gosp dar 5 o b r t n i š k in a r Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za v leta 90 kr poailjane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 26. avgusta 1863. Gospodarske stvari. Postava ? po kteri se v red deva poziganje mahovja na ljubljanski m močvirji. Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine kranjske ukazujem, kakor sledi: " ' Poglavarstveni ukaz od 11. aprila 1835 , št. 7123 razglašen zastran požiganja mahovja na ljubljanskem močvirji, kakor vsi poznejši dotični ukazi se s tem pre-kličejo, in namesti njih veljajo sledeče odločbe : Požiganje mahovja je dopuščeno od 16. avgusta do konca vsacega leta na celih delih (ralih) ali na većih močvirnih planih samo pod vodstvom krajne komisije za osušenje močvirja, in se morajo natanko spolnovati tište vravnave, ki jih je ta komisija napravila. Krajna komisija za osušenje močvirja mora tako mahovje do konca julija ogledati, poprej pa po županu navadno razglasiti dan in ? uro, kdaj da bo na ogled prišla. Po ogledu mahovja ima krajna komisija za osu- šenje močvirja v dogovoru z županstvom odločiti, na kterih delih (ralih) ali planih se mora začeti požiganje mahovja od vseh posestnikov ob enem času, v kterem času se mora opraviti in kako se ima čuvati nad vsakim takim požigom mahovja. Zastran narejenih uredeb mora krajna komisija za osušenje močvirja zapisnik narediti in přepis tega zapisnika županu izročiti v dalj o naravnavo. upan ima dolžnost, te uredbe vsem dotičnim gruntnim posestnikom v natančno spolnovanje precej naznaniti, potem pa v enomér čuvati da se bodo na- tanko spolnovale vse od krajne komisije za osušenje močvirja velevane uredbe. Pritožbe ali prošnje za presojo zoper zaukaze krajne komisije za osušenje močvirja se morajo vpoložiti pri politiški deželni gosposki, toda nimajo odložne moči. Vsak požig mahovja, ki se je začel zunaj dobe v postavljene ali po nekoliko vtesnjene, mora ; župan precej pogasiti, in ako se je bil gruntni posestnik pri tem požigu zakřivil, mora župan od njega dotične stroške iztirjati. . Vsak prestopek tukaj postavljenih uravnav se bo kaznoval kakor na zamudljivem županu, tako tudi na drugih krivcih po ces. ukazu od 20. aprila 1854 štev. 96 državnega zakonika. Kazni v denarji stekajo ta čas v srenjsko denarnico. Na Dunaji 23. julija 1863. Franc Jožef s. r. Nadvojvoda Rajner s. r. Schmerling s. r. Po najvišem povelji: Vitez S chu arda s. r. v 9 ^ Ze od leta 1855 imamo večidel suhe leta Odkod čedalje vec suše? namrec ? da ne dežuj dalj časa ? take poredoma in zdatno kakor nekdaj. Opominja nas ta suša sedem suhih let ob času Faraona v svetem pismu. Iz Ogerskega se od leta do leta več tožb sliši, da jim suša razne kraje jako popaluje, posebno jim je pa letos strašno škodo napravila Tudi drug kraj rada pritiska huda suša V • . ? SUS1JO se studenci in štirne, o kterih se^ne spominjajo stari ljudje, da bi se pomanjkanje* wuuj mm íaouiuouvuj ĎC ve Uči. J_JlSLjt na drevesih raste počasi in je ožje ter manjše ; nastav vode bili kdaj posušili. Clovek in živina trpí Listjj pa tudi rastlinstvo, se ve da adj pocepa z dreves, preden dozoi kar pa ga dozori, je drobneje; smrečje v plitvi, peščeni zemlji za-kožni kukec (Borkenkafer) po celih oralih pokončuje; zakaj moč naravne rasti pojema, tam se požrešni mrčes rad vgnjezdi in veliko škodo napravi. Pri vsem tem je pa res prav čudno vřeme. Skoraj po vsaki hudi uri ali plohi nastopi prav mrzlo vřeme , ktero je zdravju člo-veškemu in živinskemu gotovo menj ali več škodljivo, in po kterem nastanejo dostikrat prav hude kužne bolezni. Od tacega stanovitnega vremena o posamnih ni skor sledu letnih časih, kakoršno smo nekdaj imeli, in tirú veČ ; najprijetniše vřeme imamo , bi rekel j po zimi, ki po cele tedne trpí; spomladi so večidel nepři jetne, deževne in pa mrzle Le potrpimo ? bo ze drug tolaži nas ta ali uni. boli Al ravno to je vprašanje: ali bo kadaj druga m 9 Da bi le še slabiše ne bilo, tega se je bati Sveto pismo nam pripoveduje od dežele K ob ljublj dežele > kakošna je pa dandanašnji? Prežg «J u-otiuiv iva il ci ci ii« se