda. Le dve trdnjavi preostajata. Nemci jo sedaj v posesti cele železniške proge iz Chohna v Bia'Iystok. . Ker so Rti-i že zapustili Bialystok. sta manjši trdnjavi Grodno in Olita sedaj edini močno utrjeni postojanki, ki sta preostali v njihovih rokah. Obema se bližajo. Nemci in bosta prejkone opuščeni, ko izpolnita svoj namen, o-lajšati umikanje ruskih armad,- Rusi še niso v velikem Bjelovjeskem gozdu, ki se razteza trideset milj severno in južno ter je širok od sedemnajst do trideset milj. Gozd je slavno lovišče in bizonsko varovališče. Ruske armade baje na varnem. Južno od tega gozda so Pripetske mužave, ki ščitijo rusko levo krilo, in ker je dovolj cest in troje ali četverci železniških prog, pravijo tukaj, da veliki knez Nikolaj lahko izvede umik, če se bosta Grodno in Vilna mogla obdržati dovolj dolgo. Pa četudi se ne obdržita, pravijo vojaški opazova-* telji, da bo veliki knez že precej daleč do svojih novih postojank, predno ga morejo Nemci zajeti ob strani. Zopet govorijo o ruskih'pripravah na odpor, a neznano je doslej, kje se nameravajo spustiti v boj. Berlin poroča o zmagi. Berlin, 26. avg., brezžično v Sayville, N. Y,—-Rusko trdnjavo Brest-Litovsk so zavzele nemške čete. Tako je danes naznanil štab nemškega vojnega glavnega stana. Nemške in avstro-ogrske čete so naskočile utrdbe ob zapadni in severoza-padni fronti ter snoči prodrle v osrednjo trdnjavo. Rusi, pristavlja naznanilo. so potem..ojju>tili trdpja.vo. "Pravkar smo prejeli novico, "da je bil Brest-Litovsk zavzet," je naznanil ] predsednik državnega zbora ob otvoritvi današnje seje. Naznanilo je bilo sprejeto z dolgotrajnim ploskanjem. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 27. avg. — Rusi, ki so bili poraženi pri Brestu-Litovskem, se u-mikajo na obeh straneh železnice v Minsk, kakor danes naznanja avstrijski vojni urad. Besedilo naznanila sledi: "Sovražnik, poražen pri Brestu Litovskem, je sedaj v polnem umikanju na obeh straneh železnice v Minsk (ki leži kakih 150 milj severovzhodno od Bresta Litovskega). Čete nadvojvode wvlcan Pr*aa AjunW»tlan StAVKARJI V BOJU S STRAŽNIKI PRED OLJARNICO V MESTU BAYONNE, N. J. « bil videti Pred nekaj "strelj tedni ce sku za vavl kat 'leno. 'Pina enih critn Videt so bili izgredi pred veliko oljarnico Standard Oil-družbe v Bayonnu, N. J. Več stavkarjev v spopadih med stavkarji in njih sočutniki ter oboroženimi stražniki družbinimi. Na tej sliki je stavkarjev in njih prijateljev pri naskakovanju deset čevljev visokega konkritnega obzidja oljarni-bili stražniki skriti. V tem spopadu so stražniki streljali in ozemlje pred obzidjem je bilo okr-je tudi skupina stavkarjev in njih prijateljev, ko se pripravljajo na drugi naskok na oljarnico. Jožefa Ferdinanda so šle skozi goreče mesto Kamieriec-Litovsk. "Ob reki Lesni zasledujejo nemške čete Ruse od zapada in juga v smeri Korbina. Pri Kovlu, Vladimiru Vo-lynskem in na vzhodnem Gališkem ni i)ilo- nobene izpremembe." Nadaljnje nemške namere. London, 27. avg. — Ko so Nemci dobili v polno posest celo linijo ob Brestu Litovskem, so zopet začeli o-fenzivo v baltiških pokrajinah ter pri-ti-kaio na Ruse v okrožjih jugovzhodno od Mitave in severovzhodno od Kovna v prizadevi, da zavzamejo glavno f. ic-zniško'progo, ki drži -kozi Villi o Dvinsk v Petrograd. To utegne biti.'ob času najvažnejše nemško vojno podjetje, dasiravno rabijo zazdaj več čet v zasledovanju Rusov, ki se umikajo od Bresta Litovskega. Pričakuje se pa, da bo po zavzetju Bresta Litovskega, ki mu je sledilo zavzetje trdnjave Olite, južno od Kovna/ maršal von Hindenburg iznova poskušal, odrezati umik Rusov. Rusi se umikajo v dobrem redu. Mislijo pa tukaj, da je zdaj prepozno za Nemce, izvršiti to namero. Rlisi so očividno zapustili Brest-Litovsk in Olito, predno so Nemci dospeli, ker zadnji nič ne poročajo o vojnem plenu. Avstrijsko uradno naznanilo pravi, da je nadvojvoda Jožef 1 Švdinand našel mesto Kamienec-Li-tovsk v plamenih, ko je dospel. tega je torej sklepati, da Rusi še vi bodo obešeni, ker jih cesar ni pomilostil. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za..........$ .90 10 " " " .......... 1.65 lOO ZA Pošiljatve in pfsma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 31. AVGUSTA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. mobilu kaznilniškega ravnatelja. Ubežniki so Ed Smith, James Moran in Frank Gagen. Smith je bil "zaupanja vreden" kaznjenec in že 18. leto v kaznilnici; bil je šofer za bivša wardena Murphy in Allen in sedanjega začas nega wardena Lawrence Ryana. Moran, ki je bil v zaporu štirinajst let, in Gagen, ki je bil zaprt deset let, sta gotovo prišla v avtomobil, ko je bil ta v garaži. "Drugače si ne moremo predstavljati uteka," je rekel Ryan. "Drugim potom niso mogli zapustiti kaznilnice, in ker je tudi avto izginil, mislimo, da so jo odkurili kar najhitreje." — Dva kaznjenca, delajoča v kanienolomu, ista izginila predzadnjo nedeljo vpričo dveh stražnikov, in trije kaznjenci so nedavno mirno odšli iz "častne farme", češ da so dali svojo častno besedo wardenu Allenu in nikomur drugemu. — Nobeden izmed u-bežnikov ni bil zopet prijet, dasiravno so jih pomožni šerifi in policisti iskali po vsej državi. — Hladno vrqme. Predzadnji dan avgusta meseca je danes, ali vreme pa imamo