Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	-.
ŠTEVILKA 79.	JOLIET, ILLINOIS, 31. AVGUSTA 1915 _________________	LETNIK XXIY»
Rusi kdo poraženi ob Zloti Lipi, vzhodna Galicija.
Avstrijski bajoneti jih izgnali iz utrjenih postojank. Maršal Hindenburg pred Grodnom, maršal Mackensen pred Lutskom. Pri zavzetju trdnjave Brest-Litovsk se posebno odlikovali Hrvatje in Poljaki. Rusi se dalje umikajo.
Italijanski napadi na Goriškem odbiti. Ljuti boji na Tirolskem.
ribViC!em' ItaHja' 26' av£' — Ezio Ga" a|di, sin generala Ricciotija Gari-
in vnuk velikega Garibaldija, je
. tez^o ranjen v obraz med bojeva-
z Avstrijci.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 27. avg. — Sledeče" uradno aznanilo je bilo izdano danes: ■ vceraj omenjeni napad proti sever-nCmu odseku Lavaronske visoke pla--5.' j® bil odbit, so podjeli močni ^"Janski oddelki. Po več nočeh sil-eSa bombardiranja proti fronti ob -e'na Mezzocrato je bilo streljanje d silnejše v torek zvečer, dokler ni največje jakosti. Toča izstrel-dilj P31*3'3- P° polnoči, ki so ji sle-n ' naPadi več pešpolkov in bataljo-t°V. a'P'nskih čet. Naše tirolske če-vSe'n avstriiski ostrostrelci so odbili v vnaskoke in v rano jutro je bil so-ni napad končno zlomljen. Dvesto na"I Ital'janov je bilo naštetih v asih žičnih zaniotih."
Italijansko naznanilo.
p-
in	»vj. — Sledeče uradno na-
0 ie t>ilo izdano danes: drli ^Uganski dolini so Italijani pro-
učili
od
Eore Ciraron zapadno ter za-
So	Armentera in goro Abbio.
_ Vražniku se ni posrečilo zaustaviti
naše
let ",Pro<liranje in je pustil število u-
v naših rokah. b0 , Seet>ach-dolini je naše topništvo r, , ardiralo sovražnika v zakcjpih in
''ObPil° Avstrijce-
•ni0. K°renji Soči smo zavzeli nekaj §lern . avstrijskih zakopov na južnih Avven'-1 ^ombona ter ujeli število str«iSt-r,'Kev in zaplenili nekaj brzo-
'•Ob Pov-
bard. toaški fronti je sovražnik bom-baterral ^lo našo fronto s številnimi ^ ]arn'. nedavno postavljenimi.
Vkljub temu smo, nadalje delali obko-pe in priprave za prodiranje. Včeraj je naše levo krilo zavzelo še več zakopov ter zaplenilo mnogo pušk in vojnih zalog."
Lahi na Goriškem odbiti.
Dunaj, 28. avg.'— Avstrijski vojni glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo:
"Italijansko bojišče: Na obmorski fronti je sovražnik snoči in davi poskušal na več točkah napasti, a smo ga povsod odbili, in sicer s posebno ugodnim uspehom zapadno od Polaz-za. Sv. Martina, na Doberdobski planoti in blizu naših postojank severno od mostnega branika pri Tolminu. O-krog Bovca se boji nadaljujejo.
"Na Tirolskem se Italijani bližajo našim postojankam severno od Lu-ganske doline.''
Z ruskega bojišča.
Avstrijski glavni stan, čez London, 26. avg. — Avstrijsko konjištvo je prodrlo vriroduo- od Kovla in razdvojilo ruske čete, ki sedaj ne morejo skupaj nastopati, kakor poročajo poveljniki na fronti.
Brest-Litovsk zavzet.
London, 26. avg. — Brest-Litovsk, glavno rusko trdnjavo in zbiralno središče za obrambno linijo ob reki Bug, so danes zavzeli Avstro-Nemci. Do-čim so se Rusi krepko upirali napad-nikom, dokler so se ti bližali trdnjavi, je očividno, da niso poskušali branici Bresta-Litovskega samega, nego so ga zapustili kakor Osovjec, ker se nameravajo ustanoviti v novih postojankah dalje vzhodno, kakor so včeraj naznanile brzojavke iz Petrograda.
Le dve trdnjavi preostajata.
Nemci jo sedaj v posesti cele železniške proge iz Chohna v Bia'Iystok. . Ker so Rti-i že zapustili Bialystok. sta manjši trdnjavi Grodno in Olita sedaj edini močno utrjeni postojanki, ki sta preostali v njihovih rokah. Obema se bližajo. Nemci in bosta prejkone opuščeni, ko izpolnita svoj namen, o-lajšati umikanje ruskih armad,-
Rusi še niso v velikem Bjelovjeskem gozdu, ki se razteza trideset milj severno in južno ter je širok od sedemnajst do trideset milj. Gozd je slavno lovišče in bizonsko varovališče.
Ruske armade baje na varnem.
Južno od tega gozda so Pripetske mužave, ki ščitijo rusko levo krilo, in ker je dovolj cest in troje ali četverci železniških prog, pravijo tukaj, da veliki knez Nikolaj lahko izvede umik, če se bosta Grodno in Vilna mogla obdržati dovolj dolgo. Pa četudi se ne obdržita, pravijo vojaški opazova-* telji, da bo veliki knez že precej daleč do svojih novih postojank, predno ga morejo Nemci zajeti ob strani.
Zopet govorijo o ruskih'pripravah na odpor, a neznano je doslej, kje se nameravajo spustiti v boj.
Berlin poroča o zmagi.
Berlin, 26. avg., brezžično v Sayville, N. Y,—-Rusko trdnjavo Brest-Litovsk so zavzele nemške čete. Tako je danes naznanil štab nemškega vojnega glavnega stana.
Nemške in avstro-ogrske čete so naskočile utrdbe ob zapadni in severoza-padni fronti ter snoči prodrle v osrednjo trdnjavo. Rusi, pristavlja naznanilo. so potem..ojju>tili trdpja.vo.
"Pravkar smo prejeli novico, "da je bil Brest-Litovsk zavzet," je naznanil ] predsednik državnega zbora ob otvoritvi današnje seje. Naznanilo je bilo sprejeto z dolgotrajnim ploskanjem.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 27. avg. — Rusi, ki so bili poraženi pri Brestu-Litovskem, se u-mikajo na obeh straneh železnice v Minsk, kakor danes naznanja avstrijski vojni urad. Besedilo naznanila sledi:
"Sovražnik, poražen pri Brestu Litovskem, je sedaj v polnem umikanju na obeh straneh železnice v Minsk (ki leži kakih 150 milj severovzhodno od Bresta Litovskega). Čete nadvojvode
wvlcan Pr*aa AjunW»tlan
StAVKARJI V BOJU S STRAŽNIKI PRED OLJARNICO V MESTU BAYONNE, N. J.
« bil videti
Pred
nekaj
"strelj
tedni
ce
sku
za
vavl
kat 'leno.
'Pina
enih
critn Videt
so bili izgredi pred veliko oljarnico Standard Oil-družbe v Bayonnu, N. J. Več stavkarjev v spopadih med stavkarji in njih sočutniki ter oboroženimi stražniki družbinimi. Na tej sliki je stavkarjev in njih prijateljev pri naskakovanju deset čevljev visokega konkritnega obzidja oljarni-bili stražniki skriti. V tem spopadu so stražniki streljali in ozemlje pred obzidjem je bilo okr-je tudi skupina stavkarjev in njih prijateljev, ko se pripravljajo na drugi naskok na oljarnico.
Jožefa Ferdinanda so šle skozi goreče mesto Kamieriec-Litovsk.
"Ob reki Lesni zasledujejo nemške čete Ruse od zapada in juga v smeri Korbina. Pri Kovlu, Vladimiru Vo-lynskem in na vzhodnem Gališkem ni i)ilo- nobene izpremembe."
Nadaljnje nemške namere.
London, 27. avg. — Ko so Nemci dobili v polno posest celo linijo ob Brestu Litovskem, so zopet začeli o-fenzivo v baltiških pokrajinah ter pri-ti-kaio na Ruse v okrožjih jugovzhodno od Mitave in severovzhodno od Kovna v prizadevi, da zavzamejo glavno f. ic-zniško'progo, ki drži -kozi Villi o Dvinsk v Petrograd. To utegne biti.'ob času najvažnejše nemško vojno podjetje, dasiravno rabijo zazdaj več čet v zasledovanju Rusov, ki se umikajo od Bresta Litovskega.
Pričakuje se pa, da bo po zavzetju Bresta Litovskega, ki mu je sledilo zavzetje trdnjave Olite, južno od Kovna/ maršal von Hindenburg iznova poskušal, odrezati umik Rusov.
Rusi se umikajo v dobrem redu.
Mislijo pa tukaj, da je zdaj prepozno za Nemce, izvršiti to namero. Rlisi so očividno zapustili Brest-Litovsk in Olito, predno so Nemci dospeli, ker zadnji nič ne poročajo o vojnem plenu. Avstrijsko uradno naznanilo pravi, da je nadvojvoda Jožef 1 Švdinand našel mesto Kamienec-Li-tovsk v plamenih, ko je dospel.
tega je torej sklepati, da Rusi še v<jjfcMo odvažajo v ozadje vse premične si vari, ki bi utegnile koristiti vpadni-koiri, ter sežigajo, česar ne morejo vzeti s seboj.
Sklenili zapustiti Grodno.
Rusi so očividno sklenili zapustiti Grodno, edino važno trdnjavo na svoji glavni obrambni liniji, ki jo še ob držujejo. Brzojavka iz Petrograda na Reuters Telegram Co. navaja izjavo "Ruskega Invalida", da bo trdnjava Grodno opuščena, ko se zavaruje umik braniteljev.
Avstro-Nemci so zdaj potisnili svoje nasprotnike v staro Rusijo. Čete carja Nikolaja se bojujejo za obstanek liu zemlji Bele Rusije, ki prvikrat med
to vojno čuti učinke sovražnega na-.. - .........
Rusi pripravljajo novo linijo.
Domneva, da so Rusi utrdili drugo fronto, ki nudi priložnost za obnovo ofenzive, je bila nekoliko potrjena. Poroča se, da novo linijo utrjujejo po vseh najnovejših metodah, znanih vojaškim inženerjem.
Ruske armade so še nedotaknjene, z dejansko vsemi svojimi topovi, pričakujoče obilnejše zaloge streliva. Vojaški pisatelji tukaj mislijo, da je ve liki knez Nikolaj sedaj sposoben za odpor, ker so morale avstro-nemške izgube biti velike, zlasti med tremi tedni, ki so pretekli med zavzetjem Varšave in osvojitvijo Bresta Litovskega.
Zapustili trdnjavo Olito.
Berlin, 27. avg. — Rusi so zapustili trdnjavo Olito ob reki Njemen, 30 milj južno od Kovna. Tako so tukaj danes uradno naznanili.
Olita je deveta važna trdnjava, ki so jo zavzeli vpadniki v zadnjih treh tednih. Leži ob glavni ruski obramb ni liniji, sredi pota med Kovnom, ki je že v nemških rokah, in Grodnom, kakih petdeset milj jugozapadno od Vilne, važnega železniškega središča na neposredni glavni progi v Petro-grad.