je méd in mléko cedilo od dovitna klati mlj uuiuuauaoiiji i A g^gaua^ pilSta , XI' po kteri se roparska drhal sèm ter y y stara god nero- • > tudi opominja rodovitne gršk dežele in prepeva v pesmih nje rajske kraj celó bogo ? da so zavidni bili, ki so včasih z Olimp hodili, da so se po prijetnih grških livadah sprehajali dandanašnji je pa pust kamniten kras, po kterem se borne kozé prepletajo in si nepotrebnega živeža iščejo. Vzrok, ki je nekdaj blagoslovljene dežele V V preobrnil, in ki tudi nam ta, da ljudje puscave gojzd dalj bolj žuga z beraško palico, je pa kaj stori ? pokončavaj irninah: to pa Jl o y ) v fjc* da se ti kraji ne morejo navzeti več potrebne gorah, dolin a h in podnebne vlage in mokrotě ? da senca ne pokrij M I I (< mM I ip.l L in se vodeni sopari v zemlji ne pridržujejo; zato pa se tudi deževnica naglama s hribov odteka, se globoko v emlj ne oceja, pa se iz nje hlapi ; elektrika v zraku se ne odvaja, ampak po naglem izhlapenji pri haja še veliko huja in močneja; po nji pa nastopajo , blisk in toča in drugi nagli vre- rade nevihte menski premini grom 210 Da se gojzdje kakošnih 30 let tako neusmiljeno spisal latinsko slovnico v slovenskem jeziku. — 0 druzih trebijo in pokončujejo, je gola resnica; toda v nekterih šolskih naznanilih zavračamo na naš štatistični spregled. krajih ni skor tudi moglo drugače biti; pa vendar to je Le toliko še spregovorimo, da je letos 16 učencev več čudno, da še nikodar prav ne pomislijo, kaj bo enkrat iz tacega razujzdanega gospodarstva, ktero skrbi štela novomeška gimnazija kot lani, da tedaj se množi za danes, pa se ne ozira v potrebe prihodnjih časov! in da nam je kaj v v vsec 7 da 7 Drugi važni jl^lu^l y CKULXJL vzrok pokončevanja gojzdov j6 pre- uw/uvi j luu uaiugaii ou ua orviv^ati ua uutiauji oiau silno razkosovanje zemljišč, paŠnikov ali drugih vsake gimnazije. Dopisniku A. R. pa, ki se je toliko posestev, in premajhna skrb ^posebno manjših posest- jezil in repenčil zavolj prave slovenske pisave slovenskih nikov za ohranjenje gojzdov. Ce se razdeli hojovje ali loge, učenci so nam na znanje dane 7 n a- nemške in slovenske, ktere so imeli spisovati po teh nalogah se dá sklepati na notranji stan imen, „Novice" priporočajo, da novomeški program še grmovje in goščava kakoršna koli, iztrebijo jo brž do enkrat v roke vzame, ga odpre in mu pogleda na stran zadnjega peclja, da si borni bajtar napravi njivo za krompir ali kaj tacega. Gojzd se izseče in drva prodajo 21 > odd. IX., ter bere 9. in 10. vrstico 7 ki se tako-le ■n W- HI, vHvi ■ # s skupljenim denarjem pa davki poplaćajo, hči se omoži glasite: „Mit h. m sin ozem, in tako zginejo počasi gojzdje 7 dr e- k. k. Landesregierungs-Erlasse vom 20. Oktober 1862, Z. 14577 wird der erspriesslichen Wirk-samkeit des Lehrkorpers im Jahre 1862 die verdiente vesa in grmovje; tako pa zgine tudi gojzdna hlad, Anerkennung ausgedriickt". Dopisnik A. R. je po- studenci se posuše , pevalice in drugi mili gojzdni pre- tem takem menda le bral tri zadnje straní ■MÉMÉÉi^H^HÍHHlMHHHBHHHi Ego in bivavci prepodé, da druzega ne ostane kakor gola in biti gimnazii sodnik, zagromivši svoj Je hotel vero censeo 7 veca susa, in ■Éf odtod vse pusta golicava itd. Odtod, dragi moji, čedalje druge nadloge, ktere izvirajo iz nje Tako piše gospod dr. Krautgasser v listu štajarske kmetiiske družbe. - B-lïîP 'r * Jl>; ! gimnazij am superiorem in Kako abotno! Neustadtl esse delendam". III. spodnji gimnazii v Kranji posebej. Temu dostavlja vredništvo, da suša na Ogerskem 7 in da naj Ta gimnazija, ki se je še le letos dopolnila, je letos izdala svoj prví „program"; toraj se nam prav primerno zdí, da pripoveduje, kako se je ustanovila, da bodo za- je obsegla letos 15 milijonov oralov zemlje brže izvira od tod, da so uravnali strugo reki Tisi in® * . „ , so ondi neizrečeno velike ravnine brez drevesca ! Ko so namci Ye.diii hvaležno spominjati se sedanjih srenjskih predstojnikov in blagosrcnih dobrotnikov te učilnice, ki bo zlasti mestu in bližnji okolici na veliko korist. Kakor primeren je pa predmet tega spisa, ki sicer