novembrsko; posebno davi je bilo izredno mrzlo, da takega v tem letnem času ljudje res ne pomnijo. September je pred nami, pa se poletje še ni pričelo! — Pisma na pošti koncert zadnjega tedna so imeli: Bavjak Andy, Kobe-tič Ive, Plot Ivanka. Joliet, 111, 30. avg. — Novo šolsko leto v naši župnijski šoli sv. Jožefa se prične z dnem 7. septembra, to je, prvi dan po Delavskem prazniku. — Zadnjo sredo sta bila poročena v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. John Musich in gdč. Mary Kapele. Ženin je doma iz Dragovanje vasi pri Črnomlju in nevesta iz Božakovega pri Metliki. Bilo srečno! — Gdčni. Margaret in Jennie Ne-manich sta bili na počitnicah v Chi-cagu dva tedna pri svoji teti gospej Kraus; obiskali sta vse svoje sorodnike in prijateljice. — Gdč. Anica Žlindra iz Clevelanda, O, se je vrnila predzadnjo soboto domov, ko je prebila mesec dni na počitnicah v Jolietu pri svojih sorodnikih. S tukajšnjimi svojimi prijateljicami se je tako imenitno kratkočasila, da je le nerada zapustila Joliet; ali morala je domov zaradi priprav za neko igro, prt kateri bo sodelovala kot d Izakov, ki s tem s hinavščino zatrjujejo, da hočejo svojemu narodu pomagati. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo nikjer očito. Ti hinavci dobro vedo, kaj bi propad Avstrije za nje pomenil. Recimo, da bi sovražniki Avstrije zmagali, za kar pa še ni nobenih znamenj, pač pa nasprotno, tedaj bi med avstr. Slovani brezdvomno prišli v veljavo pri Ruso-Srbih & Co. nasprotniki katoličanstva, v prvi vrsti liberalni Perunarji. Kakšno odrešenje našega naroda bi to bilo, vemo mi katoličani bolje, kot Pfcrunarji sami. Zato pa ne — nikoli več! Samo en dan v letu vam bomo privoščili tudi zanaprej, kakor do sedaj, da vaše najsvetejše delo opravite. Kateri dan je to, dobro veste. Takrat imate srečo, vsaj en dan nahajati in naslajati se v vaših "nebesih". Kdor hoče svoje sodelovanje pri reševanju Slovenskega naroda imenovati pošteno, ne sme naroda tiščati iz boljšega v slabše stališče. Dovolj je jasno in znano, da ima Slovenski narod svoj obstoj in boljšo bodočnost pričakovati v svojem zadružništvu. Perunovi odreševalci naroda pa bi to zadružništvo štrli, kakor hitro bi se jim posrečilo priti do zato potrebne moči. Slovenski narod je značajno katoliški in tako je njegovo zadružništvo. Liberalni Perunarji pa bi hoteli, ako bi prišli do prilike tudi v tem slucaji'i zadružništvo po svojem okusu preufe-diti; to bi se jim pa nikdar ne posrečilo. Večina Slovenskega naroda bi bila v tem slučaju pripravljena, rajši vse pretrpeti, kakor pa družiti se s takimi značaji, kakor so liberalci. Slovenski narod bi se odločil vse popred pretrpeti, kakor pa da bi se dal odreševati od takih ljudi. To bodi tudi njihovim zvestim bratom, tukajšnjim Ligarjein povedano na uho in poleg tega še to: da so ravno oni in ljudje njih vrste povzročitelji "krvave arene" in trpeče domovine itd. s svojimi zlo-dejskimi lažmi, natolcevanjem, izdajstvom in umornim naprtenjem, ki pa se kruto maščuje vse to sedaj, ne toliko nad Avstrijo, kakor pa napadalcem samim. Tista "gnila", "trhla" Avstrija s "siv-cem" na čelu ni bila v resnici taka, kakor so jo izdajalci sovražniku opisovali. O tem so se sedaj izdajalci tudi sami prisiljeni poučevati in se bodo imeli priliko še naprej. Nam naj pa njih zlodejstvo služi v nauk: Delujino za rast naših katoliških idej, tedaj še posebno, ko naši nasprotniki delujejo na vse kriplje za svoje, tudi mi z isto napornostjo, kakor oni, ako hočemo, da zopet nanovo ne pademo z njimi vred v grozne posledice njih delovanja, tako kakor nahajamo sedaj- Prvič in drugič: Na- še prepričanje bodi edino, da katoliški Slovenski narod nima nikake rešitve pričakovati od Ruso-Srbov & Co. in tudi ne od Nemcev, razun vojne zrna ge; temveč edino le od svojega bogo-služnega življenja in od avstrijsko u-stavno svobodnega zadružništva. Kdor hoče torej pošteno sodelovati pri reševanju Slovenskega naroda, mora sodelovati v tej smeri, da se narodu ta panoga shrani in razmnoži. Ako bo količkaj kazalo za samostoj nost Jugoslovanov, bodimo uverjeni. da tega naši vsestransko preizkušeni zanesljivi voditelji, prvaki našega naroda v stari domovini, ne bodo zamudili pridobiti. Toda to je mogoče pričakovati edino le, ako naš narod z Avstrijo zma-ga! Kajti nasprotniki imajo za slučaj, ako zmagajo, domovino Slovencev ž razdeljeno: Srbi dobe Bosno in Hercegovino, Črnogorci Dalmacijo, Po-leatarji pa Istrijo in Goriško. Mar to ni že zadosti jasno obelodanjeno? Kaj hočejo torej še vedno naši izdajalci s svojimi frazami in snubitvami ,celo pred našimi tukajšnjimi cerkvami? Ali ni to skrajna podlost in predrznost od njih? Jernej Zupan. Z GORIŠKEGA BOJIŠČA. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Ivanovo 1915. Praznična je bila Gorica. Vest o padcu Lvova je vzbudila nepopisno radost. Iz hiš so zaplapolale cesarske mestne in — slovenske zastave. Da, tudi slovenske! Niti najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi kedaj visele: irredenta pod varnim okriljem oblasti tega ni dovolila. A zdaj, zdaj se je to zgodilo spontano, samoumevno in na-še dolgo zadrževano in teptano narodno čuvstvo je planilo na dan in zahtevalo solnca, luči, svobode, ki si je ne da več vzeti. Prej smo z gnjevom v duši stiskali pesti, ko so slovenskim fantom-nabornikom jemali trobojnice že pri vhodu v mesto, ko so jo iztrgali našim vojakom iz rok, ki so odhajali na bojišče", a zdaj — vriskajo in pojejo "U boj!" mimo njih dalmatinske čete, odhajajoče v strelske jarke na Kalva-rijo in Oslavje, kjer že osmi teden odbijajo noč in dan strahovite laške napade med točo granat in šrapnelov. Prej je bila naša trobojnica v mestu političen zločin, zdaj je dokument našega patrijotizma, ki ga je zapečatila obilna slovenska kri na vseh bojiščih. Življenje je valovilo po ulicah, kjer so se v čudoviti harmoniji prelivale barve plapolajočih zastav. In solnce je sijalo veselo, obrazi vseh so bili ve-i-.i li in naša radost je bila iskrena in notranja, poglobljena od zavesti, da je sovražnik pred vratmi, da so njegovi strelski jarki oddaljeni komaj 1 km od nas, a da naše Gorice nikdar ne dobe. Počasi je priplul laški aeroplan nad mesto. Kot velika ptica roparica. Ob-kroževal ga je, gledal to življenje po ulicah, polnih prelivajočih se barv zastav, pisanih oblek in solnčnikov, polnih glasne radosti in južne brezskrb-nosti. V širokih krogih je plul, se oddaljeval in se približeval, se dvigal in se spuščal, kakor obkroža ptica roparica krasen plen, ki ne more do njega, ne more od njega in ga opazuje le z roparskopohlepnimi očmi. Konečno se je dvignil zelo visoko in odplaval s svojim vitkim alumiuiastim telesom, ki se je lesketalo v solncu, kakor da bi bilo pokrito s srebrnimi ribjimi luskinami, proti Furlaniji. dokler ni .vto-nil za kalvarskimi hribi v sopari poldneva. * * * V prvih popoldanskih urah so pa zagrmeli laški topovi, kakor da bi se valila ogromna nevidna telesa od bog-vekod in bogvekam, je v zraku zaje-čalo, se zvijalo, tulilo. Kaj hoče Ca-dorna? Zbrisati mogočni vtis, ki ga je naredilo zavzetje Lvova na naše čete? Ali pa hoče izbrisati sramotni pečat, ki ga je vtisnil poraz pri Kustoci v mlado, le slave in zmag željno laško zgodovino in ki ob jutrajšnji obletnici iznova zaskeli? lil padajo granate in šrapneli na vse hribovje goriškega obmostja. Rumeni plameni se zabliskajo iz kepe dima nad našimi vinogradi. Na naša polja padajo med strašnim grmenjem in vničujejo, razdirajo, razlivajo vse. vse. Na slemenil, po vr-'hovih in dolinah se dvigajo proti nebu črni ogromni stebri dima kakor iz ne-broj pogorišč. Tam se rušijo naše hiše, naš;v domovja pod udarci dežja o-gromnih železnih kosov. In kakor v režeč posmeh je razgrnila priroda v ta okvir vso krasoto goriške ravni: v temnozelenem, tesnem objemu Soče so ležala razgaljena polja v večernem solncu, vsa bujna, neoskrunjena, z zlato mrežo solnčnih žarkov pregrnjena. Vse bolj od udar-iCeV laških granat je bolela ta lepota naše zemlje. Ogromna solnčna obla . je obvisela nad Brdi. Razkošno so se razlili čez vse gričevje njeni zlati praški kakor velik iskreč pajčolan. Pod tem pajčo-lanom so se plazile umazanosive plasti dima, dokler niso legle temne sence in posesale vso to gorko, živo luč. Solnce je tonilo smukoma in utonilo v krvavi zarji, ki se je bila napila vse krvi no naših gričih padlih vojakov. Nizko se je sklonilo svetlozeleno nebo i" pokrilo ljubeče s črnim plaščem noči razrito bojišče. Tistikrat so zagoreli kresovi po brdih: kresni večer jc bil, vseh tajnosti in skrivnosti poln. A srca niso šepetala nemih besed in oči se niso smehljale v slutnji tihe, daljne sreče: v nepopisni grozi je krik-nilo tisoč src, v' neizrazni bolesti je gorelo tisoč oči: naši domovi gorijo! Plameni' so švigali iz hiš visoko v nebo, da je zažarelo in razsvetljevalo grozno vso okolico. In tedaj je zagorelo tudi srce naših src: Sveta Gora. Ogenj je planil iz samostanskega poslopja v temno noč, plameneči oblaki dima so legli na baziliko in jo obdali z ogromnim, strašnim vencem. "Marija. Marija!" In narod, ki je nem in udan pretrpel vse grozote molče in stisnjenih ustnic je zaplakal kot otrok. Zajokale so vasi, zajokale žene, zajokali starci in starke. Zastrmele so oči na goro v nepopisnem trpljenju, zajecljale so ustne, roke so zakrile obraz. Saj so vsi romali k Materi na goro, trudni in obteženi, in vse je potolažila in vsem je vlila novih moči. A zdaj? Zdaj gori njen dom!... "Mati! Mati naša!" . Strašna, neusmiljena roka jim je iz- trgala srce iz prs in ga rezala počasi, košček za koščkom... Srce Primorske, srce naših src, pa J_e izgorevalo polagoma vso kresno noc, dokler niso mladi žarki že resnega solnca poljubljali začrnelega zidovja samostana in razdejane cerkve. "Marija! — Mati!" Poletna nadloga. Kolera, ki je spojena s bljuvanjem in krči, vnetja čreves, krči, driska, kolika in vnetje odvajevalnih organov, potrebuje hitro in zanesljivo ponK>c in zdravilo. Skrbna mati in previdna gospodinja ima na polici Severovo zdravilo zopet d na nsko skozi celo leto, Vzje se' CSUZi W- Predi zapis da je pripravljena hitra pomoč v slu- čaju potrebe. Stane samo 25c, a vrednost istega je neprecenljiva v slučaju potrebe. Imejte ga v zalogi. Dobi'6 ga v lekarni, ali pa pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Aug. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 1,000,000 kron. Prihranki 780,00« kr*«. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, MatkoviN. , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rrednort-nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, BoiB® , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo> Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. V< "na ,di 12 PBpo; "stia, IZ Za za za za za za z z; df IZ s« iz, "ikra 2Č r Plača Mai i s. Čl; si K H; m H; -m s m m m K S S S m s s s m s m s £ Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOl* Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NIŠO CENt TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu I Hi ^Hi^Hi^Hi^Hi^Hi^Ui^Hi^Hi^HiSHi^Hi^^S \m KSHi^ifi^Hi^ifi^ifi^ifi^sfi^tfi^ifiasairaifi^^ kzr. 1 2 3 4 5 ' 6 7 ' S i P, fx r ve lik '0ro Union Coal & Transfer Co- 515 C18S STREET, JOLIET, ILL. Piano and JE^iiriiiture Moving* Chicago telefon 4313. Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Uitauovljeu l 1895. Anton Nemanich in Si** 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohie St.. Joliet, H1' - etiU* * Priporoča alaraeaa« »kčiiitv« »voj uvod, ki je Mtatu; ima laatno zateka* amkulaaco, ki j« aajlepia t traike wi»rt ia kočije. Na poahr« a« poahui ntk ia* poaoči ia patoar«. Kadar rabit« kaj r aafc rtroM a« ociaaite aH laMlaaaJ"-M. M?5 ji« N. W. 544. NaM krni*tU h ni 4mUrm » ■in] Družba sv. Družine Vstanovljena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. IU., 14. maja 1915 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedeži JOLIET. ILL. /W&1NO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: fredsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 v . Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111 pij—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111 . NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. j FINANČNI IN POROTNI ODBOR: tephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. : naiV-S,®a 'n denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. Daj Peljejo „a i. porotnika. Vse pritožbe '°dimeien0 ^>ru®trvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsj-stu države Itlino& s 8. udi obojega spola. d0 55^'. sPreJema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od T leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ?.9Polno vcl!JE VRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana *s°to takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne redu Za iw. , ^ ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer ln sprejete v gl. uradu. JfcLACu; za p0°p °,'no ,izKubo vida na enem očesu vsoto $100.00; ža iz^k"0 izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za iZgub° ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za. 0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za 0 ene noge nad členkom vsoto $100.00; za i2gub° obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgut,0 naj!manJ štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; Za z'omli ° najmanJ' štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo. hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- J^lacuje ,,2Plač; ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak čian(ica) '"taatno 0'SOta $^0.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za Za Pošk c!jo na kiIi a,i vtrganj V?lrazPiše i111"6- 'n °Perac'je se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-■ afi Pošk h ta3n''c na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-p'ačila k ° nine a'i operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in daje D g ca) J'e deležen vseh dobrot S. D. p ' D- takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in (Y. ... eg tega plačujejo Društva bolniško podporo. » . 4I»uice\ iv. P Irn«, Plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z zavarovalnine: in pravic (po dne 1. maja 1915), ki azred. 2 "'• 3 4 "'" s "••• 6 "••' 7..... 8 "°lei Za $250.00: Starost. • 16—20 • 20-25 ■ 25-30 ■ 30-35 ■ 35—40 ' 40-45 • 45-50 50—55 Asesment. .... 18c ____ 20c .... 23c .... 25c ____28c .... 32c ____ 38c 45 c Razred. 1 .... 2 .... 3 .... 4 .... 5 .... Za $500.00: Starost. , 16-20 .... . 20—25 .... . 25—30 .... , 30—35 .... , 35—40 .... 6 ......... 40—45 Asesment. ..... 35c ..... 40c ..... 45c ..... 50c ..... 55c ..... 63 c 45—50 .......... 75c Plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. IZ STARE DOMOVINE. ki se sedaJ" "ahaja Uan 6. ure zvečer v Sk, "k, . ovnih vaj za duhov-e škofije letos ne bo. I-oCr "c "U scv«rnem bojišču . aniCe- .S»u»nik, bivši predsed-Vr"im kiižc 'kovan s častniškim kC " W?1 Za^li ga dve Su na n 80- 'Začasno leži v „ ^rs>kem. '1. SP JUbliani £ C? za KoriŠke begun- hni;nie"oTbclode,ui:-Dnc 10-, 0t0uK0SPod rau ,. s , Ker avuatt,lj Svetoslav ^a. !C-ctka „ ? P°s,'cdovalnica ta-Vlik atl b^u„7 novi,a z namenom ^rojj^ni iz Goriškega 1, t. £ \V,n ln deželni poslali niC1 Pr0f( za podpredsednika k 4 - °r an Berburč in za mi m ®>Ui dab3sti - 0 »Udi BFrez )e soglasno po- ,, S Po »plinOc i" italijanskim "Ji oglasijo. Da °ziru usj. m sklepu ko-Vn. Sospod dr. Fol uoiiauka iz Gorice. • R ra>''- v I k,hra' Mestna vojna >ie ^iiatudi lja,li « Rvoj delo- '"DaV" se - 2a«la delovati. 1 i? R0 40 vin., stro- in l,ru»ke 1 NZ80 vi? ^ vi,,. K> 5 ndrev°iVa! °!:oli v na8lo Je b'l v'!