Ujeli 200,000 Rusov.
Več nego 200,000 ujetnikov, več tisoč topov in dovolj pušk za oborožbo več vojnih divizij je bil vojni plen Avstro-Nemcev v zadnjih treh tednih, izza zavzetja Varšave. Rusi so bili pognani nazaj več nego 100 milj na svojem središču. Vse njihove prvoli-nijske obrane so bile zavzete in samo trdnjava Grodno ob drugi liniji jim preostaja. Predaje Grodna von Hindenburg« je pričakovati pred koncem tedna.
Rusi na severu se naglo umikajo proti Vilni. Nič ne kaže, da bi se tam poskušali upirati, in vse brzojavke potrjujejo domnevo, da se bo cela ruska linija umaknila do linije Dvinsk-Minsk, zanašajoč se na močvirja in gozdove, da zadrže nemško prodiranje.
Avstrijska zmaga na Gališkem.
Dunaj, 28. avg. — Avstrijski vojni glavni stan je danes objavil sledeče naznanilo:
"Rusko bojišče: Naše armade na vzhodnem Gališkem so včeraj predrle sovražno fronto ob Zloti Lipi, ki je bila ze več tednov niočno utrjevana. Med Gologuri in Brzezani smo zavzeli sovražna postojanke v dolgosti čez 30 kilometrov.
"Avstro-ogrski polki so naskočili ruske postojanke med Gologuri in Du-liajowim, in zvezne čete so osvojile sovražne postojanke blizu Brzezanov. Ujeli smo 20 častnikov in 6,000 mož. Sovražni protinapadi so se popolnoma izjalovili. Sovražnik se je začel davi ob celi fronti umikati.
"Vzhodno od Vladimira Volynskega
Mirna poravnava z Nemčijo gotova.
Za potop "Arabica" odgovoren poveljnik dotičnega podmorskega čolna, pravi Berlin.
RESNA BESEDA Z ANGLIJO.
V zaščito mednarodne pomorske trgovine z nezabranjenim blagom.
Washington, D. C., 28. avg. — Nemška diplomacija je sijajno zmagala nad diplomacijo Združenih Držav. To, kar je nemški poslanik že nekaj mesecev poskušal doseči, prisiliti Anglijo, da mednarodno trgovino z nezabranjenim blagom pusti pri miru, se utegne sedaj uresničiti, vkljub britanski papirni blokadi ali zaprtiji na morju.
Dasiravno v uradnih krogih nočejo priznati, vendar je gotovo, da so pogajanja med Bernstorffom in Lansing-om vedla do tega, da bode Uncle Sam odslej odločno nastopal tudi proti An-Iiji.
Nemčija se je izrekla pripravljeno, pismeno zajamčiti, da smatra obljubo za resno, da ne bo ogrožala varnosti ameriških državljanov na morju.
Zavezna vlada pomirjena.
Washington, D. C., 29. avg. — Poročila, ki so dospela danes iz Berlina v zavezno glavno mesto, potrjujejo prepričanje v vladnih krogih, da je poslanik grof Bernstorff za vsak korak, ki ga je storil v pogajanjih zadnjega tedna v slučaju "Arabica", dobil pooblastilo od državnega kancelarja
dr. Von Bethmann-HolKvega, oziroma od državnega tajnika von Jagowa. Vsled teh pogajanj in današnjih poročil iz Berlina tukaj odkritosrčno priznavajo, da nima zavezna vlada najmanjšega povoda za pritožbo glede ravnanja nemške vlade.
Uncle Sam na vrsti.
Pogajanja dovedejo, kakor je sedaj upati, do najhitrejše in zadovoljive poravnave vseh spornih vprašanj o vojskovanju s podmorskimi čolni. Od Uncle Sama samega pa bode odvisno, ali bode sporazumljenje, ki je mislijo doseči, trajno. Dolžnost zavezne vlade je, ostati pri obljubi, izrečeni v njeni zadnji noti Berlinu, ter osvoboditi nevtralno pomorsko trgovino nezakonitih omejitev, katere so ji naložile odredbe-britanskega kronskega sveta in zadnji "ukrepi" britanskega admiral-stva.
Vlada ima roke proste.
Vsled ugodnega prevrata je zavezna vlada v položaju, da obrne svoje oko na mehiško vprašanje, s katerim se bode podrobno bavila menda ta teden. G Lansing tudi ve, da more pričakovati uradnega berlinskega poročila o potopu "Arabica" šele v kakih dveh tednih. Dotedaj se morajo pogajanja z Nemčijo seveda odložiti.
Ali bo Uncle Sam med tem, to se pravi, še predno dospe uradno nemško poročilo, govoril % britansko vlado resno besedo, ni znano, dasiravno je znano, da je bila prihodnja nota v očrtu že pred nekaj dnevi dogotovljena in predložena predsedniku v odobritev.
na južnem Rusko-Poljskem so bili vroči boji. Armada generala Puhalo je pognala sovražnika nazaj v smeri Lutska in mu je za petami.
"Severno od Pripeta se bližata zaveznika od juga in zapada mestu Kor-binu.
"Avstrijske čete so izgnale sovražnika severno in vzhodno od Kamienca Litovskega iz njegovih postojank."
Hrvatska pehota se odlikovavla.
Avstrijski glavni stan, 28. avg. Ruska trdnjava Brest-Litovsk je bila zavzeta v prvi vrsti z bajonetom. Hrvatski in krakovski pešaki so se posebno odlikovali z nenavadnim junaštvom. Prodirali so proti južni in zapadni fronti, dočim je nemški reservni vojni zbor prodiral od severa v notranjost trdnjave.
Zasledovanje se nadaljuje.
London, 29. avg. — Čisto nič ni še odjenjalo zasledovanje umikajočih se Rusov po Nemcih in, kakor danes uradno poročajo iz Berlina, sta zaveznika napredovala v vseh odsekih vzhodne bojne linije, razun v Kurlandiji, kjer se armade velikega kneza Nikolaja trdovratno in izdatno upirajo.
Od Kovna, kjer so Nemci baje zlomili rusko odpornost in se morajo to^ rej bližati Vilni, ob Njemenu do Grodna in odondod jugovzhodno skozi Bie-lovješki gozd ter ob mejah močvirja ob reki Pripet se Rusi umikajo do novih postojank.
Z zapadnega bojišča.
London, 26. avg. — Zavezniški zra-koplovci na .zapadni fronti so v zadnjih dveh dneh izvršili dvoja čina, kakršnih še ni bilo nikdar zabeleženih v zgodovini.
Oddelni poveljnik A. W. Rigsworth je sam napadel in razdejal neki nemški podmorski čoln blizu Ostenda.
Mnoštvo dvainšestde$etih zrakoplovov, največje, kar se jih je kdaj zbralo, je preplulo 150 milj in spustilo 150 velikih bomb na nemško orožarnico blizu Saarlouisa. Francosko poročilo pravi, da je bila napravljena velika škoda, a nemško uradno naznanilo pa to zanika.
Nemški zrakoplovci pa so bili tudi delavni in so razdejali baje štiri zavezniške zrakoplove.
Bomba za bombo.
Pariz, 27. avg. — "Bomba za bombo," je videti geslo francoskih in nemških zrakoplovcev. V zadnjih dneh so zrakoplovskim napadom z ene strani sledili zračni obiski z druge strani.
Uradno naznanilo pravi danes popoldne, da so francoski zrakoplovci bombardirali dve nemški železniški po staji v Argonih, dočim so nemški zrakoplovci spuščali bombe na Cler-mont-en-Argonne.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, čez London, 27. avg. — Naznanilo nemškega vojnega glavnega stana se glasi:
"V Champagni in na gričevju ob reki Meuse so bili francoski zakopi razdejani po razpokih min. V Voge-zih je bil medel francoski napad lahko odbit."
Črnca sežgana v Texasu.
Sulphur Springs, Tex., 29. avg. —1 Maščevala je druhal tukaj pozno danes usmrtitev nekega pomožnega šerifa in usodno ranitev šerifa J. B. Butlerja s tem, da sta bila resno ranjeni črnec King Richmond in truplo njegovega brata Joe, usmrčenega v boju z zasledovalci, sežgana na kolu v Butford parku.
Ob mehiški meji.
Brownsville, Tex., 29. avg. — Uradno poročilo so prejeli danes okrajni uradniki tukaj, da je bilo sedeminštiri-deset od mehiških razbojnikov, ki so se udeležili napada na Norias ranch, 65 milj severno od Brownsvilla dne 8. avg., usmrčehili po ameriških zasledovalcih in redarjih, in da so ostali tolovaji, po številu kakih petnajst, še zasledovani.
Ameriška nota Avstriji
Dunaj, 26. avg. — Ameriška nota na dvojno monarhijo, iznova zatrjujoča, da imajo Združene Države neizpre-menljivo pravico, po volji pošiljati strelivo v Evropo, je bila danes tukaj objavljena s sledečim dostavkom;
"Noto natanko proučijo v uradu za zunanje stvari in potem odgovorijo nanjo."
Skupaj 275 žrtev viharja.
Houston, Tex., 26. avg. — Po skrbnem pregledu in preštetju vseh objavljenih številk in uradnih poročil iz zadetih mest in večjih krajev je bilo danes dognano, da je tropični vihar, ki je obiskal texasko brežino pred desetimi dnevi, zahteval 275 človeških žrtev, in sicer 206 na suhem in 69 na mokrem. Razun tega pogrešajo še 102. osebi.	i •<!
Sedem izdajalcev obešenih.
Dunaj, 25. avg. — Sedem odličnih mož je bilo obsojenih na smrt zaradi veleizdaje. Med njimi so poslanec iz Varkowa, dr. Vladimir Kupilovicz, dva zdravnika in Dmitrij Jancliawsky, po-ročevavec petrograjskega dnevnika "Novoe Vremja". V>i bodo obešeni, ker jih cesar ni pomilostil.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
5 kron pošljemo za..........$ .90
10 "	" " .......... 1.65
lOO
ZA
Pošiljatve in pfsma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 31. AVGUSTA 1915.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III, under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
mobilu kaznilniškega ravnatelja. Ubežniki so Ed Smith, James Moran in Frank Gagen. Smith je bil "zaupanja vreden" kaznjenec in že 18. leto v kaznilnici; bil je šofer za bivša wardena Murphy in Allen in sedanjega začas nega wardena Lawrence Ryana. Moran, ki je bil v zaporu štirinajst let, in Gagen, ki je bil zaprt deset let, sta gotovo prišla v avtomobil, ko je bil ta v garaži. "Drugače si ne moremo predstavljati uteka," je rekel Ryan. "Drugim potom niso mogli zapustiti kaznilnice, in ker je tudi avto izginil, mislimo, da so jo odkurili kar najhitreje." — Dva kaznjenca, delajoča v kanienolomu, ista izginila predzadnjo nedeljo vpričo dveh stražnikov, in trije kaznjenci so nedavno mirno odšli iz "častne farme", češ da so dali svojo častno besedo wardenu Allenu in nikomur drugemu. — Nobeden izmed u-bežnikov ni bil zopet prijet, dasiravno so jih pomožni šerifi in policisti iskali po vsej državi.
—	Hladno vrqme. Predzadnji dan avgusta meseca je danes, ali vreme pa imamo novembrsko; posebno davi je bilo izredno mrzlo, da takega v tem letnem času ljudje res ne pomnijo. September je pred nami, pa se poletje še ni pričelo!