ni celó brez pogreškov v zgodovinskih rečéh, tako neprilično se nam uravnavali strugo Tisi, bi bili mogli za to skrbeti, da bi se bile naredile naprave za močenje zemljišč. Kjer se za to ne skrbi, je uravnovanje rek nevarno. vabiti Za lovce kaj. • Dobra vaba za lesice. Kdor hoče lesico pri- pa zdí 7 da se je oblekel v nemško obleko med čistimi kako se Je 7 naj vzame grana pižma (bisarn) 7 grana ci- beta in 11 ot janeževega olja; vse to se v kakem piskru dobro skup zmeša, in potem dene v kako steklenico (flašico). Od te mešance se vlije kakih 10 kapljic na kos že precej smrdljivega mačkenega mesa. To lesico, Slovenci, ktere gotovo bolj mika z vediti ustanovila gimnazija v Kranji, kakor koga druzega. Tudi v tem letníku kakor v ljubljanskem programu se pogreša razglas nalog , ki so jih dijaei imeli izdelati v Kar se tiče imenika. nemškem in slovenskem jeziku, so osébne imena slovenske slovenski, nemške pa nemški večidel pisane po dotičnih pravilih ; krajinim imenom se ce Je v se tako deleč, privabi, dajo lahko ustreliš ali vjameš v past. je pa sploh gotica in nemška prestava umerila, in tako se je v Kranji ustreglo novomeškemu dopisniku A. R. Statistične razmere smo naznanili v prvem popisu. goveji kugi na dalje. časa na B že več Potihnila popolnoma; te dni pa se je žalibog! zopet začela goveja kuga na Kranjskem Slovstvene stvari pole fviv^g ^a^vjLjt* , «J^A JC UYUJC VU1UV JJUglLlHU Gospodar pravi, da je bil z voloma v šneper- Zagorja za nJ je dvoje volov poginilo skem gojzdu, nalezla bolezen Je Čja kug bila in da ondi sta Prava resnica. Spisal Maresič. Leta 1826 pridemo šestošolci iz Novomesta, Celovca oštro 7 kako in kaj bistriška gosposka zdaj preiskuje in Karlovca v sedmo šolo v Ljubljano, in se pri visoko- častitemu kanoniku in ravnatelju gosp. Matevžu Rav-nikarju oglasimo, da hoćemo v Ljubljani v sedmo bolske stvari. šolo stopiti. Ozii po gimnazijah Gosp. vodja spregledajo spričala naše. IL mestu nemški novomeški gimnazii posebej. letniku novomeŠke gimnazije nahajamo na prvem Najprej po- gledajo spričalo g. Ja vor nika. V spričalu stojí pisano Javornig. Vodja ga vpraša: Kako mi boste odgovorili, Če vas vprašam : Komu naj dam to spričalo nazaj i ; 9 Ucenec odgovori: Javorníku. Vodja pravijo dalje: Ste na koncu besede slišali g ali k? Ucenec odgovori: spis 7 ki sega v staro rimsko zgodo spisal ga je zanimivo P. Rafael Klemenčič, na drugem pa spis slovenski p rim s „v u « o v o 1 o vj i latinskega jeziki loven s kim", spisal P. Ladislav Hrovat sem slišal. No, pravijo gosp. ravnatelj, pišite se zana-prej Javorník, ne pa Javornig. Gosp. Ravnikar pogledajo drugo spričalo in vidijo besedo Konfchegg. Kaj pa vi, pravijo gospod vodja, Kaj vrlo in koristno delo. Ta kratka obravnava z mno- zakaj pa pišete fchV ste li Nemec? Kranjec piše le dolg • • • J: ______ _i_______i_ •___ v_______ i i ii., f u *\ ;„ ^ ^u; no zimi casov \ gledi mora slovenskim učencem rabo glagolskih latinščini po naših mislih bolj razjasniti, kakor f m priimka gg ) in to je fh. Drugič: zakaj pa pišete na koncu 7 ste Korošec"? Korošec nisem 7 pa v Ce- cela knjiga, o tem pisana v nemškem jeziku. Po mnozih iovcu sem v Gospod vodja vprašajo smehijaje : pisih o latinščini v primeri s slovenšcino, ki jih je pri- občil učeni gospod „Now , da P. Ladislav v „Glasniku , mislij bil ravno on jako sposoben, da bi Naši bravci vedó, đa že od nekdaj so pisatelji slovenski eutili abecede, zato^^^HHH^^^^H^^^H^^H velj ala jeBohorič zložil tako, ki je izprva Pis. ♦ 271 Ali Korošec zato dva gg piše, ker nekteri ima brahor Nemec krsti kakor mu in ne more _ )r samo Še slovensko ime izgovoriti, zato jeclá in dva gg skupaj naj dostavi. Slovenec gleda le na slovensko, ne pa na drag spravi. Smejali smo se vsi tej opazki. Gospod vodja nemško. Sloven vprašajo dalje: Ste li morebiti Grk, da g pred g kot il izgovarjate, tedaj se vaše ime izgovarja Konšeng? Veste kaj, pišite zanaprej Konfhek, to je slovenski. Tresel sem se, in komaj čakal, kaj bodo g. ravnatelj meni rekli. Gospod pogledajo spričalo in mene, pa pravijo: Vi pa crnila preveč