«' tr s'p i->Vanja voinA. ^ Sim"?1 r 87 a" razProdano bil velik in je Za major- PP.; Ivan Gross 7. !yer Huffn« Sll"e Robert Rudolf pp-5 Ivan Si- 87. PP. — Za nadporočnike; Begovič Pavel 87. pp.; Kos Josip 7. lovski bat.; Jazbec Martin 97. pp.; Mirkovič Karol 27. pp.; Kopriva Rihard 47. pp.; Čošič Jos., 97. pp.; Suhadolnik Ivan 96. pp.; Jaške Jos. 97. pp.; Cilzel Gustav 20. lov. bat.; Pišek Fran, železn. p.; Koprivnik A-dalbert 87. pp.; dr. Sušnik Tomaž 2. bos.-here. p.;^dr. Kordin Gustav 87. pp.; Er žen Valentin 2. bos.-here, p.; Pil h Ivan 7. pp.; Juhant Štefan 1. bos,-lierc. p.; dr. Rakovec Feliks 4. pp. ti-rol. c. lovcev; Deršič Ivan 87. pp.; Puč nik Adalbert 87. pp.; dr. Milan Šubic. —Za poročnike: Fišer Fran 7. pp.; Pe-tcrnel Karol 3. bos.-herc. p.; Belz Božidar in Zurek Alojzij, oba železn. p.; (iril Josip 87. pp.; Lenarčič Ivan 2. bos.-herc. p.; Jarec Ivan 2. bos.-herc. p.; Dobovišck Rud. 87. pp.; Šinkovec Bogomir 4. bos.-herc. p.; Wohinc Ivan 4. bos.-herc. p.; Lavrič Jos. in Stano-nik Ivan, oba 2. bos.;herc p.; Fux Ka-. rol 87. pp.; Roglič Stanko 2. bos.-herc. p.; Pih Alojzij in Orel Stanko, oba 47.' pp.; Pogorele Karol 2. .bos.-herc. p.; Cipin Anton 47. pp.; Gričar Štefan 47. pp.; Šilih Jos. 47. pp.; Lončar Rihard 27. pp.; Baraga Evgen 47. pp.; Vrhovec Božidar 27. pp.; Krajcer Ivan 87. pp.; Geč Fran 7. pp.; Ploier Evgen 7. pp.; Trciber Pran, Tomažič Albin iu Kun I.udvik 47. pp. — Uinrl je dne 2. jul. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Janez Iforvat, pešec 17. p. p., dtfma od Sv. Trojice pri Mokronogu. Bil je to prvi vojni ranjenec, ki je umrl v tej bol- nišnici. — Smrt znanega majorja na fran-coskc.ni bojišču. Poroča se, da je v ljubljans-kili krogih poznati major in-fanterije, gospod von der Decken, ki je bil v vojni proti Franciji poveljnik in pri štabu polka "kralj Jurij" št. 106 nemške armade — vsled strela v glavo na posledicah operacije, te rane dne 30. julija t. 1. v Lipsiji umrl. — Iz Tržiča. Na severnem bojišču je padel junaške smrti Jakob Pernuš, posestnikov sin od Sv. Ane, in sicer v bitki dne 14. februarja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po desetih me-sccih Franc Kališnik. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Sešek, ki je bil ujet v Prze-myslu. Piše, da so hodili 3 dni in se vozili 17 dni po železnici, dokler niso prišli v Taškent. — Umrl je v Trnovem g. Anton Zaje, posojilniški tajnik, občinski svetovalec, star 55 let. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva Janez Vidmar od Svete Helene, o katerem ni bilo že 8 mesecev nobenega glasu. " Piše iz Skob^lova v Turke-stanu, da je bil v Przemyslu ujet in da je zdrav. — V Trebnjem so podrli kameniti most, ki pelje čez železnico v grad, ker se namerava kolodvor razširiti za en tir. — Cepci so zgodaj zapeli na Mirni. Marinovi so dne 9. jul. omlatili ječmen. Tako zgodaj ga prej še niso nikdar. —Aprovizačni odsek za mesto Ljubljana je sklenil, da se bode odslej oddajal tudi riž v mestni vojni prodajalni. Sladkorja se bo naročila potrebna množina,, da mestni prebivalci ne bodo imeli toliko pomanjkanje zanj. Predvsem pa se bo poskrbelo, da pride na trg dovolj jajc in zelenjave po dostojni ceni. — Sploh se bodo pa cene živil uravnavale od tedna do tedna in preko teli cen ne bo smel nihče ku povati in ponepotrebnem dražiti živil. Obenem se poskrbi, da se tržni red proti raznim prekupcem poostri. - Umrla je 18. jul. v ljubljanski hi ralnici bolniška sestra Jožefa Lavrič, stara 54 let. — Umrl je vsled kapi v Ljubljani v Trnovem Tomaž Korbar. Bil je na jemnik P l.onllard Co.. Inc.. New York Est. 17W Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino --—-.POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-- POPOLNOMA PREPRIČAN —-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.80 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 31. AVGUSTA 1915. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) In vselej, kadar je Nataša izpreme-nila ton in prišla k meni s pritožbo o Aljoši, ali po razrešitev kakih kočljivih dvomov, ali pa s kako skrivnostjo in s tajno željo, da bi jo razumel, predno izpregovori, vselej je kazala zobke, ko je zrla vame in bilo je, kakor da me prosi, naj ji odgovorim tako, da si oddahne njeno srce. Spominjam pa se tudi, da sem ob takšnih prilikah prehajal v strog in rezek ton, kakor bi koga ošteval; to se je zgodilo popolnoma nehote, a posrečilo se mi je vselej. Moja ostrost in resnoba je bila na mestu in je povzdigovala moj ugled, poleg tega pa čuti tudi vsak človek tuin-tam potrebo, da ga nekdo ošteje. Nataša vsaj je odhajala včasih popolnoma potolažena od mene. "Ne, vidiš, Vanja," je nadaljevala, držeča mi eno ročico na rami, dočim mi je z drugo stiskala desnico, z očes ci pa se potapljala v moje oči, "zdi se mi, da je bil nekako premalo ginjen; zdel se mi je, kakor človek, ki je že deset let oženjen, a še vedno prijazen s svojo soprogo. Ali ni to vendarle przgodaj? Smejal se je in se vrtel, toda tako kakor bi se me vse, kar je delal, tikalo le deloma, nič več tako kot prej. .. Zelo se mu je mudilo h Kata rini Feodorovni... Nagovarjala sem ga, on pa me ni poslušal, ali pa je začenjal govoriti p drugih rečeh; saj poznaš tisto njegovo slabo, velikosvetno navado, ki sva mu jo že tolikrat ogra-jala. Z eno besedo, — bil je tako ravnodušen. .. A kaj govorim! Ah, kakšni nenasitneži smo, Vanja, kako samo-glavi tirani smo mi ljudje! Šele sedaj vidim: prazne izpremembe obraza človeku