—	Pisma na pošti koncert zadnjega tedna so imeli: Bavjak Andy, Kobe-tič Ive, Plot Ivanka.
Joliet, 111, 30. avg. — Novo šolsko leto v naši župnijski šoli sv. Jožefa se prične z dnem 7. septembra, to je, prvi dan po Delavskem prazniku.
—	Zadnjo sredo sta bila poročena v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. John Musich in gdč. Mary Kapele. Ženin je doma iz Dragovanje vasi pri Črnomlju in nevesta iz Božakovega pri Metliki. Bilo srečno!
—	Gdčni. Margaret in Jennie Ne-manich sta bili na počitnicah v Chi-cagu dva tedna pri svoji teti gospej Kraus; obiskali sta vse svoje sorodnike in prijateljice.
—	Gdč. Anica Žlindra iz Clevelanda, O, se je vrnila predzadnjo soboto domov, ko je prebila mesec dni na počitnicah v Jolietu pri svojih sorodnikih. S tukajšnjimi svojimi prijateljicami se je tako imenitno kratkočasila, da je le nerada zapustila Joliet; ali morala je domov zaradi priprav za neko igro, prt kateri bo sodelovala kot <ena najboljših diletantinj slovenskega <odra v Clevclandu.
L — "So." Pri sobotni volitvi glede vprašanja O izdaji bondov za $250,000 v svrho razširjenja sedanje občinske višje šofe (h,igli sc.hool) je glasovalo 332 volivcev z "yes" in nad tisoč volivcev z "lio", tor<y je predlog propadel. Naš list je priporočal "no".
__Rockdalslci šalttnarji obsojeni.
Devet salooriarjev v bližnjem Rock-dalu je bilo obsojenih v soboto v o-krajnem sodišču v plačanje globe $200 in stroškov, a eden je bil obsojen v plačanje $100 in stroškov zaradi kršenja zakona o nedeljskem zapiranju .saloonov.. Ku saloonar je bil oproščen. Skupaj je bilo enajst salunarjev arefiranih v petek popoludne na zaporno povelje državnega pravdnika Roberta Martina. l'ritožbe so prišle iz Rockdala samega, nakar so tajni redarji dognali dejstva za vmešanje državnega pravdnika. Globa, ki je zadela tudi pet slovenskih salunarjev, je pač ekseuiplarična ali svarilna, drugače bi jo bilo smatrati za mnogo veliko.
—	Broadway med Ruby in Moran fctreetoma popravljajo lri tlakajo s ka-menitim tlakom. Severno od Moran streeta, t. j. izven obmestja je Broadway v prav lepem stanju.
—	Trije kaznjenci utekli. Trije kaznjenci v dosmrtnem zaporu zaradi umora, vsi poslani iz Cook countyja, bo utekli iz državne kaznilnice v Jolietu v sredo (25. avg.) zvečer v avto-
Bonifas, Mich, 24. avg. — Ker so naše roke vajene le sekiri in žagi, prosim, oprostite slabi pisavi. Tukaj nas je kakih 20—30 Slovencev, zaposleni smo v šumi. Dela se vsak dan, le plače tišči kapitalizem k ničli vedno bolj. Naš gospodar se malo razloči od nekdanjega Legreta. Le v enem se je dobro obnesel, namreč, da je pomagal, da se je naredila v tej naselbini nova cerkvica, ki stane okroglo 4,000 dol. in je bila vsa prec plačana. Daroval je prvi kompanist 1,000 dol, drugi $500 in odstopil aker zemlje, in drugi delavci eni po 100, drugi 50 in tako naprej, vsak po svoji moči. Naš priljubljeni in dobro znani rojak J&kob Levstek je nabral tudi čez 50 dol, lepa hvala mu za njegov trud, saj je moral marsikako slišati pri današnjih izobražencih. Blagoslovljenje se je vršilo 15. t. m, na Vel. Šmaren. Slavnost je bila lepa, posebno ker je bilo lepo vreme. Prišla sta bila dva gospoda duhovnika, eden iz Marquette, Mich, in eden iz bližnje naselbine Spruce Crossing. Bilo nas je vseh ljudi kakih 180. In kolekta se je bila dobro obnesla, namreč 120 dol.; darovali so še celo drugoverci, Bog povrni vsem. Dobijo se tudi seveda, ki mu je cerkev v največje napotje, ker je vrgel od sebe najdražji zaklad, namreč sv. vero, za katero je uboga mati se noč in dan trudila, da mu jo je vcepila v glavo in bi ga s tem storila srečnega na tem in onem svetu; in še sedaj vsaki dan pošilja molitve in vzdihe k nebesom. On pa tu sramoti in preklinja vse, kar je kaj katoliškega. Ako vidi, da se tovariš vlada še kot doma in spoštuje sv. vero, kar je dolžnost vsacega zavednega katoličana povsod, ga on sovraži in zaničuje in ga obklada z vsemi zaničljivimi priimki. Pa nič zato, le vsakemu takemu povejmo v obraz: "Proč od mene s takimi gnilimi kužnimi besedami! Ti hodiš okoli in gledaš, koga bi požrl, pri meni ne opraviš ničesar!" V drugič se te- ne bo lotil. Seveda, krivi so največ slabi časopisi, ki se taki siromaki dajo od njih potopiti. Zato dragi prijatelji, naročite si lis.t Ani. Slov, garantiram, da ga bo vsak zadovoljen in ga ne bo nikoli opustil, ker on vsacega pošteno vodi brez vsega straha naprej.
Torej naj končam. Še par črk v zalivalo za tako hitro in pošteno poši-Ijatev denarja; in tukaj zopet nekaj dolarjev vam pošljem za odposlali. (Naslov na posebnem papirju.)
Pozdravim še vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno čitatelje(ice) tega lista. In tebi, ljubi Slovence«, želim, da bi nas razveseljeval vsaki dan v kratkem.
Janez Martinov.
Chicago, 111, 24. avg. — Potrebe sila napravi bodeča šila. Za malo let nazaj je zgodovina narodov tako poučna, da bi ne smel nobeden človek teli naukov pustiti mimo iti, ne da bi si iz te velike izbirke za sebe koristen nauk prisvojil.
Kakor je gotovo, da sedanji čas zahteva od vseh narodov posebne zbranosti, tako je gotovo, da od avstrijskih Slovanov v prvi vrsti. Zakaj narodno sorodstvo je tista nevarna stvar (žali-bog, da je to resnica), ki preti avstrijske Slovane potisniti izpod kapa na dež, to se pravi: iz nezadovoljnosti z nemško Avstrijo v uničenje od Rilso-Srbije na eni strani; na drugi strani pu preti nič manjša nevarnost in ta je: avstrijskim Slovanom sedaj navidezno prijazna Nemčija.
Kakor v verskem, tako v narodnem oziru sta skoro obe strani enako nevarni.
Ako avstrijski Slovani propadejo v sedanji vojni, se jih bo moralo gotovo precejšnje število odcepiti od Avstrije, in naj pripadejo 'potem kamorkoli, povsodi se jim bo odvzela avstr. ustavna svoboda glede njih zadružništva. Na kako mogočo republiko v tem slučaju, je zelo prazno misliti. Kateri pa bodo ostali še pod Avstrijo, bodo pa dedovali vojne stroške tako grozne, da jim ne bo za obstati.
Ako pa zmagajo z Avstrijo, bodo pa
strmeli nad izvanredno hvaležnostjo Nemčije. Kajti le preveč jih bo Nemčija zmožna potisniti v svoje podnožje.
Potrebno zato bi bilo za naš mali Slovenski narod, da bi poleg' naših velikih mož, ki so z nadčloveško požrtvovalnostjo in trudom premnogi že v prezgodnji dobi osiveli v skrbeh in prizadevanju za narodni obstoj in boljšo bodočnost, stal sleherni domoljub, katerega stanu koli, ob strani s svojimi nasveti in se pomagal boriti V eni ali drugi obliki.
Svobodomiselna, izdajalska propaganda je na delu. Vsled tega bi morali biti na delu tembolj katoliški značaji.
Ker je resnica, da ima vsako delo svojo rast. zato je tudi resnica, da pride nepravo le prevečkrat na površje, ako se na pravi strani zadosti ne deluje.
Kasneje nad posledicami tarnati, je prepozno. Zato dajmo vsak svoj glas povzdigniti sedaj in doprinesimo svoje delo o pravem času, dokler tudi v tem oziru še ni prepozno, kajti prej, ali slej ima priti nova odločitev, namreč: Ali se bo Slovenski narod moral podvreči z vsemi barvami napacanim "Perunovcem" in zamenjati svoje praznike s Pustnim dnevom (praznikom njih boga Peruna) in se s tem zopet podvreči v oblast tistim, ki so svoj čas narod reševali s tem, da so se po uradih, gostilnah in gledališčih norčevali iz narodnih ubožcev, pili, plesali in maškarade igrali v narodovo pogubljenje, ne pa rešenje? — ali pa bo ostal katoliški, s svojim avstrijsko svobodnim zadružništvom, pod vodstvom katoliških mož in prepojen s katoliškimi idejami tako kakor je bil dosedaj, ki je v tej kratki dobi, odkar je Katoliška Ljudska Stranka zavladala v njem, postal vzor vsem slovanskim in tudi drugim narodom?
Naših "Ligarjev" (Perunovcev) nikar ne obsojajmo povprek. Potrebno je, da smo z njimi na jasnem, kaj imajo dobrega in kaj ne; da vemo v (J0' brem iti poleg njih in v slabem — stran od njih.
Njih program je dober, kar se bre.: protiversko politične narodnosti tiče, in to je tudi vse, kar se zamore na njih programu res dobro imenovati. Vsi drugi njih idejali pa stremijo za tem, kako bi Slovenski narod iztrgal, iz naročja katoliške cerkve.
Kdor je tako omejen, da tega ne uvidi, ni katoličan! In kdor sodeluje na polni program bodisi tukajšnjih Ligašev ali tajnih agentov, ki delujejo za propad Avstrije v stari domovini ali kjersibodi, ta je dvakraten izdajalec Slovenskega naroda!
Tako delovanje ni podlo od strani Rusov, Srbov, Črnogorcev, sploh ud sovražnikov; pač pa je podio >d Izakov, ki s tem s hinavščino zatrjujejo, da hočejo svojemu narodu pomagati.
Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo nikjer očito. Ti hinavci dobro vedo, kaj bi propad Avstrije za nje pomenil.
Recimo, da bi sovražniki Avstrije zmagali, za kar pa še ni nobenih znamenj, pač pa nasprotno, tedaj bi med avstr. Slovani brezdvomno prišli v veljavo pri Ruso-Srbih & Co. nasprotniki katoličanstva, v prvi vrsti liberalni Perunarji.
Kakšno odrešenje našega naroda bi to bilo, vemo mi katoličani bolje, kot Pfcrunarji sami. Zato pa ne — nikoli več! Samo en dan v letu vam bomo privoščili tudi zanaprej, kakor do sedaj, da vaše najsvetejše delo opravite. Kateri dan je to, dobro veste. Takrat imate srečo, vsaj en dan nahajati in naslajati se v vaših "nebesih".