porabite! zakaj pišete fch in tfch? To je nepotrebno ; saj niste Nemec, ampak Slovenec — namesti fch denite ih, in namesti tfch pišite z h, pa si boste crnila prihranili leto in dan dosti. Tako so gosp. vodja naše imena preretali; vsi smo jih ubogali, in od te dobe se pisali, kakor so nam voditelj svetovali. Vprašanje: Bi li ne bilo dobro še dandanašnji, da bi slo- ravnatelji in učitelji učili nemške priimke nemški venske pa slovenski pisati? Porečeš: Kako bo učitelj učil pisati imena 7 se sam ne razume in pisati ne zna. ki jih Učitelj mora to znati; če ne zna, skazitelj ! ni ne govori tega! učitelj ; ampak Praviš : Moj oče so se pisali „Wretschko", oče ime zakaj niso znali prav pisati, da Wretschko" od „vreče", niso vedili, da Slo- bi se jez ne pisal tako? Tvoj zatorej tudi svojega priimka ne. Oče niso vedili pride 7 venec nima w vcucu limiti w , ampak v, in da Slovenec nima tfch, ampak c, tedaj niso znali prav pisati. Da niso znali prav pisati, spričuje pisemce, ki so ga tvoj oče pisali; glasi se od začetka tako: „Der Hot riechteg gezolt die a Boš se po očetu ravnal? tako se napčno negel.....Schuma ist... Kakor so oče nemški napčno pisali podpisujejo; ti znaš nemščino prav, zapiši tudi sebe po slovenski prav, namreč „Vrečko". mora ostati zavolj kake ded- Praviš: „Stari podpis nine; s tem se skaže, da sem pravi dědič unega strica, ki je v Kini umri in mi 2000 zlatov zapustil ; ako bi nisem unemu se drugače pisal, bi mi drugi rekli da pokojnému v rodu a Dednina se lahko dobi > skaže li 77 se po gosposki, da si se prej pisal „Tschorfchahlegg , zdaj pa se pišeš po veljavnem slovenskem pravopisu Ceršalek". i Druga resnica. Leta 1829 sem bil desetošolec ali bogoslovec. Na koncu tega je nam visokoučeni učitelj, doktor sv. pisma, gosp. Jaka Župan, latinske spričala ? dělil, in v spričalu Je stalo • ♦ e Kostajnovica e Ljubljana — ali e Teržič itd.; vse drugo je bilo pisano v latinském jeziku, ime roj s tne g a kraja pa v slovenskem. Visokoučeni gospod je previdil, da je po- treba da se imena slovenskih mest > sel ; trgov morajo slovenski pisati, ako se hoćemo prav razumeti. In res je taka. Mesca sušca tega leta mi neka reva piše y da naj kaj denarja poŠljem, da si krompirja za seme kupi. Pisemce sama piše, napis dá drugim napisati; napis je ... in St. Marein im Bezirke Stein". bil nemški : „An .. in še kamniški da v kam- Pisemce se poŠilja od pošte do pošte, kanton ga dobi v roke in napiše na pismo, niškem kantonu ni St. Marein. Pisemce pride v neko-likem času v Ljubljano nazaj ; nek gospod vradnik na pošti spozná, da človek tega imena je na S marni in zdaj se ze gori, in napise na pismice : „bmarnagora* , je bilo pismo poslano v prave roke. Pisemce zavolj krompirja pa pride v prave roke še le, ko druzih krompir zori. Pošta ni bila kriva, da je pisemce zaostalo, ampak napis; kdor je délai napis, naj bi bil napisal slovenski: Smarnagora, in gosp. poštni vradniki bi bili razumeli. Smarnagora = nemški St. Marein! kdo more to razumeti? Slovenske mesta, vasi ? trge ; hribe ; vode itd. naj kdaj pa pisimo svoj imena kakor so od prekršene, nepocmandrane Cuiq suum Kratkočasno beriio. Ijec Koca v se v • ZIVI. Kratkočasnica z uganjko. Bravci *) naših „Novic" se menda še spominjajo gori omenjenega ujca, ki se je leta 1861 tako moško za , Novičarja" potezaval. Čujte pa, kako da sem ga zopet staknil. Pred nekimi tedni se peljem v klasičnem gospod Anžr-jevem košu po trdem svetu do postaje, od kodar sem jo namenil dalje pobrati po železnici. Ravno ko dospem v neki trg, me doleti ploha tako da sem primoran jo kreniti v eno ondašnjih gostivnic. Med tem dež krepčava žejno živalstvo, se tudi jez ko zunej okrepčujem z ipavcem. Pri tem opravilu me prehvap-neta dva tujca. Ko me starejši pozdravi, pa vale spo- znam y v* ----r . 