ne odpustimo, in pri tem niti ne vemo, od česa se mu je obraz izpreme-nil! Prav si imel Vanja, ko si me ravnokar okregal. Jaz sama sem mu vsega tega kriva! Sami si delamo bolečine, pa se še pritožujemo... Hvala ti, Vanja, popolnoma si me potolažil. Ah, ko bi se Aljoša danes pripeljal! Toda kaj! Na vse zadnje se še razsrdi za to, kar je bilo prej..." "Ali sta se mar že prepirala?" sem vzkliknil začudeno. "Niti pokazala mu nisem! Samo nekoliko žalostna sem bila, njegovo veselje pa se je nenadoma izprevrglo v zamišljenost, in njegovo slovo se mi je zdelo nekako suhoparno. A podala bom ponj. Tudi ti, Vanja, me pridi nocoj obiskat." "Gotovo, samo če me nekaj ne zadrži." "Kaj pa je takšnega?" "Eh, naprtil sem si opravkov! Sicer pa z gotovostjo mislim, da pridem." .r SEDMO POGLAVJE. Točno ob sedmi uri sem prišel k Maslobojevu. Stanoval je v majhni hiši v Šestilavočni ulici. Njegovo stanovanje je ležalo v stranskem krilu. Obstojalo je iz treh, ne baš revno o-pravljenih sob, ki pa niso bile bogve-kako čedne. Pomanjkanja ni bilo o-paziti, pač pa nenavaden nered. Vrata mi je odprla lepa deklica kakih devetnajstih let, oblečena zelo priprosto, a prikupljivo in snažno, in z dobrosrčnimi, veselimi očmi. Takoj sem uganil, da mora biti to tista Aleksandra Semenovna, o kateri mi je bil prej mimogrede omenil, da me hoče z njo seznanili. Vprašala me je, kdo da sem in, zaslišavša ime, je dejala, da me pričakuje, da pa sedaj spi v svoji sobi, kamor je povedla tudi mene. Maslo-bojev je spal na krasnem, mehkem divann, pokrit s svojim umazanim plaščem in z obrabljeno usnjato blazino pod glavo. Xjegovo spanje je bilo zelo rahlo; jedva sva vstopila, že me je poklical po imenu. "Ali, to ->i ti! Te že čakam. Ravnokar se mi je sanjalo, da si prišel in me budiš. To pomeni, da je čas. Pe-ljiva se." 1 "Kam se bova peljala?" "H gospe." "11 kakšni? Po kaj?" "H gospe Bubnovi! To je krasoti-ca!" je zategnil, obrnivši se k Aleksandri Semenovni, in si ob spominu na go^po Btibnovo poljubil konce prstov. "Vidva se-še ne poznata? Tukaj, Aleksandra Semenovna, vam predstavljani literarnega generala; takšne gledajo zastonj samo enkrat v letu, sicer pa za denar." "Nisem tako neumna! Ne poslušajte ga, prosim vas; vedno se norčuje z menoj. Kakšni generali so to?" "Saj pravim, da so posebne vrste. Ti ekscelenca, jia ne misli, da je neumna; mnogo pametnejša je, nego se dozdeva 113 prvi pogled." "Ne poslušajte ga! V večno sramoto me spravljate pri dobrih ljudeh," se je obrnila k Maslobojevu. "Rajši bi me katerikrat v gledališče peljali!" "Ljubite, Aleksandra Semenovna, svoje domače... Ali še niste pozabili, kaj morate ljubiti? Ali niste pozabili tiste besede? Ki sem vas jo naučil?" "Gotovo da je nisenii Bogve kakšno neumnost pomeni." "Nc, kakšna je torej ta beseda?" "Vpričo gosta se bom sramotila, ne? Morda pomeni kaj nespodobnega. Jezik naj mi vsahne, ako povem." "Torej ste jo pozabili?" "Nisem je pozabila: penate!... Ljubite svoje penate... To si je izmislil; morda penatov nikoli ni bilo 11a svetu. I11 čemu naj bi jih človek ljubil? Venomer me za nos vleče!" I11 Aleksandra Semenovna je silno vznevoljena stekla iz sobe. "Čas je, da greva! Zbogom, Aleksandra Semenovna!" Odšla sva. "Vidiš, Vanja, prvič sediva k temule fiakarju. Tako. Drugič pa sem prej, ko sem se od tebe že poslovil, še nekaj izvedel, in sicer ne po ugibanju, temveč z gotovostjo. Celo uro sem še o-stal 11a Vasilijevskem otoku. Ta ar-liipov je strahovita kanalja z raznoterimi podlimi okusi. Bubnova je že davno znana, da se bavi s takimi zadevami; šele nedavno bi bila skoro pravici v roke padla. Praznične _obleke, s katerimi je kitila to sirotico, kakor si mi prej pripovedoval, rni niso daie miru, ker sem bil nekaj takega že slišal. Prej sem popolnoma slučajno izvedel še nekaj, kar utegne res biti. Koliko let ima dekle?" "Zdi se, da kakih trinajst." "Po rasti ji ni videti. Tako dela Bubnova: ako je treba, pravi enajst, drugič pa petnajst. I11 ker revica nima niti zaščite, niti rodbine..." "Ali je mogoče?" "Kaj pa si mislil? Gospa Bubnova bi ne vzela sirote iz zgolj usmiljenja k sebi. Toda naj se varuje takih namenov. Tudi policijo bi rada za nos zvodila, pa se moti! Postrašil jo bom, zakaj še od prej se spominja, — no, in tako dalje, ali me razumeš?" Bil sem silno presenečen. Vse te vesti so mi razburile dušo, in v strahu, da ne bi prekasno prišla, sem poklical fiakarja. "Ne vznemirjaj se; koraki so storjeni," je dejal Maslobojev. "Mitroška že čaka na naju. Bubnova mi bo prišla ravno v pesti. Zato naj se ne predrzne. .." Dospela sva in obstala pred gostilno; toda možaka, ki so mu pravili Mitroška, ni bilo tam. Ukazala sva fiakarju, da naju naj počaka pred vhodom v gostilno, in se napotila k Bubnovi. Mitroška naju je pričakoval pred vrati. Okna so bila jasno razsvetljena: slišal se je pijani, nebrzdani smeh Sizobrjuhova. "Vsi so gori, že kakšne četrt ure," je poročal Mitroška. "Zdaj bo skrajni čas." "A kako pridemo notri?" sem vprašal jaz. "Kot gostje," je rekel Maslobojev. "Mene in Mitroško pozna oba. Res je vse zaprto, toda ne za nas." Rahlo je potrkal na vrata, ki so se takoj odprla. Hišnik, ki jih je odpali-nil in Mitroška sta se spogledala. Vstopili smo tiho; v hiši nas niso slišali. Hišnik nas je spremil po stopnicah in