Kdor hoče svoje sodelovanje pri reševanju Slovenskega naroda imenovati pošteno, ne sme naroda tiščati iz boljšega v slabše stališče.
Dovolj je jasno in znano, da ima Slovenski narod svoj obstoj in boljšo bodočnost pričakovati v svojem zadružništvu.
Perunovi odreševalci naroda pa bi to zadružništvo štrli, kakor hitro bi se jim posrečilo priti do zato potrebne moči.
Slovenski narod je značajno katoliški in tako je njegovo zadružništvo. Liberalni Perunarji pa bi hoteli, ako bi prišli do prilike tudi v tem slucaji'i zadružništvo po svojem okusu preufe-diti; to bi se jim pa nikdar ne posrečilo. Večina Slovenskega naroda bi bila v tem slučaju pripravljena, rajši vse pretrpeti, kakor pa družiti se s takimi značaji, kakor so liberalci. Slovenski narod bi se odločil vse popred pretrpeti, kakor pa da bi se dal odreševati od takih ljudi. To bodi tudi njihovim zvestim bratom, tukajšnjim Ligarjein povedano na uho in poleg tega še to: da so ravno oni in ljudje njih vrste povzročitelji "krvave arene" in trpeče domovine itd. s svojimi zlo-dejskimi lažmi, natolcevanjem, izdajstvom in umornim naprtenjem, ki pa se kruto maščuje vse to sedaj, ne toliko nad Avstrijo, kakor pa napadalcem samim.
Tista "gnila", "trhla" Avstrija s "siv-cem" na čelu ni bila v resnici taka, kakor so jo izdajalci sovražniku opisovali. O tem so se sedaj izdajalci tudi sami prisiljeni poučevati in se bodo imeli priliko še naprej.
Nam naj pa njih zlodejstvo služi v nauk: Delujino za rast naših katoliških idej, tedaj še posebno, ko naši nasprotniki delujejo na vse kriplje za svoje, tudi mi z isto napornostjo, kakor oni, ako hočemo, da zopet nanovo ne pademo z njimi vred v grozne posledice njih delovanja, tako kakor nahajamo sedaj- Prvič in drugič: Na-
še prepričanje bodi edino, da katoliški Slovenski narod nima nikake rešitve pričakovati od Ruso-Srbov & Co. in tudi ne od Nemcev, razun vojne zrna ge; temveč edino le od svojega bogo-služnega življenja in od avstrijsko u-stavno svobodnega zadružništva.
Kdor hoče torej pošteno sodelovati pri reševanju Slovenskega naroda, mora sodelovati v tej smeri, da se narodu ta panoga shrani in razmnoži.
Ako bo količkaj kazalo za samostoj nost Jugoslovanov, bodimo uverjeni. da tega naši vsestransko preizkušeni zanesljivi voditelji, prvaki našega naroda v stari domovini, ne bodo zamudili pridobiti.
Toda to je mogoče pričakovati edino le, ako naš narod z Avstrijo zma-ga! Kajti nasprotniki imajo za slučaj, ako zmagajo, domovino Slovencev ž razdeljeno: Srbi dobe Bosno in Hercegovino, Črnogorci Dalmacijo, Po-leatarji pa Istrijo in Goriško. Mar to ni že zadosti jasno obelodanjeno?
Kaj hočejo torej še vedno naši izdajalci s svojimi frazami in snubitvami ,celo pred našimi tukajšnjimi cerkvami? Ali ni to skrajna podlost in predrznost od njih?
Jernej Zupan.
Z GORIŠKEGA BOJIŠČA.
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Ivanovo 1915.
Praznična je bila Gorica. Vest o padcu Lvova je vzbudila nepopisno radost. Iz hiš so zaplapolale cesarske mestne in — slovenske zastave. Da, tudi slovenske! Niti najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi kedaj visele: irredenta pod varnim okriljem oblasti tega ni dovolila. A zdaj, zdaj se je to zgodilo spontano, samoumevno in na-še dolgo zadrževano in teptano narodno čuvstvo je planilo na dan in zahtevalo solnca, luči, svobode, ki si je ne da več vzeti. Prej smo z gnjevom v duši stiskali pesti, ko so slovenskim fantom-nabornikom jemali trobojnice že pri vhodu v mesto, ko so jo iztrgali našim vojakom iz rok, ki so odhajali na bojišče", a zdaj — vriskajo in pojejo "U boj!" mimo njih dalmatinske čete, odhajajoče v strelske jarke na Kalva-rijo in Oslavje, kjer že osmi teden odbijajo noč in dan strahovite laške napade med točo granat in šrapnelov. Prej je bila naša trobojnica v mestu političen zločin, zdaj je dokument našega patrijotizma, ki ga je zapečatila obilna slovenska kri na vseh bojiščih.
Življenje je valovilo po ulicah, kjer so se v čudoviti harmoniji prelivale barve plapolajočih zastav. In solnce je sijalo veselo, obrazi vseh so bili ve-i-.i li in naša radost je bila iskrena in notranja, poglobljena od zavesti, da je sovražnik pred vratmi, da so njegovi strelski jarki oddaljeni komaj 1 km od nas, a da naše Gorice nikdar ne dobe.
Počasi je priplul laški aeroplan nad mesto. Kot velika ptica roparica. Ob-kroževal ga je, gledal to življenje po ulicah, polnih prelivajočih se barv zastav, pisanih oblek in solnčnikov, polnih glasne radosti in južne brezskrb-nosti. V širokih krogih je plul, se oddaljeval in se približeval, se dvigal in se spuščal, kakor obkroža ptica roparica krasen plen, ki ne more do njega, ne more od njega in ga opazuje le z roparskopohlepnimi očmi. Konečno se je dvignil zelo visoko in odplaval s svojim vitkim alumiuiastim telesom, ki se je lesketalo v solncu, kakor da bi bilo pokrito s srebrnimi ribjimi luskinami, proti Furlaniji. dokler ni .vto-nil za kalvarskimi hribi v sopari poldneva.
* * *
V prvih popoldanskih urah so pa zagrmeli laški topovi, kakor da bi se valila ogromna nevidna telesa od bog-vekod in bogvekam, je v zraku zaje-čalo, se zvijalo, tulilo. Kaj hoče Ca-dorna? Zbrisati mogočni vtis, ki ga je naredilo zavzetje Lvova na naše čete? Ali pa hoče izbrisati sramotni pečat, ki ga je vtisnil poraz pri Kustoci v mlado, le slave in zmag željno laško zgodovino in ki ob jutrajšnji obletnici iznova zaskeli?
lil padajo granate in šrapneli na vse hribovje goriškega obmostja. Rumeni plameni se zabliskajo iz kepe dima nad našimi vinogradi.
Na naša polja padajo med strašnim grmenjem in vničujejo, razdirajo, razlivajo vse. vse. Na slemenil, po vr-'hovih in dolinah se dvigajo proti nebu črni ogromni stebri dima kakor iz ne-broj pogorišč. Tam se rušijo naše hiše, naš;v domovja pod udarci dežja o-gromnih železnih kosov.
In kakor v režeč posmeh je razgrnila priroda v ta okvir vso krasoto goriške ravni: v temnozelenem, tesnem objemu Soče so ležala razgaljena polja v večernem solncu, vsa bujna, neoskrunjena, z zlato mrežo solnčnih žarkov pregrnjena. Vse bolj od udar-iCeV laških granat je bolela ta lepota naše zemlje.
Ogromna solnčna obla . je obvisela nad Brdi. Razkošno so se razlili čez vse gričevje njeni zlati praški kakor velik iskreč pajčolan. Pod tem pajčo-lanom so se plazile umazanosive plasti dima, dokler niso legle temne sence in posesale vso to gorko, živo luč. Solnce je tonilo smukoma in utonilo v krvavi zarji, ki se je bila napila vse krvi no naših gričih padlih vojakov.
Nizko se je sklonilo svetlozeleno nebo i" pokrilo ljubeče s črnim plaščem noči razrito bojišče. Tistikrat so zagoreli kresovi po brdih: kresni večer jc bil, vseh tajnosti in skrivnosti poln.
A srca niso šepetala nemih besed in oči se niso smehljale v slutnji tihe, daljne sreče: v nepopisni grozi je krik-nilo tisoč src, v' neizrazni bolesti je gorelo tisoč oči: naši domovi gorijo! Plameni' so švigali iz hiš visoko v nebo, da je zažarelo in razsvetljevalo grozno vso okolico.
In tedaj je zagorelo tudi srce naših src: Sveta Gora. Ogenj je planil iz samostanskega poslopja v temno noč, plameneči oblaki dima so legli na baziliko in jo obdali z ogromnim, strašnim vencem.
"Marija. Marija!"
In narod, ki je nem in udan pretrpel vse grozote molče in stisnjenih ustnic je zaplakal kot otrok. Zajokale so vasi, zajokale žene, zajokali starci in starke. Zastrmele so oči na goro v nepopisnem trpljenju, zajecljale so ustne, roke so zakrile obraz. Saj so vsi romali k Materi na goro, trudni in obteženi, in vse je potolažila in vsem je vlila novih moči. A zdaj? Zdaj gori njen dom!...
"Mati! Mati naša!" . Strašna, neusmiljena roka jim je iz-
trgala srce iz prs in ga rezala počasi, košček za koščkom...
Srce Primorske, srce naših src, pa J_e izgorevalo polagoma vso kresno noc, dokler niso mladi žarki že resnega solnca poljubljali začrnelega zidovja samostana in razdejane cerkve.
"Marija! — Mati!"
Poletna nadloga.
Kolera, ki je spojena s bljuvanjem in krči, vnetja čreves, krči, driska, kolika in vnetje odvajevalnih organov, potrebuje hitro in zanesljivo ponK>c in zdravilo. Skrbna mati in previdna gospodinja ima na polici Severovo
zdravilo zopet d
na
nsko
skozi celo leto,
Vzje se'
CSUZi
W-
Predi zapis
da je pripravljena hitra pomoč v
slu-
čaju potrebe. Stane samo 25c, a vrednost istega je neprecenljiva v slučaju potrebe. Imejte ga v zalogi. Dobi'6 ga v lekarni, ali pa pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Aug.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 1,000,000 kron. Prihranki 780,00« kr*«.
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, MatkoviN. , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rrednort-nostne papirje in daje informacije vseh vrst
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, BoiB® , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo> Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
V<
"na

,di 12 PBpo; "stia,
IZ Za za za za za za z
z;
df IZ s« iz, "ikra
2Č
r
Plača
Mai
i

s. Čl;
si K H; m H; -m s m m m K S S S m s s s m s m s £
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOl*
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NIŠO CENt
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
I Hi ^Hi^Hi^Hi^Hi^Hi^Ui^Hi^Hi^HiSHi^Hi^^S \m KSHi^ifi^Hi^ifi^ifi^ifi^sfi^tfi^ifiasairaifi^^
kzr. 1 2
3
4
5	'
6
7 ' S i
P,
fx
r
ve
lik
'0ro
Union Coal & Transfer Co-
515 C18S STREET, JOLIET, ILL. Piano and JE^iiriiiture Moving*
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Uitauovljeu l 1895.
Anton Nemanich in Si**
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohie St.. Joliet, H1'
- etiU* *
Priporoča alaraeaa« »kčiiitv« »voj uvod, ki je Mtatu; ima laatno zateka* amkulaaco, ki j« aajlepia t traike wi»rt ia kočije.