'xy ť da sta se porodila prav v tistem raji kjer nas slavni ujec Koča. Beseda dá besedo, pravi pregovor, in med tem, da se s starejim pomenkujeva o nedolžnih rečéh, zapazim z veseljem, da mlajši, kakih dvanajst star deček u; — ) seze po 77 Novice" 7 ki 7 so na bližnji i mizi gospodovale. Vprašam ga, ali jih rad prebira; prikima starejši pa pritrdi, da ne opusti nikoli no- mi, da ; benih, in da se zmiraj nadja, v njih kdaj zopet naleteti na ujca. Jez. Kdo pa so njegov ujec? Starejši. Rekel bi, da skoraj največi „Novičarjev a častitelj ; zovejo se pa prav za prav tijec Koča. Jez. 77 Novic" poznam Hencajte vendar ! tako jih pa tudi jez iz Starejši. Po tem takem pa tíidi mene 7 kajti sem njihov prestričnik Prijatlov Miha, bivši konjski trgovec. Ta paglovec je pa moj sin Janezek in pa brat tište moje hčere Mejte, ki se je lansko lejto na Dolejnsko omožila. Jez. Po takem ste pa vi sin pokojne Mine rojene Kočeve ? Miha. Pri moji kokoši! zadejli ste jo v tarčo. Pa vejste tildi moja stara se „Mina" zove. (Tiho meni na uho.) Moram pa reči, da raziin moje matere, Bog jim večidei zvite kot kozji rog daj nebejsa! so sedanje in pa tildi jezične kot šoja Jez. Kako se pa kaj imajo ujec? Miha. Hvala Bogu! zdravi so in vesejli in pa po navadi , ce se jim vse potrdi m „rej s je rej s a rece 7 prav židane volje. Zraven tega se pa tudi, če jim Jerica le po redu „Novice" prebiríije, ne pečajo ne za kíipčijo, ne za politiko > ne za Napoljona, ne za Sardinca, ob krátkém, za nic, razíin za • v Boga, svoje prijatle in „No vicerja a ne sili i Jez. Kaj vas pa je přineslo v te kraje ? Miha. Skoraj me je sram povejdati. Nič druzega kot sploh babje miïhe moje stare, naganja, da za „mali šmaren" (mej ki me po vsej nama : za svoj god) istrijansko vino nastavim. Verjemite mi 7 boljše kapljice od poštenega marvina; kaj da je ni se vse ne sturi samo zavoljo Ijubega mini ! — Nakupil sem kakih deset čebrov, pa da se ne lažem, moram reči, da dražje ; kot boljše. Moram vam pa povejdati še eno. Saj vejste kaj bilo se je pripetilo našemu lijcu v Frušici. Ko se ne morem od manj, ko da se tje podam in sicer iz samega tega namena, da bi prav mejmo omenjene vasi peljem ; *) Tù omenjeni bravci so tisti modrijani, ki so jih počislale 5) No- vice" v svojem 20. listu t. 1. v* »(ř 212 vidil tistega „pandiirja", zavoljo kterega so našega iijca zavpijejo: „O ti šejmbrana strina! bokal vina je tvoj", v Karlovcu v luknjo vtaknili bili. Bistra glava se iznajde Pa vejste kaj ta babja kača na me kazaje na to reče? da prav ta čas donesuje ljudstvo go- „Pa ga ta štorklež kar kapljice pokiisel ne bo, če tiidi vale. Ker vejm y spodom ovčji sir, jo krejnem naravno proti faro vžil, da on ne ligibne zastavnice", bi nalašč poprašal, ali imajo sira na prodaj. Pridem do Ujec se ternu zakrohotajo dvorskih vrat, kljiika zaškriplje, in znotraj se oglasi vedriti možgane na vse grlo rekši: „Prav imaš strina! to se pravi možu u vale „bav, bav ne pandur y ne bav". Odprem vrata in nad me plane sem jo in pa stavil bi čeber vina da pil. Pa jima je spodletejlo, kajti iigibnil ne y ampak Zdaj pa prijatel, ne vzemite mi za zlo y da se pre- neka belkasta kruota s črnimi marogami. V hipu pa se drznem pitati vas, ali bi jo tudi vi razvozlati mogli? oglasi neka zala devica: „Greš stran ti grdavš ti!" pesoglavec jo pobere vès krotak v svoj kotič. niso imeli prodaj. Poglejdam pa po dvoriščii In Sira ter Veljá bokal vina! No! ker pa vidim da se vam v „Novicah" na- miïdi dalje, mi pa, ako vam je drago, znanite iigib. — Na vse zadnje vas pa prav lepo prosim XJL lov 1111^11 JUC* JJ.L V7 VAC4J • JL \J ^ L KjJ W CA L XX JVC* \J UY WllOUU j L^JL dJ IX Ci JUL X U VX^XILf» - jLM* V OV £Jp«i---------- ris tili, ter jim zato častne spominke stavlja in njih Kar iskal sem tudi sem poštene duše se ni lotil. najšel; se poslovim, pa Cičo me sprejme do prve ka- imena blagruje. Prav tako! S tem slovanski narod kaže planije. Tudi tukaj niso sira imeli; grem do driige, in da se svoje sposobnosti živo zavéda in da je v resnici ko baram po siru, se mi y zdi da mi za hrbtom zatiili narod' Pa tudi onim našim soseskini črednik — pa vejste, ni bil črednik, ampak vejči petelin, kot pandur. Pa še to posebnost naj povejm, da rojakom, kterim visoke učenosti in umetnosti previdnost Božja ni odločila in jih je bolj na zemljo navezala, ki pa z modrim kme- so bile, kot sem zvejdel, vse tri dekleta, ki sem govoril tovanjem, pridno sadjorejo itd. svojemu domaćemu kraju in s tem tudi celi domovini koristijo ter ji množijo ma- nj îmi Marij ance, in dvej še naši Jerici podobne ena pa ne. da Oh! pa Si mislim: „omne trinum perfectum" *), terijalni blagor; tudi tem očitno pohvalo izreci je pra- da bote ljube „Novice" ~ # ----------* 77------ —— r """" /) ^xijwnn ^"b y 1 Mine niso, se vrnem k vozu, in sem zdaj tiikajle. vično in častivno. Zato vem popokati bo od smeha, ko pridem domu iijcu povejm , da se ni spolnila njih želja pandur ? V u.