potrkal. Nekdo je zaklical; 011 je odgovoril, da je eden: "mudi se mu baje.' Vrata so se odprla in vsi trije smo vstopili hkrati. Hišnik je izginil. "Oho, kdo je to?" je kliknila Bubnova, ki je stala pijana in razpuljena v majhni sobi, s svečo v rokah. "Kdo?" se je oglasil Maslobojev. "Kako je to, Ana Trifonovna, da ne poznate milih gostov? kdo drugi, kakor mi?... Filip Filipič." "Ah, Filip Filipič! To ste vi, — mili gostje — a kako ste — jaz! — vseeno — izvolite vstopiti. — Bila je popolnoma zmedena. "Kam? Tu sem? Tu je vendar samo mostovž! Ne, nas lahko bolje sprejmete !" Maslobojev je sunil z nogo v vrata in stopili smo v majhno sobo z dvema oknoma, z geranijami, pletenimi stoli in s slabim, starim klavirjem; vse, kakor je moralo biti. A predno -1110 stopili v sobo, takrat, ko smo se še razgovarjali 11a mostovžu, se je Mitroška potuhnil in, kakor sem izvedel kasneje, ni šel z nami, temveč je počakal za vrati, da bi pozneje drugim odpiral. Razpuljena in naličena ženska, ki je gledala dopoldne Bubnovi preko rame, je bila njegova kumica. Sizobrjuhov je sedel 11a tenkem di-vančku i/, rdečega lesa za okroglo mizo, ki je bila pokrita s prtom. Na mizi sta stali dve steklenici toplega šampanjca in steklenica slabega ruma; videl sem tudi krožnika 3 sladkarijami, pogačicami in orehi treh raznih vrst. Sizobrjuhov je bil zelo pijan in zadovoljen; njegovega tovariša pa 111 bilo tam. "Takole delaš!" je zarjul Maslobojev na vse grlo. "Pa še k Dussotu vabi I" "Filip Filipič, ali ste me počastili?" •je zamrmral Sizobrjuhov in se nama z blaženim licam dvignil nasproti. "Ali piješ?" "Oprostite." "Ne oproščaj se, temveč povabi gosta k sebi. Prišla sva pokrokat s teboj. Se enega sem pripeljal: moj prijatelj !" Maslobojev je pokazal name. "Veseli me, to se pravi — srečnega se štejem . . . Hilii!" "Uh, to da bi bil šampanjec! Kakor kisla zeljna juha!" "Zalite me." "Ti se k Dussotu niti prikazati ne upaš, pa še druge vabiš! In takšen kmet da bi bil kdaj v Parizu!" "Bil sem, saj sem imel denar. Tam sva se odlikovala s karponi Vasilji-čem!" "Ali mogoče poznate Karpa Vasilji- ča?" "Kako naj jaz poznam tvojega Karpa Vasiljiča?" "Tako — zaradi političnih razmer. Z njim sva tamkaj v mestecu Parizu pri madami Joubert razbila angleško stensko zrcalo." "Kaj sta razbila?" "Angleško zrcalo. Takšno je bilo, da se je razprostiralo čez celo steno, do stropa; Karp Vasiljič pa je bil že tako pijan, da je nagovoril madame Joubert po ruski. Stal je pri zrcalu in se s komolci naslonil nanj. Jouber-tovka pa zaupije nad njim v svojem jeziku: "Zrcalo stane sedemsto frankov, stri ga boš!" On se le muza in gleda mene; sedel sem njemu nasproti 11a divanu. "Štefan Terentjič, čuj, Štefan Terentjič! Ali pojde na kose, ali ne? Kaj praviš?" Jaz pravim: "Pojde!" Takrat pa udari s pestjo po zrcalu; dzin! Kar kos6i so se usuli naokrog. Joubertovka zacvili in mu skoči v obraz, češ: "Kaj pa počenjaš, razbojnik! Odkod si?" — po francoski seveda. O11 pa pravi: "Ti, madame Joubert, vzemi svoj denar, moje nature pa nikar ne oviraj!" Za petdeset frankov se je udala: šestoinpetdeset pa jih je plačal in dokolovratil." Tisti hip se je zaslišal nekoliko vrat dalje strašan, presunljiv krik, za dve ali tri izbice naprej. Tudi jaz sem vzkliknil in strepetal; spoznal sem ta krik: bil je glas Helene. Takoj za tem prestrašenim vzkrikom so se zaslišali drugi, psovke, ropot in naposled glasni, jasno razločni udarci z dljanjo po obrazu. Gotovo je delal zdaj Mitroška na svojo roko. Naenkrat pa so se šiloma odprla vrata in Helena, je planila v sobo, bleda, kalnih očf, v beli, a popolnoma zmečkani in raztrgani muselinasti obleki, z lepo počesanimi, a bržkone v hudi borbi razpuljenimi lasmi. Stal sem ravno nasproti vratom; planila je k meni in se oklenila z rokami. Vsi so preplašeni kvišku planili. Krik in vriše se je vzdignil ob njenem prihodu. Takoj za njo se je prikazal med vrati Mitroška, in vlekel za lase svojega sovražnika, katerega je bil očividno dobro obdelal. Privlekel ga je do praga 111 ga sunil v sobo k nam. "Tu je! Primite ga!" je dejal Mitroška z veliko zadovoljnostjo v o-brazu. "Poslušaj," je rekel Maslobojev in mirno pristopil k meni ter me potipal z roko po rami, "vzemi najinega fiakarja in se odpelji z deklico 11a svoj dom; tukaj ni več opravka zate. Jutri uredimo ostalo." Tega se nisem dal dvakrat reči. Prejel sem Heleno za roko in jo odpeljal iz te zmešnjave. Kako so tamkaj končali, ne vem. Zadrževal naju ni nihče; gospodinja od groze ni vedela kam. Vse se je zgodilo tako naglo, da ni mogla delati nikakih zaprek. Fiakar je že čakal in dvajset minut nato sem se že nahajal v svojem stanovanju. Helena je bila skoro poljnrtva. Odpel sem ji obleko, poškropil jo z vodo in jo položil na divan. Lotevala se je je vročica in se ji je začenjalo blesti. Ko sem gledal njen bledi obrazek, njene brezbarvne ustnice, njene črne, razkuštrane, a šele ravnokar skrbno namazane in počesane lase in vso njeno obleko z rožnatimi trakovi, ki so tupatam še viseli 11a nji, mi je postala vsa ta malopridna zadeva jasna. Ubožica! Postajalo ji je činulalje huje. Nisem se premaknil od nje, zakaj sklenil sem, tla nocoj ne pojdem k Nataši. Včasih je Helena dvignila svoje dolge trepalnice in me gledala dolgo in pozorno, kakor da me ^poznava. Zaspala je šele pozno, okrog ene ponoči. Jaz sem zadremal poleg nje na tleh. OSMO POGLAVJE. Vstal sem zelo zgodaj. V .