Na poahr« a« poahui ntk ia* poaoči ia patoar«. Kadar rabit« kaj r aafc rtroM a« ociaaite aH laMlaaaJ"-M. M?5 ji« N. W. 544.
NaM krni*tU h ni 4mUrm »
■in]

Družba
sv. Družine
Vstanovljena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. IU., 14. maja 1915
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedeži JOLIET. ILL.
/W&1NO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: fredsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 v .	Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111
pij—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111
.	NADZORNI ODBOR:
1 Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
j	FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
tephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
: naiV-S,®a 'n denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. Daj Peljejo „a i. porotnika.
Vse pritožbe
'°dimeien0 ^>ru®trvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsj-stu države Itlino& s 8. udi obojega spola.

d0 55^'. sPreJema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od T leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
?.9Polno vcl!JE VRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana
*s°to takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne redu
Za iw. , ^ ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer
ln sprejete v gl. uradu.
JfcLACu;
za p0°p °,'no ,izKubo vida na enem očesu vsoto $100.00; ža iz^k"0 izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za iZgub° ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za. 0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00;
za 0 ene noge nad členkom vsoto $100.00; za i2gub° obeh nog nad členki vsoto $250.00;
za izgut,0 naj!manJ štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; Za z'omli ° najmanJ' štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo. hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
J^lacuje
,,2Plač;
ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak čian(ica)
'"taatno 0'SOta $^0.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
Za Pošk c!jo na kiIi a,i vtrganj V?lrazPiše i111"6- 'n °Perac'je se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-■ afi Pošk h ta3n''c na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-p'ačila k ° nine a'i operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
daje D g ca) J'e deležen vseh dobrot
S. D. p ' D- takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in (Y. ... eg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
» . 4I»uice\ iv.
P Irn«, Plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z zavarovalnine:
in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
azred.
2 "'•
3
4	"'"
s "••• 6 "••'
	7.....
8
"°lei
Za $250.00:
Starost. • 16—20
•	20-25
■	25-30
■	30-35
■	35—40 ' 40-45
•	45-50 50—55
Asesment. .... 18c
____ 20c
.... 23c .... 25c
____28c
.... 32c
____ 38c
45 c
Razred. 1 .... 2 ....
3	....
4	....
5	....
Za $500.00: Starost. , 16-20 .... . 20—25 .... . 25—30 .... , 30—35 .... , 35—40 ....
6 ......... 40—45
Asesment.
..... 35c
..... 40c
..... 45c
..... 50c
..... 55c
..... 63 c
45—50 .......... 75c
Plača vsak član(ica) še 5c
na mesec za stroške.
IZ STARE DOMOVINE.
ki se sedaJ" "ahaja Uan 6. ure zvečer v
Sk,
"k,


. ovnih vaj za duhov-e škofije letos ne bo.
I-oCr "c "U scv«rnem bojišču . aniCe- .S»u»nik, bivši predsed-Vr"im kiižc 'kovan s častniškim kC " W?1 Za^li ga dve Su na n 80- 'Začasno leži v „	^rs>kem.
'1. SP JUbliani £ C? za KoriŠke begun-
hni;nie"oTbclode,ui:-Dnc 10-, 0<lbOr"a 1
"a Predi °r k°nštituiral tako, . '°f? gospoda deželne-ln ljubij
a w 1 rilleri-. J.u"'Jan;kega podžu
N držav'- TdIjen z:l Pfedsed
Bin. - /■ -
icrja ^rek
Jlilca pr«fes( k'
,>t0uK0SPod rau ,.
s , Ker avuatt,lj Svetoslav ^a. !C-ctka „ ? P°s,'cdovalnica ta-Vlik atl b^u„7 novi,a z namenom
^rojj^ni iz Goriškega 1,
t. £ \V,n ln deželni poslali niC1 Pr0f( za podpredsednika k 4 - °r an Berburč in za
mi m
®>Ui
dab3sti -
0 »Udi
BFrez )e soglasno po-
,,
S Po »plinOc


i" italijanskim "Ji oglasijo. Da °ziru usj. m sklepu ko-Vn. Sospod dr. Fol uoiiauka iz Gorice.
• R ra>''- v I k,hra' Mestna vojna >ie ^iiatudi lja,li « Rvoj delo-
'"DaV" se - 2a«la delovati.
1	i? R0 40 vin., stro-
in l,ru»ke 1

NZ80 vi? ^ vi,,.
K>
5 ndrev°iVa! °!:oli	v
na8lo Je b'l v'!«' tr

s'p i->Vanja voinA. ^ Sim"?1 r 87 a"
razProdano
bil velik
in je
Za major-
PP.; Ivan Gross 7. !yer Huffn« Sll"e Robert

Rudolf
pp-5 Ivan Si-
87.
PP. — Za
nadporočnike; Begovič Pavel 87. pp.; Kos Josip 7. lovski bat.; Jazbec Martin 97. pp.; Mirkovič Karol 27. pp.; Kopriva Rihard 47. pp.; Čošič Jos., 97. pp.; Suhadolnik Ivan 96. pp.; Jaške Jos. 97. pp.; Cilzel Gustav 20. lov. bat.; Pišek Fran, železn. p.; Koprivnik A-dalbert 87. pp.; dr. Sušnik Tomaž 2. bos.-here. p.;^dr. Kordin Gustav 87. pp.; Er žen Valentin 2. bos.-here, p.; Pil h Ivan 7. pp.; Juhant Štefan 1. bos,-lierc. p.; dr. Rakovec Feliks 4. pp. ti-rol. c. lovcev; Deršič Ivan 87. pp.; Puč nik Adalbert 87. pp.; dr. Milan Šubic. —Za poročnike: Fišer Fran 7. pp.; Pe-tcrnel Karol 3. bos.-herc. p.; Belz Božidar in Zurek Alojzij, oba železn. p.; (iril Josip 87. pp.; Lenarčič Ivan 2. bos.-herc. p.; Jarec Ivan 2. bos.-herc. p.; Dobovišck Rud. 87. pp.; Šinkovec Bogomir 4. bos.-herc. p.; Wohinc Ivan
4. bos.-herc. p.; Lavrič Jos. in Stano-nik Ivan, oba 2. bos.;herc p.; Fux Ka-. rol 87. pp.; Roglič Stanko 2. bos.-herc. p.; Pih Alojzij in Orel Stanko, oba
47.' pp.; Pogorele Karol 2. .bos.-herc. p.; Cipin Anton 47. pp.; Gričar Štefan 47. pp.; Šilih Jos. 47. pp.; Lončar Rihard 27. pp.; Baraga Evgen 47. pp.; Vrhovec Božidar 27. pp.; Krajcer Ivan
87. pp.; Geč Fran 7. pp.; Ploier Evgen
7. pp.; Trciber Pran, Tomažič Albin iu Kun I.udvik 47. pp.
—	Uinrl je dne 2. jul. v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Janez Iforvat, pešec 17. p. p., dtfma od Sv. Trojice pri Mokronogu. Bil je to prvi vojni ranjenec, ki je umrl v tej bol-
nišnici.
—	Smrt znanega majorja na fran-coskc.ni bojišču. Poroča se, da je v ljubljans-kili krogih poznati major in-fanterije, gospod von der Decken, ki je bil v vojni proti Franciji poveljnik in pri štabu polka "kralj Jurij" št. 106 nemške armade — vsled strela v glavo na posledicah operacije, te rane dne 30. julija t. 1. v Lipsiji umrl.
—	Iz Tržiča. Na severnem bojišču je padel junaške smrti Jakob Pernuš, posestnikov sin od Sv. Ane, in sicer v bitki dne 14. februarja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po desetih me-sccih Franc Kališnik.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Sešek, ki je bil ujet v Prze-myslu. Piše, da so hodili 3 dni in se vozili 17 dni po železnici, dokler niso prišli v Taškent.
—	Umrl je v Trnovem g. Anton Zaje, posojilniški tajnik, občinski svetovalec, star 55 let.
—	Oglasil se je iz ruskega ujetništva Janez Vidmar od Svete Helene, o katerem ni bilo že 8 mesecev nobenega glasu. " Piše iz Skob^lova v Turke-stanu, da je bil v Przemyslu ujet in da je zdrav.
—	V Trebnjem so podrli kameniti most, ki pelje čez železnico v grad, ker se namerava kolodvor razširiti za en tir.
—	Cepci so zgodaj zapeli na Mirni. Marinovi so dne 9. jul. omlatili ječmen. Tako zgodaj ga prej še niso nikdar.
—Aprovizačni odsek za mesto Ljubljana je sklenil, da se bode odslej oddajal tudi riž v mestni vojni prodajalni. Sladkorja se bo naročila potrebna množina,, da mestni prebivalci ne bodo imeli toliko pomanjkanje zanj. Predvsem pa se bo poskrbelo, da pride na trg dovolj jajc in zelenjave po dostojni ceni. — Sploh se bodo pa cene živil uravnavale od tedna do tedna in preko teli cen ne bo smel nihče ku povati in ponepotrebnem dražiti živil. Obenem se poskrbi, da se tržni red proti raznim prekupcem poostri.
-	Umrla je 18. jul. v ljubljanski hi ralnici bolniška sestra Jožefa Lavrič, stara 54 let.
—	Umrl je vsled kapi v Ljubljani v Trnovem Tomaž Korbar. Bil je na jemnik <kopališča in posestnik v Kole-zij i.
—	Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 3. dom. p. Otmar Križ. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočmk 3. dom. p. Rudolf Ukmar in nadporoč-nik 3. dom. p. Josip Rublič.
—	Nagla smrt. Dne 9. jul. so našli na pašniku "Gorica" pri Sečjem Selu, občina Vinica mrtvega leta 1837. v Podgori, občina Prečna, rojenega Fr. Dularja. Vdrla se mu je kri.
-	Promoviral je na Dunaju za doktorja zdravilstva g. Vekoslav Košir.
•	Umrli so v Ljubljani: Alajos Sugar, pešec 38. pešpolka. — Mato Vu-čič, vodnik vojaških mul. — Germana H lede, hči mizarskega pomočnika, 20 mesecev. — Marija Koderman, kočar-jeva žena, 40 let. — Rozalija .Vrhov-nik, užitkarica, 70 let. —- Silvij P.uc.her, trgovinski mornar, 22 let. — Gjorgje Karabas. pešec 61. pešpolka. — Marjan Blaž, trenski vojak. — Ivan Kri-stič, črnovojnik bos.-herc. pešpolka št.
•	Josip Fekete, pešec 4. pešpolka.— Imre Banyai, pešec honvednega pešpolka št. 17.
Plemeniti čin. Gospod duhovni svetnik in župnik na Ježici pri Ljubljani, Šimeri Zupan, je podaril deželnemu muzeju Rudolfinum 4 slike, in sicer: 1. Langus Matej. Portret stolnega prošta Jos. Zupana. (Oljna slika na platnu.) 2. Langus Matej. Sprejetje sirote. (Oljna slika na lepenki.) 3. Langus Matej. Pokrajina: Bled. (Oljna slika na platnu.) 4. Langus Hen-rieta. Genre: Jokajoči deček. (Oljna slika na lepenki.) Razen tega je podaril še 18 fotografij uglednejših duhovnikov ljubljanske škofije iz preteklega veka. Slike so umetniško važne, ker deželni muzej nima od Langtt-sa nobene druge vrste slik, nego le portrete.