« oo iu o^v/imAc* lijA" A^ijc* , namrec, u.č% uuimc oiuvciijugičtusivt; tj c r n c j a upu uiaua v v nim, ni krjepal in da ga tiidi volek ni požrl, ki že 44 let se trudi povzdigniti sadjorejo v naši oko- jez ž njim in z njegovim očetom lici na višo stopnjo; kteremu je najveće veselje, ako se m da ni rade pohvalile pridnega kmetiškega moža prijazne naše doline slovenjogradske JernejaSpobiana v Vrhih nego da sem tildi znanstvo stiiril, da sta oba čvrsta in zdrava in da se iUUOiHOV» u omili, VA c* OUMI VTIOIH AAA iiUl « Y a j AAA VAC* O AAA U. A1AACAU.A AJ U LI J G V ^CpiJClJJi prečiiditi ne morem, da so se jim kdaj pred tako kroto kakor z Vodnikom pravi mu mladi ljudje v cepljenji drevesec podučiti dajo, da y hlače trejsle. Hi, hi ; hi! y naj » že v mladosti cepijo drevesca za stare zobe" ; ki je samouk si napravil Jez (vzdignivši se). Prosim samo to še. Kako se sadni vrt, iz kterega je bližnjim in daljnim kmetovavcem že tisoč in tisoč cepljencev in divjakov razdajal. Samo letošnjo spomlad je iz svojega vrta dal 110 jabelcnih, Za pa kaj Jerica in ujec razumeta? Miha. Jerica je zmirom njih presrčna miška. Zdaj pa jez prosim, da potrpite še mrvico. Vam bom 120 hruševih cepljencev, 760 lesnih hrušek, šalno iiganjko povejdal, ki ^ sem jo jez sicer skladal, hodnje leto bo pri njem dobiti okoli 2000 lesnik in toki so jo pa skovali iijec. Čujte! pridejo ujec nekega liko hrušek. Zasluge njegove za sadjorejo je spoznala kar se pomtizajo moji stari, ki jo pa tudi štajarska kmetiška družba, ter mu v pohvalo po- pri- v mojo v • V siso y yy strino" imeniijejo, ter rečejo: „No ti dne 11 drugač dena strina, imam za te orejšcek, za kterega, ^ ga ugodno razliiskneš, bokal vina dobiš. Tii ti je le : zvaj- v ce mi Miaki prijatlici dve: Ena kristj ana, Druga pagana, V postelji gorki ste ble. Ko pa dan poei, Ena ven skoči, Druga zavpije: O je! Skupaj ležale, Mirno ste spale Noter do zarje, se vé. dělila sreberno svetinjo, ktera mu je bila 10. maja tega leta pri cerkvi sv. Pongraca na Gradu slovesno izročena vpričo obilno zbranega ljudstva, ki je zvedši za to slovesnost tudi iz ptujih far na Grad prihitelo. Po dokončani Božji službi predstojnik naše kmetiške poddružnice gospod fajmošter Bruner med množico sto-pijo, ki je bila pred cerkvijo zbrana, in v lepem govoru korist sadjorejstva razlagajo, Jerneja, kakor zasluži Hitro zdaj Mina, Zvedena strina: Miškama kak je imé? pohvalijo ter mu omenjeno svetinjo podajo. Zdaj pa Moja stara nekoliko pomisli, kar ploskne z rokami ter iijcu nekaj v tiho pošepetá. Ta se zavzamejo m Da Miha iz jarka latinski govori ni čudo, kajti je, kot bravcem „Novic" dobro znano (»tevilka 32, str. 261 od leta 1861), tri latinske »ole dovr«il. Pis. pričujoči kmetje Jerneja obstopijo in vsak mu žeii svojo ljubezen in hvaležnost pokazati; eni mu siiijo dvajsetice v roko, drugi se mu zahvaljujejo, da jih je umnega sadjorejstva učil; zopet drugi ga prosijo , naj jih obišče , da bodo malo po sadnem vrtu pogledali; celó nekoliko odraščenih fantov v njega sili, naj jim 273 dan napové, da se bodo v njegovem vrtu zbrali — in bolj zadovoljen kakor Napoleon od Solferine — gré Jernej naš iz Grada spremljan od vesele množíce v Slovenji Gradec. — Tako je bil 10. maj slovesen Jer- neju, vesel kmetovavcem in gotovo korišten našemu sadjorejstvu. Bog nam pa pridnega Jernej a še mnogo let ohrani in še več takih možakov daj, ki so svojemu narodu na korist! v Iz Laškega trga na Stajarsk. 