-o noč sem se zbujal >koro vsake pol ufe, stopil k svoji ubogi varovanki in opazoval z velikim zanimanjem. Vročica jo je kuhala in bledlo se ji je včasih; proti jutru pa je trdno zaspala. Čeprav sem smatral to za dobro znamenje, vendar sem sklenil iti po zdravnika, še preden se ubožica prebudi. Poznal sem zdravnika sanica, ki je že od pametiveka prebival s svojo nemško gospodinjo v Vladiivjirski ulici; bil je zelo dobrodušen starček. Odpravil sem se k njemu; obljubil mi je, da me ob desetih obišče. Ker sem bil pri njem že ob osmih, se mi je silno zahotelo, oglasiti se med potjo pri Maslobojevu, toda premislil sem si. Bržkone je od sinoči še trdno spal, vrh tega pa bi se Helena utegnila prebuditi in se prestrašiti, ako bi* se v moji nenavzočnosti znašla sama v mojem stanovanju. V svojem bolnostnem stanju bi lahko pozabila, kako, kdaj in na kak način da je prišla k meni. Zbudila se je tisti hip, ko sem stopil v sobo. Šel sem k nji in jo previdno vprašal, kako se počuti. Ni mi odgovorila, pač pa me je dolgo časa gledala s svojimi izraiovitimi črnimi očmi. Po njenem pogledu sem sklepal, da je pri jasni in popolni zavesti, odgovarja pa da mi morda po svoji stari navadi ne. Tudi snoči in pred- včeranjim, ko je prišla k meni, na moja vprašanja ni rekla niti besedice, temveč se mi je naenkrat uprla v oči s tistim dolgim, srepim pogledom, ki je bil poleg strmenja in plašne radovednosti tudi izraz nekega čudnega ponosa. Tudi zdaj sem videl v njenih očeh nekaj ostrega in nezaupnega. Položil sem ji roko na čelo, da vidim, če ji je še vroče, ona pa jo je molče in tiho odrinila s svojo drobno ročico ter se obrnila proč, z obrazom proti steni. Pustil sem jo, da je ne bi vznemiril. Imel sem velik čajnik iz medi. Že dolgo mi je služil mesto samovarja, da sem kuhal v njem vodo. Drva sem imel; hišnik mi jih je bil nanosil naenkrat za pet dni. Zakuril sem peč, šel po vodo in nastavil čajnik, na mizi pa sem razložil svojo čajno prijiravo. Helena se je obrnila k meni in me radovedno opazovala. Vprašal sem jo, če bi kaj rada. Mesto odgovora pa se je zopet obrnila od mene. "Zakaj je neki jezna name?" sein si mislil. Čudno dekle! Moj stari zdravnik je prišel ob desetih, kakor je bil obljubil. Ogledal je bolnico z vso nemško natančnostjo in mi dal mnogo zaupanja, rekoč, da ima sicer mrzlico, da pa ni nobene posebne nevarnosti. Dodal je, da mora imeti drugo, stalno bolezen, kakšno srčno napako, ki bi jo bilo treba posebej opazovati; za sedaj pa da se ni bati ničesar. Zapisal ji je kapljice in praške, bolj iz navade, nego potrebe, in me začel takoj izpraševati, kako da je prišla k meni. Obenem se je z začudenjem oziral po mojem stanovanju. Ta starček je bil silno gostobeseden. (Dalje prih.) SEDAJ JE PRAVI CAS. Kdor ima namen in se je odločil še letos kupiti farmo, je seeaj najzadnji čas, da to stori; dobra zemlja v lepem, za kmetijstvo ugodnem kraju, se hitro razproda. Zato se podvizajte, da ne bo prepozno!—.Ne nalagajte svojih prihrankov v banke, ker to je negotovo in nosi premalo obresti, marveč vložite ga v dobro, rodovitno zemljo, ki Vam bogato poplača Vaš trud. Kdor se ni na lastne oči sam prepričal, ne more ve jeti, kako lepo vse na naši zemlji obrodi. Pripomniti moramo, da se v zimskem času, ko je vse pusto in prazno, nikdar ne more tako ogledati, ko sedaj, ko je vse polno življenja in ko vidite na polju pridelke. Več rojakov se je že to spomlad naselilo, in vsi so prav zadovljni in srečni ter si ne želijo več nazaj povrniti na svoja po-prejšna mesta v zaduhle mestne tovarne. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, blizu železnic in večjih mest, oddaljenih 3 do 5 milj. Pridite takoj ali pa prej pišite po natančnejša pojasnila in po obširen popis zemlje z zemljevidom, kar pošljemo vsakemu brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, LOUIS BEWITZ, 198 1st A v. Milwaukee, Wis. Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............^ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................."g Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za............. Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za............. Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in . 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«"' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois- '.'.'.'M v * i* JCUET.ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI ?J Velika zaloga vsakovrstnih b 'I in firnežev. Izvršujejo se j g varska dela ter obešanje 5 papirja po nizkih cenah. A lexander IMS t\chi. Phone 376. §J 120 Jefferson St. J0tf^f N. W. telefon 556 W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. POZOR ROJAKINJ5' Ali veste, kje je dobiti najb°'' i yf so po najnižji ceni? Gotov«" J. & A. Pasdtf h se dobijo najboljše sveže ( • it ' jene klobase in najokus: Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. pridi" Nizke cene in dobra P0' naše geslo. Ne pozabite torej ot)^3^ ,ci nasej mesnici in grocer'J1 } J lu Broadway and G«"1'® Chic. Phone 2768. N. W- f* d hi Naročite zaboj steklen^ novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Ota telefon 40S S. Bluff SI.. JolBji