Ravnatelj Gustav Tire deželni kulturni nadzornik. Glede na izredno važnost deželne kulture v sedanjih časih in nakopičenja tozadevnega dela se je deželni odbor sporazumil s c. kr. kmetijsko družbo, da stopi tajnik Kmetijske družbe začasno v deželno službo, zajedno pa vodi še nadalje tajništvo Kmetijske družbe. Tajnik Kmetijske družbe, ccs. svetnik ravnatelj Gustav Pire je to nalogo sprejel in.deželni odbor mu je podelil naslov de-že 1 no - k uit u r nega nadzornika. Ta u-redba pomenja le provizorij glede na sedanje za kmetijstvo izvanredno težavne razmere.
—	Vlom. V Ropcrcah je vlomil ponoči dne 8. jul. neki neznanec v klet posestnika Jožefa Dimnika in je od-
el 1710 kron in 7 kg slanine.
- Napredek mlekarstva na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se je na-molzlo 1. 1908 skupaj 11,032 litrov mleka. Posnelo se ga je v tem letu 1710 litrov in zasirilo 88 litrov. L. 1913 se je namolzlo 31,448 litrov mleka; posnelo 7952 litrov in zasirilo 2286 litrov. Napravilo se je v tem letu 312 kg surovega masla in 235 kg sira. L. 1914 se je pričelo meseca marca z nakupovanjem mleka v- Prečni. Dobilo se ga je tam okroglo 50,000 litrov. Skupna množina mleka jc znašala v pretečenem letu 81,435 litrov. Posnelo se ga je 30,769 litrov in dobilo 1231 kg masla; zasirilo pa 10,928 litrov in izdelalo 1015 kg sira in sicer limbur-škega sira, katerega se jc prodalo največ znani tvrdki Wild na Dunaju. Samo po rsebi se razume, da se je povzdignilo tudi število in vrednost živine, ki je znašala konci 1. 1908 okroglo 7390 K, konci 1. 1913, tedaj pred vojno, pa 13,900 K.
r
ŠTAJARSKO
1
—	Pastirsko pismo knezoškofa dr. Mihaela Napotnika. Povodom Najvišjega rojstnega dne je knezoškof dr. Napotnik izdal pastirsko pismo, v katerem med drugim odreja, da se ima na predvečer 18. avgusta po vseh cerkvah lavantinske škofije pol ure zvoniti z vsemi zvonovi. Stanovanja naj se razsvetle, zažgo kresovi in vrše ba-kljade. 18. avgusta, oziroma, kjer je običajno, prihodnjo nedeljo naj se po vseh cerkvah opravi za cesarja in cesarsko hišo slavnostna služba božja z zahvalno pesmijo, h kateri naj se povabijo vse oblasti. Ta dan naj se povsod nabirajo darovi za štajerski voj-noskrbstveni urad, 19. avgusta pa naj se po vseh cerkvah opravijo zatlušnice za padle vojake.
—	Fatamorgana na Pohorju. 25. julija so pohorski izletniki videli, kakor smo že omenili, dve prikazni fatemor-gane, ki sta trajali približno 35 minut in dosegli čudovito jasnost. V prvi sliki je šlo očividno za velik preko-morski transport na oceanskih velikanih, katerim so ob strani, le deloma vidno, sledile manjše ladje. Neki o-pazovalec se je trudil, da bi natančno razpoznal posamezne dele velikih par-nikov, a ni se mu posrečilo, ker so bile oči ob tem prenapete. Po njegovem mnenju je utegnil biti to vojaški transport v spremstvu manjših enot vojne mornarice v Sredozemskem mor ju. Na drugi sliki je opazovalec, kakor trdi, videl med drugim razpuščeno krdelo neznane konjenice, ki se je premikala zdaj počasneje, zdaj hitreje, včasih pa je obstala. Ker je stala ta prikazen južno od Pohorja, bi utegnilo biti mogoče, da je fatamorgana, ki se tod tako redko vidi, pričarala za kratek čas del Nila in srednjega Sredozemskega morja.
—	Č. g. profesor Janez Ev. Kociper je te dni zopet odpotoval na severno bojišče.
—	Duhovska vest. Iz Ribnice na Štajerskem: Vsled mobilizacije smo bili celo leto brez kaplana, s 1. avgustom pa je prišel č. g. Franc Jazbinšek za kaplana.
—	Padel je na laškem bojišču stotnik mariborskega polka Jožef Duerr.
—	Nevtralen štabni častnik o prehodu 7. pešpolka čez Dnjestr. Švicarski vojaški, ataše major Trauter jc bil navzoč, ko je 7. pešpolk prekoračil Dnjestr. O tem piše v "Baseler Nach-richten": "Vstrajanje koroškega pešpolka št. 7 v najtočnejše zadevajočem, ob celi črti škropečem, težkem ruskem šrapnelskem ognju, potem ko je pre-bredel Dnjestr pri Horodenki in splezal po strmem onostranskem pobočju navzgor do postojanke za naskok brez vsakega kritja, je najlepši primer vojaške hrabrosti, ki seih ga doslej doživel na bojišču." Podmaršal grof Schoenburg je polku v pismenem povelju čestital k temu "činu, ki mu ni enakega".
—	Vojni kurat Almer je na bojišču obolel. Baje ima tifus. Leži v vojaški bolnici.
—	Umrl je v Celovcu domobranec Peter Bresnik, doma iz slovenjegra-škega okraja.
—	Pristojbina v javnih bolnišnicah v Celovcu in v Beljaku za zadnji razred se je zvišala od 1. julija nadalje na tri krone 20 vin.
— Naši begunci. Veleč. g. dr. Lian, profesor bogoslovja in du'šni pa-tir za slovenske in hrvaške begunce
na Moravskem poroča, da se nahaja v Friedlandu ob Mohri 200 Hrvatov, v Weigelsdorfu 40 Hrvatov, v Brauen-saifenu 40 Hrvatov, v Gross-Stohlu 70 Slovencev, v Klein-Stohlu 30 Slovencev, v Irmsdorfu 70 Slovencev, v Gross-Morau 30 Slovencev.
—	Poslanec Spinčič radi vojske stanuje sedaj v Zagrebu ter je gost nadškofa Bauera.
—	Italijanskih podanikov v Gorici je bilo precej. To se je videlo zlasti, ko so odhajali domov pred vojno. V raznih obrtih so bili zakopani in dobro se jim je godilo. Magistrat kot obrtna oblast jim je šel na roko, Slovencem pa nagajal in delal škodo, kjer je mogel. Ko je izbruhnila vojska, so šli kar po vrsti, nekateri dobro založeni z denarjem. Ivavarnar v "Cafe Nažionale" v Gosposki ulici se je napravil veliko premoženje, katero je odnesel s seboj. In koliko je zaslužil slovenskega denarja! Naši gorjani so se tam ustavljali in puščali največkrat preveč denarja "regnicolu", ki drugače za nje ni imel lepe besede in se mu ni zdelo vredno, priučiti se slovenščine. Tam pa so se shajali tudi razni "prijatelji" Slovencev. V vseh obrtih so bili zastopani in še tisti sej-marski kričač, ki se je drl na Travniku sredi kmečkih ljudi ih prodajal "dobra blaga", je bil "regnicolo". Tisočake je prihranil in šel z njimi v Italijo. — Po vojski bo v tem oziru pač malce drugače.
—Župnik Andrej Uršič iz Šlovrenca v Brdih, zdaj interniran kot laški ujetnik v Cremoni, je največji slovenski šahist v postavljanju nalog. Priboril si je že na marsikaterem šahovskem turnirju nagrade in priznanja. Priob-čuje svoje naloge v nemških, čeških in švedsko-norveških šahovskih revijah in je v inozemstvu zelo čislana in poznata osebnost. Pred leti je urejal šahovsko prilogo "Dom in Sveta", zdaj sodeluje pri "Mentorju", v katerem je priobčil že vso teorijo šaha, za kar mu bodo ljubitelji gotovo hvaležni. V njegovi posesti sem videl zelo bogato šahovsko knjižnico in več knjižic originalnih in še ne priobčenih eno-, dvo-in več-zložk. Ce niso "kulturonosni reševatelji" uničili vse to? — Rojak.
—V laškem ujetništvu je Tomaž Se-ljak, slikar iz Podmelca.
—	Nekaj piva je prišlo v Gorico zadnje dni zopet enkrat. V tistih par lokalih, ki so še sploh odprti, so točili pivo pridno, vina tako že ni več. Goriška vročina je velika in pivcem je pivo dobrodošlo. Koncem junija so dobili nekateri krčmarji po dolgem času zopet pivo. Takrat je bilo še nekaj vina. Treba je bilo videti, kako željno so ljudje segli po pivu; eni so pili, kolikor je bilo ravno potreba glede na izredno vročino, drugi so šli še čez potrebo, češ, kdaj pa bom zopet pil pivo.
—	"10 centesimi pel Trieste." "M. N. N." iz Chiassa: Načelstvo rimskega meščanskega društva je sklenilo pobirati po Rimu po 10 centesimov, da na dan zavzetja poklonijo Trstu italijansko zastavo.
—	Uniforme po italijanskih vzorcih so nosili kakor v Trstu tako tutli v Gorici. Treba je bilo pogledati le kak slovesen italijanski pogreb: gogdci, redarji, ognjegasci v svojih uniformah so se postavljali, demonstracija je bil tak pogreb, češ, glejte, kako je v Gorici vse italijansko, kakor v kraljestvu. Če si videl nato v Vidmu kak pogreb ali kako parado, se je lahko opazilo na prvi hip podobnost oblek tam in v Gorici. Občinski ognjegasci v Gorici so nosili uniformo italijanske artiljeri-je. Hitro, ko je izbruhnila vojna, so morali mestni redarji v Gorici sleči svoje uniforme, hodijo okoli v civilni obleki z mestnim oznakom na desni roki. Na obleke "pompirjev" pa strelja italijanska artiljerija.
—	Najvišje cene v Pulju. C. kr. trd-njavski poveljnik je določil sledeče
najvišje cene: goveje meso sprednje s priklado 4 K, zadnje s priklado 4 K 60 vin., kruh kg 70 v., jajce komad v., vino na drobno: istrsko (teran) rdeče in belo z vsaj 9 odst. alkohola liter 1 K 4 vin., opolo z vsaj 10 odst. alkohola liter 1 K 24 v., druga vina z vSaj 10 odst. alkohola liter 1 K 24 v., pivo svetlo liter 68 vin., pokalica 16 r.
—	Junaški Bošnjaki.. "Grozer Tag-blatt" poroča: Nek vojak piše z goriškega bojišča: "V petek 18. junija je bilo pri nas borenje, kakršnega pač še ni bilo. Borili so se s puškami, krampi, lopatami, železnimi drogi, z nožmi, da celo z zobmi. Italijani so napadli nek most, katerega smo mi branili Mogoče bi napram velikanski italijanski premoči podlegli, kar nenadoma napade od strani bosanski delavski oddelek in pobije z lopatami vse, kar je še ostalo živega. Pogled je bil grozen, 800 mrtvih Italijanov je pokrivalo bojišče.