18. avg. —v. — Zopet so pokazali domorodni Laščani, kaj se dá storiti z jedinjeno močjo. Snidili so se bili po naključbi gg. Anton Kos, pravnik iz Zagreba, Boštjan Roš, tehnikar in Fr. Zupančič, jožefinar iz Dunaja, ter so s pomočjo nekterih tukajšnjih domorodcev za god presv. cesarja prirédili igro „Dobro jutro". Od vseh straní so se dovažali poslušavci; bilo je nenavadno živo po trgu. V Celje so poslali Laščani vozove po pevce, ki so znatno po veličali svečanost. Bilo je prišlo tudi dokaj gospá in gospodičin iz Žavca, duhovnikov, dijakov in kmetov pa iz vseh bližnjih krajev. Gospod Fr. Valentinič je govoril, se vé da slovenski prolog, potem se je zapela cesarska pesem; belo oblecene deklice pa so držale venec na odru. Med igro smeha in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja; celó tujci, ki ne razumejo našega jezika, so pripoznavali, da so igravci nenavadno izurje-nost pokazali. Ženske so igrale tri : ena gospá in dve gospodični; ne da bi hotel gospodom slave kratiti, moram vendar priznati, da se lepi spol ni dal prekositi od jakega. Igralo se je na korist sadjorejnišoli na Laškem in nabralo se je v ta namen 54 gold. Po končani igri je bila „beseda". Pevci so peli, govorniki govorili, da je bilo kaj. Gospod Herman iz Žavca, iz-vrsten govornik , je stopil prvi na oder in povedal nekoliko iskrenih besed kot predgovor k „Prokletim grab-ljam." Bila je sprejeta njegova deklamacija z gromo-vitimi živio-klici. Gospod župan Valentinič je napil Nj. veličanstvu cesarju, potem pa gospod dr. Kočevarju. Dr. Kočevar se je zahvalil in napil Laščanom, ki so prirédili tako lepo veselico. Gospod Valentinič je napil ptujim gospodom, ki so pomagali oživotvoriti domorodno veselico. Gosp. Roš se je zahvalil in napil vrlim igrav-kam, kterih zdravica je bila z naj večo radostjo sprejeta. Sledilo je zdaj še zdravic brez konca in kraja. Po vsaki zdravici se je zapela pesem; veselje je vsakemu pričujo-čemu sijalo iz oči. Kdor je bil na LaŠkem, se je vrnil domů z iskreno željo, da bi skoraj zopet doživel tako veselico. Ponosni morejo biti Laščani, da so na Stajarskem edini, ki zamorejo gledišne igre napravljati. Kakor sem zvedil, je želja splošna, da bi pred koncem šolskih praznikov. še enkrat priredili jednako veselico. Tudi pričujoči Zavčani so sklenili, da si bodo prizadevali doseći Laščane, kakor v vsaki vrsti domoljubja, tako tudi v slovenski igri. Bog daj, da bi se spolnilo! Kjer je tako gostoljubje domá kakor na Laškem pri županu Valentiniču, trgovcih Janezu in Franců Orožnu, zdrav-niku Znidaršiču, še veje duh slovenski, in se ne dá zatreti od sile nasprotne, ako bi še tako močna bila. Hvala in slava igravcem in igravkam, hvala vsem, ki so pomagali osnovati domorodno svečanost! iz okolice vranske 21. avg. G. S. — Nisem si mislil, da bom „Novicam" kedaj pisal, ker dobro vem, da se kmetu plug in motika bolje podasta kakor pero. Žalostno novico vam moram pisati. Zadovoljni smo pri-čakovali bogatega pridelka, kakoršnega še mnogo let v naši dolini ni bilo; 18. dan t. m. popoldne pa se čez visoki hrib Savnice přivalí crni oblak s čudno nevihto. V malih minutah je toča debela kakor kurje jajca po vsi dolini, več kakor poldrugo uro na široko , vès up nam pokončala inubogemu kmetu vse žito na polji, so-čivje, zelje, sadje, grojzdje in živinsko pičo do malega, največ pa čisto in čisto podrobila, da stari ljudje ne pomnijo kaj takega. Da je nevihta dokaj kozolcev in drugih poslopij podrla, mnogo dreves polomila in s ko-reninami izruvala, veliko žival, pa sto in sto zajcev ubila, verjemi mi, dragi bravec! kajti kdor sam ne vidi, ni mu moč dopovedati. Strašna nesreća je to za ubogega, v dolge zakopanega kmeta! Od kod bomo ži-veža dobili ali pa denarja, da bi plačevali davke? Iz Adlešic od Kolpe 16. avgusta. Dovolite mi, drage „Novice", da vam podam par vrstic, in vam na-znanim veliko nadlogo, ktera nas tare. Celo leto smo za Eotrebo dežja dobivali, al zdaj ga ni; repe in zelja ne omo imeli čisto nič, otave tudi ne ; ako se nas Bog kmali ne usmili in nam ne pošlje zdatnega dežja, ne vem, kaj bomo počeli z živino. Trava se je posušila, grmovje se suši, vode primanjkuje, da jo nekteri po dve uri dalec nosijo in vozijo in živino gonijo napajat; mi še izhajamo, ki smo blizo Kolpe; al Kolpa, ki je jako velika voda, se je tudi tako posušila, da stari ljudje ne pomnijo take. Grojzdja dosti kaže; al dve nadlogi ga tarete: jedna je plesnina, druga pa velika suša. Z Bogom! Miko Požek, kmet.