—	Strela je ubila dne 11. jul. horni-sta Stojič Jovo iz Stražice v Bosni. Bil je namenjen, da brani domovino proti verolomnemu Lahu, kar pa ni dosegel.
KLAJO ZA KONJE,
krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, oves, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-iiio. Odprto do 9. zvečer.
FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223.
609 N. Collins St., vogal Ohio St.
Joliet, 111. 77-lm-2w
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper revmati-zeni in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie.
Pravo zdravilo je v zavoja, klikorfnogu vidite na sliki.
Zavrnile vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-lior Trade Mark.
25c in 50c vseh laka rnah ali pa pilita ponj naravnost na
F.M.1MI!
& Co. 74-80 Washington Street New Yerk.
"VELIKA PONUDBA-
Spredni del Nebo ikatljice vredea ie. t f«t«viti Celi kopon vreden h cesta v gotoviai
J COV *** C. 5 M
____a r »
Celi kuponi ln sprednji deli iitatljk Imajo iilo vredant. Sejil labko izmeaja r. gotovino ali rrtdnt predmet«.
(Ta pogodba u^aene 31 decembra WIS > P l.onllard Co.. Inc.. New York Est. 17W
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
--—-.POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ--
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.80
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 31. AVGUSTA 1915.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij.	Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
In vselej, kadar je Nataša izpreme-nila ton in prišla k meni s pritožbo o Aljoši, ali po razrešitev kakih kočljivih dvomov, ali pa s kako skrivnostjo in s tajno željo, da bi jo razumel, predno izpregovori, vselej je kazala zobke, ko je zrla vame in bilo je, kakor da me prosi, naj ji odgovorim tako, da si oddahne njeno srce. Spominjam pa se tudi, da sem ob takšnih prilikah prehajal v strog in rezek ton, kakor bi koga ošteval; to se je zgodilo popolnoma nehote, a posrečilo se mi je vselej. Moja ostrost in resnoba je bila na mestu in je povzdigovala moj ugled, poleg tega pa čuti tudi vsak človek tuin-tam potrebo, da ga nekdo ošteje. Nataša vsaj je odhajala včasih popolnoma potolažena od mene.
"Ne, vidiš, Vanja," je nadaljevala, držeča mi eno ročico na rami, dočim mi je z drugo stiskala desnico, z očes ci pa se potapljala v moje oči, "zdi se mi, da je bil nekako premalo ginjen; zdel se mi je, kakor človek, ki je že deset let oženjen, a še vedno prijazen s svojo soprogo. Ali ni to vendarle przgodaj? Smejal se je in se vrtel, toda tako kakor bi se me vse, kar je delal, tikalo le deloma, nič več tako kot prej. .. Zelo se mu je mudilo h Kata rini Feodorovni... Nagovarjala sem ga, on pa me ni poslušal, ali pa je začenjal govoriti p drugih rečeh; saj poznaš tisto njegovo slabo, velikosvetno navado, ki sva mu jo že tolikrat ogra-jala. Z eno besedo, — bil je tako ravnodušen. .. A kaj govorim! Ah, kakšni nenasitneži smo, Vanja, kako samo-glavi tirani smo mi ljudje! Šele sedaj vidim: prazne izpremembe obraza človeku ne odpustimo, in pri tem niti ne vemo, od česa se mu je obraz izpreme-nil! Prav si imel Vanja, ko si me ravnokar okregal. Jaz sama sem mu vsega tega kriva! Sami si delamo bolečine, pa se še pritožujemo... Hvala ti, Vanja, popolnoma si me potolažil. Ah, ko bi se Aljoša danes pripeljal! Toda kaj! Na vse zadnje se še razsrdi za to, kar je bilo prej..."
"Ali sta se mar že prepirala?" sem vzkliknil začudeno.
"Niti pokazala mu nisem! Samo nekoliko žalostna sem bila, njegovo veselje pa se je nenadoma izprevrglo v zamišljenost, in njegovo slovo se mi je zdelo nekako suhoparno. A podala bom ponj. Tudi ti, Vanja, me pridi nocoj obiskat."
"Gotovo, samo če me nekaj ne zadrži."
"Kaj pa je takšnega?" "Eh, naprtil sem si opravkov! Sicer pa z gotovostjo mislim, da pridem."
.r SEDMO POGLAVJE.
Točno ob sedmi uri sem prišel k Maslobojevu. Stanoval je v majhni hiši v Šestilavočni ulici. Njegovo stanovanje je ležalo v stranskem krilu. Obstojalo je iz treh, ne baš revno o-pravljenih sob, ki pa niso bile bogve-kako čedne. Pomanjkanja ni bilo o-paziti, pač pa nenavaden nered. Vrata mi je odprla lepa deklica kakih devetnajstih let, oblečena zelo priprosto, a prikupljivo in snažno, in z dobrosrčnimi, veselimi očmi. Takoj sem uganil, da mora biti to tista Aleksandra Semenovna, o kateri mi je bil prej mimogrede omenil, da me hoče z njo seznanili. Vprašala me je, kdo da sem in, zaslišavša ime, je dejala, da me pričakuje, da pa sedaj spi v svoji sobi, kamor je povedla tudi mene. Maslo-bojev je spal na krasnem, mehkem divann, pokrit s svojim umazanim plaščem in z obrabljeno usnjato blazino pod glavo. Xjegovo spanje je bilo zelo rahlo; jedva sva vstopila, že me je poklical po imenu.
"Ali, to ->i ti! Te že čakam. Ravnokar se mi je sanjalo, da si prišel in me budiš. To pomeni, da je čas. Pe-ljiva se."
1 "Kam se bova peljala?" "H gospe." "11 kakšni? Po kaj?" "H gospe Bubnovi! To je krasoti-ca!" je zategnil, obrnivši se k Aleksandri Semenovni, in si ob spominu na go^po Btibnovo poljubil konce prstov. "Vidva se-še ne poznata? Tukaj, Aleksandra Semenovna, vam predstavljani literarnega generala; takšne gledajo zastonj samo enkrat v letu, sicer pa za denar."
"Nisem tako neumna! Ne poslušajte ga, prosim vas; vedno se norčuje z menoj. Kakšni generali so to?"
"Saj pravim, da so posebne vrste. Ti ekscelenca, jia ne misli, da je neumna; mnogo pametnejša je, nego se dozdeva 113 prvi pogled."
"Ne poslušajte ga! V večno sramoto me spravljate pri dobrih ljudeh," se je obrnila k Maslobojevu. "Rajši bi me katerikrat v gledališče peljali!"
"Ljubite, Aleksandra Semenovna, svoje domače... Ali še niste pozabili, kaj morate ljubiti? Ali niste pozabili tiste besede? Ki sem vas jo naučil?"
"Gotovo da je nisenii Bogve kakšno neumnost pomeni." "Nc, kakšna je torej ta beseda?" "Vpričo gosta se bom sramotila, ne?
Morda pomeni kaj nespodobnega. Jezik naj mi vsahne, ako povem."
"Torej ste jo pozabili?"
"Nisem je pozabila: penate!... Ljubite svoje penate... To si je izmislil; morda penatov nikoli ni bilo 11a svetu. I11 čemu naj bi jih človek ljubil? Venomer me za nos vleče!"
I11 Aleksandra Semenovna je silno vznevoljena stekla iz sobe.
"Čas je, da greva! Zbogom, Aleksandra Semenovna!"
Odšla sva.
"Vidiš, Vanja, prvič sediva k temule fiakarju. Tako. Drugič pa sem prej, ko sem se od tebe že poslovil, še nekaj izvedel, in sicer ne po ugibanju, temveč z gotovostjo. Celo uro sem še o-stal 11a Vasilijevskem otoku. Ta ar-liipov je strahovita kanalja z raznoterimi podlimi okusi. Bubnova je že davno znana, da se bavi s takimi zadevami; šele nedavno bi bila skoro pravici v roke padla. Praznične _obleke, s katerimi je kitila to sirotico, kakor si mi prej pripovedoval, rni niso daie miru, ker sem bil nekaj takega že slišal. Prej sem popolnoma slučajno izvedel še nekaj, kar utegne res biti. Koliko let ima dekle?"
"Zdi se, da kakih trinajst."
"Po rasti ji ni videti. Tako dela Bubnova: ako je treba, pravi enajst, drugič pa petnajst. I11 ker revica nima niti zaščite, niti rodbine..."
"Ali je mogoče?"
"Kaj pa si mislil? Gospa Bubnova bi ne vzela sirote iz zgolj usmiljenja k sebi. Toda naj se varuje takih namenov. Tudi policijo bi rada za nos zvodila, pa se moti! Postrašil jo bom, zakaj še od prej se spominja, — no, in tako dalje, ali me razumeš?"
Bil sem silno presenečen. Vse te vesti so mi razburile dušo, in v strahu, da ne bi prekasno prišla, sem poklical fiakarja.
"Ne vznemirjaj se; koraki so storjeni," je dejal Maslobojev. "Mitroška že čaka na naju. Bubnova mi bo prišla ravno v pesti. Zato naj se ne predrzne. .."
Dospela sva in obstala pred gostilno; toda možaka, ki so mu pravili Mitroška, ni bilo tam. Ukazala sva fiakarju, da naju naj počaka pred vhodom v gostilno, in se napotila k Bubnovi. Mitroška naju je pričakoval pred vrati. Okna so bila jasno razsvetljena: slišal se je pijani, nebrzdani smeh Sizobrjuhova.
"Vsi so gori, že kakšne četrt ure," je poročal Mitroška. "Zdaj bo skrajni čas."
"A kako pridemo notri?" sem vprašal jaz.
"Kot gostje," je rekel Maslobojev. "Mene in Mitroško pozna oba. Res je vse zaprto, toda ne za nas."
Rahlo je potrkal na vrata, ki so se takoj odprla. Hišnik, ki jih je odpali-nil in Mitroška sta se spogledala. Vstopili smo tiho; v hiši nas niso slišali. Hišnik nas je spremil po stopnicah in potrkal. Nekdo je zaklical; 011 je odgovoril, da je eden: "mudi se mu baje.' Vrata so se odprla in vsi trije smo vstopili hkrati. Hišnik je izginil.
"Oho, kdo je to?" je kliknila Bubnova, ki je stala pijana in razpuljena v majhni sobi, s svečo v rokah.
"Kdo?" se je oglasil Maslobojev. "Kako je to, Ana Trifonovna, da ne poznate milih gostov? kdo drugi, kakor mi?... Filip Filipič."
"Ah, Filip Filipič! To ste vi, — mili gostje — a kako ste — jaz! — vseeno — izvolite vstopiti. — Bila je popolnoma zmedena.
"Kam? Tu sem? Tu je vendar samo mostovž! Ne, nas lahko bolje sprejmete !"
Maslobojev je sunil z nogo v vrata in stopili smo v majhno sobo z dvema oknoma, z geranijami, pletenimi stoli in s slabim, starim klavirjem; vse, kakor je moralo biti. A predno -1110 stopili v sobo, takrat, ko smo se še razgovarjali 11a mostovžu, se je Mitroška potuhnil in, kakor sem izvedel kasneje, ni šel z nami, temveč je počakal za vrati, da bi pozneje drugim odpiral. Razpuljena in naličena ženska, ki je gledala dopoldne Bubnovi preko rame, je bila njegova kumica.
Sizobrjuhov je sedel 11a tenkem di-vančku i/, rdečega lesa za okroglo mizo, ki je bila pokrita s prtom. Na mizi sta stali dve steklenici toplega šampanjca in steklenica slabega ruma; videl sem tudi krožnika 3 sladkarijami, pogačicami in orehi treh raznih vrst. Sizobrjuhov je bil zelo pijan in zadovoljen; njegovega tovariša pa 111 bilo tam.
"Takole delaš!" je zarjul Maslobojev na vse grlo. "Pa še k Dussotu vabi I"
"Filip Filipič, ali ste me počastili?" •je zamrmral Sizobrjuhov in se nama z blaženim licam dvignil nasproti.
"Ali piješ?"
"Oprostite."
"Ne oproščaj se, temveč povabi gosta k sebi. Prišla sva pokrokat s teboj. Se enega sem pripeljal: moj prijatelj !"
Maslobojev je pokazal name.
"Veseli me, to se pravi — srečnega se štejem . . . Hilii!"
"Uh, to da bi bil šampanjec! Kakor kisla zeljna juha!"
"Zalite me."
"Ti se k Dussotu niti prikazati ne upaš, pa še druge vabiš! In takšen kmet da bi bil kdaj v Parizu!"
"Bil sem, saj sem imel denar. Tam sva se odlikovala s karponi Vasilji-čem!"
"Ali mogoče poznate Karpa Vasilji-
ča?"
"Kako naj jaz poznam tvojega Karpa Vasiljiča?"
"Tako — zaradi političnih razmer. Z njim sva tamkaj v mestecu Parizu pri madami Joubert razbila angleško stensko zrcalo."
"Kaj sta razbila?"
"Angleško zrcalo. Takšno je bilo, da se je razprostiralo čez celo steno, do stropa; Karp Vasiljič pa je bil že tako pijan, da je nagovoril madame Joubert po ruski. Stal je pri zrcalu in se s komolci naslonil nanj. Jouber-tovka pa zaupije nad njim v svojem jeziku: "Zrcalo stane sedemsto frankov, stri ga boš!" On se le muza in gleda mene; sedel sem njemu nasproti 11a divanu. "Štefan Terentjič, čuj, Štefan Terentjič! Ali pojde na kose, ali ne? Kaj praviš?" Jaz pravim: "Pojde!" Takrat pa udari s pestjo po zrcalu; dzin! Kar kos6i so se usuli naokrog. Joubertovka zacvili in mu skoči v obraz, češ: "Kaj pa počenjaš, razbojnik! Odkod si?" — po francoski seveda. O11 pa pravi: "Ti, madame Joubert, vzemi svoj denar, moje nature pa nikar ne oviraj!" Za petdeset frankov se je udala: šestoinpetdeset pa jih je plačal in dokolovratil."
Tisti hip se je zaslišal nekoliko vrat dalje strašan, presunljiv krik, za dve ali tri izbice naprej. Tudi jaz sem vzkliknil in strepetal; spoznal sem ta krik: bil je glas Helene. Takoj za tem prestrašenim vzkrikom so se zaslišali drugi, psovke, ropot in naposled glasni, jasno razločni udarci z dljanjo po obrazu. Gotovo je delal zdaj Mitroška na svojo roko. Naenkrat pa so se šiloma odprla vrata in Helena, je planila v sobo, bleda, kalnih očf, v beli, a popolnoma zmečkani in raztrgani muselinasti obleki, z lepo počesanimi, a bržkone v hudi borbi razpuljenimi lasmi. Stal sem ravno nasproti vratom; planila je k meni in se oklenila z rokami. Vsi so preplašeni kvišku planili. Krik in vriše se je vzdignil ob njenem prihodu. Takoj za njo se je prikazal med vrati Mitroška, in vlekel za lase svojega sovražnika, katerega je bil očividno dobro obdelal. Privlekel ga je do praga 111 ga sunil v sobo k nam.
"Tu je! Primite ga!" je dejal Mitroška z veliko zadovoljnostjo v o-brazu.
"Poslušaj," je rekel Maslobojev in mirno pristopil k meni ter me potipal z roko po rami, "vzemi najinega fiakarja in se odpelji z deklico 11a svoj dom; tukaj ni več opravka zate. Jutri uredimo ostalo."
Tega se nisem dal dvakrat reči. Prejel sem Heleno za roko in jo odpeljal iz te zmešnjave. Kako so tamkaj končali, ne vem. Zadrževal naju ni nihče; gospodinja od groze ni vedela kam. Vse se je zgodilo tako naglo, da ni mogla delati nikakih zaprek. Fiakar je že čakal in dvajset minut nato sem se že nahajal v svojem stanovanju.
Helena je bila skoro poljnrtva. Odpel sem ji obleko, poškropil jo z vodo in jo položil na divan. Lotevala se je je vročica in se ji je začenjalo blesti. Ko sem gledal njen bledi obrazek, njene brezbarvne ustnice, njene črne, razkuštrane, a šele ravnokar skrbno namazane in počesane lase in vso njeno obleko z rožnatimi trakovi, ki so tupatam še viseli 11a nji, mi je postala vsa ta malopridna zadeva jasna. Ubožica! Postajalo ji je činulalje huje. Nisem se premaknil od nje, zakaj sklenil sem, tla nocoj ne pojdem k Nataši. Včasih je Helena dvignila svoje dolge trepalnice in me gledala dolgo in pozorno, kakor da me ^poznava. Zaspala je šele pozno, okrog ene ponoči. Jaz sem zadremal poleg nje na tleh.
OSMO POGLAVJE.
Vstal sem zelo zgodaj. V .-o noč sem se zbujal >koro vsake pol ufe, stopil k svoji ubogi varovanki in opazoval z velikim zanimanjem. Vročica jo je kuhala in bledlo se ji je včasih; proti jutru pa je trdno zaspala. Čeprav sem smatral to za dobro znamenje, vendar sem sklenil iti po zdravnika, še preden se ubožica prebudi. Poznal sem zdravnika sanica, ki je že od pametiveka prebival s svojo nemško gospodinjo v Vladiivjirski ulici; bil je zelo dobrodušen starček. Odpravil sem se k njemu; obljubil mi je, da me ob desetih obišče. Ker sem bil pri njem že ob osmih, se mi je silno zahotelo, oglasiti se med potjo pri Maslobojevu, toda premislil sem si. Bržkone je od sinoči še trdno spal, vrh tega pa bi se Helena utegnila prebuditi in se prestrašiti, ako bi* se v moji nenavzočnosti znašla sama v mojem stanovanju. V svojem bolnostnem stanju bi lahko pozabila, kako, kdaj in na kak način da je prišla k meni.
Zbudila se je tisti hip, ko sem stopil v sobo. Šel sem k nji in jo previdno vprašal, kako se počuti. Ni mi odgovorila, pač pa me je dolgo časa gledala s svojimi izraiovitimi črnimi očmi. Po njenem pogledu sem sklepal, da je pri jasni in popolni zavesti, odgovarja pa da mi morda po svoji stari navadi ne. Tudi snoči in pred-
včeranjim, ko je prišla k meni, na moja vprašanja ni rekla niti besedice, temveč se mi je naenkrat uprla v oči s tistim dolgim, srepim pogledom, ki je bil poleg strmenja in plašne radovednosti tudi izraz nekega čudnega ponosa. Tudi zdaj sem videl v njenih očeh nekaj ostrega in nezaupnega. Položil sem ji roko na čelo, da vidim, če ji je še vroče, ona pa jo je molče in tiho odrinila s svojo drobno ročico ter se obrnila proč, z obrazom proti steni. Pustil sem jo, da je ne bi vznemiril.
Imel sem velik čajnik iz medi. Že dolgo mi je služil mesto samovarja, da sem kuhal v njem vodo. Drva sem imel; hišnik mi jih je bil nanosil naenkrat za pet dni. Zakuril sem peč, šel po vodo in nastavil čajnik, na mizi pa sem razložil svojo čajno prijiravo. Helena se je obrnila k meni in me radovedno opazovala. Vprašal sem jo, če bi kaj rada. Mesto odgovora pa se je zopet obrnila od mene.
"Zakaj je neki jezna name?" sein si mislil. Čudno dekle!
Moj stari zdravnik je prišel ob desetih, kakor je bil obljubil. Ogledal je bolnico z vso nemško natančnostjo in mi dal mnogo zaupanja, rekoč, da ima sicer mrzlico, da pa ni nobene posebne nevarnosti. Dodal je, da mora imeti drugo, stalno bolezen, kakšno srčno napako, ki bi jo bilo treba posebej opazovati; za sedaj pa da se ni bati ničesar. Zapisal ji je kapljice in praške, bolj iz navade, nego potrebe, in me začel takoj izpraševati, kako da je prišla k meni. Obenem se je z začudenjem oziral po mojem stanovanju. Ta starček je bil silno gostobeseden.
(Dalje prih.)
SEDAJ JE PRAVI CAS.
Kdor ima namen in se je odločil še letos kupiti farmo, je seeaj najzadnji čas, da to stori; dobra zemlja v lepem, za kmetijstvo ugodnem kraju, se hitro razproda. Zato se podvizajte, da ne bo prepozno!—.Ne nalagajte svojih prihrankov v banke, ker to je negotovo in nosi premalo obresti, marveč vložite ga v dobro, rodovitno zemljo, ki Vam bogato poplača Vaš trud. Kdor se ni na lastne oči sam prepričal, ne more ve jeti, kako lepo vse na naši zemlji obrodi. Pripomniti moramo, da se v zimskem času, ko je vse pusto in prazno, nikdar ne more tako ogledati, ko sedaj, ko je vse polno življenja in ko vidite na polju pridelke. Več rojakov se je že to spomlad naselilo, in vsi so prav zadovljni in srečni ter si ne želijo več nazaj povrniti na svoja po-prejšna mesta v zaduhle mestne tovarne.
Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, blizu železnic in večjih mest, oddaljenih 3 do 5 milj.
Pridite takoj ali pa prej pišite po natančnejša pojasnila in po obširen popis zemlje z zemljevidom, kar pošljemo vsakemu brezplačno.
Slovenska Naselbinska Družba,
LOUIS BEWITZ, 198 1st A v. Milwaukee, Wis.
Rojakom priporočamo sledeče blago*
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............^
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................."g
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.............
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.............
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in . 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«"' skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
'.'.'.'M
v * i*

JCUET.ILL.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET,
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI ?J
Velika zaloga vsakovrstnih b 'I in firnežev. Izvršujejo se j g varska dela ter obešanje 5 papirja po nizkih cenah.
A lexander IMS
t\chi. Phone 376. §J
120 Jefferson St. J0tf^f N. W. telefon 556
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
POZOR ROJAKINJ5'
Ali veste, kje je dobiti najb°'' i yf
so po najnižji ceni? Gotov«"
J. & A. Pasdtf
h
se dobijo najboljše sveže (
• it '
jene klobase in najokus:
Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso.

pridi"


Nizke cene in dobra P0' naše geslo.
Ne pozabite torej ot)^3^ ,ci nasej mesnici in
grocer'J1 } J lu Broadway and G«"1'®
Chic. Phone 2768.
N. W- f*
d
hi
Naročite zaboj steklen^
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ota telefon 40S	S. Bluff SI.. JolBji