*) Iz Kranja 17. avg. F. — Včeraj se je slovesno odprla národna čitavnica naša. Bilo je vse od konca do kraja veličastno in pomenljivo. Prišlo je čuda veliko ljudi iz okolice kranjske, iz Ljubljane, Radoljce, Loke, Kamnika , Železnikov, Tržiča, Novomesta itd. ; tudi iz Stajarske, Koroške, Istre, Hrvaške, Morave itd.; ude-ležil se je slovesnosti skor ves Kranj, ter pokazal , da je vreden zgodovinske imenitnosti in da je res drugo središče v kranjski Slovenii. Bilo je ta dan mesto prav v praznični obleki; na „stari pošti" se je mnogo narodnih zastav (slavenske národně barve so tudi prav oficiálně barve kranjske dežele) kazalo v jutranjem solncu; iz čitavničnega stanovališča pa ste mogocno vi-hrale cesarska in národna zastava druga poleg druge. Začela se je slovesnost ob 8. uri, ko se je zbralo društvo z gosti vred v lepo okinčani dvorani. Tù je Čitav -nični tajnik gosp. Savnik, domoljub z dušo in telesom in izurjen govornik, izročil kranj skemu pevskemu zboru, ki šteje že 14 udov, lepo pevsko zastavo v národnih barvah. Govoril je med družim te-le besede: „Vsak rodoljub lahko zapazi, da se zmirom bolj širi národno petje; tudi vi gospodje ste se zbrali v društvo ter se namenili gojiti lepo národno petje. Čitavnica naša vam tedaj izroča po meni le-to zastavo, okoli ktere se zbirajte vprihodnje! Nikdar je ne zapustite, ampak svetu kažite, da ste vredni sinovi matere Slave. Prej-mite jo v znamenje srčne zahvale, da ste naše mlado društvo že tolikokrat razveselili z milimi pesmami. Po-pevajte mile domače pesmi, in budite ljubezen do naroda našega. Vedno naj vlada sloga med vami; varujte se razprtij zarad malih reci, da iz iskrice ne vstane plamen, ki razgruduje poslopja". — Gospod Krisper sprejel je po tem ogovoru zastavo in srčno se zahvalivši jo je izročil gosp. Mandelcu, ki jo bode nosil. Gospod Mandele svojo obljubo , da bode zastavo v krepki roči pred zborom nosil, brž spolni ter jo nese pred veliko množico naroda na Labore, da pozdravi ljubljanski pevski zbor, ki se je ondi ustavil. Lepo se je vila národna zastava pred množico po mestu in čez veličastno Savo na Labore! Ko se zastava ljubljanskega zbora od daleč v jutranjem solncu prilesketá, gredo kranjski pevci z mestnim županom gosp. K. Lokarjem in z odborniki gg. Holcerjem, Krisperjem, K. Bleiweisom, Savnikom in čitavnicnim predsednikom g. Pircem na čelu, ljubljanski zbor sprejet. G. župan pozdravi pevce v imenu mesta kranjskega, gosp. predsednik Pire pa v imenu čitav- *) Le večkrat! Vred. nice kranjske. Gospod Vidic, ki ljubljansko zastavo nosi, se v imenu pevskega zbora zahvaljuje za prijazni sprejem. Na to zagrmi ljubljanski zbor mogočno : ,,Na-rej zastava Slave" , zastavi pa ste se déle navskriž ; ranjski zbor zapoje pesem: „Hej rojaki" , ljubljanski pa „Hej Slovani", in pobratita se zbora med navdušenim klicanjem zbranega naroda „živili" in „slava". Ko so na hujanski gmajni, nad derečo Kokro, jeli možnarji pokati, ki so se potem celi dan do pozne noči glasili, napotilo se je celo društvo proti Kranji. Med potjo so združeni pevci peli razne pesmi. V mesto přišedši, ste se zastavi v gosp. županovi hiši shranile. — Ob 11. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. maša, ki so se je vsi gosti z obilo množico druzih udeležili. Pri maši so novomeški pevci prelepo slovenski peli. O poldne po sv. maši ste se zastavi nesle v čitavnico ; zdaj so dobili ljubljanski pevci na svojo zastavo krasni trak iz dragocenega moara, v kterega so lepo vezene (štikane) besede „Naprej zastava Slave!" in pa „Domorodkinje kranjske národnim pevcem ljubljanskim". To je delo kranjskih ^domorodkinj pod vodstvom vrle umetnice gospé Ivane Skarjeve; reči moremo, da „delo mojstrinjo hvali". Ljubeznjiva gospodičiiia Marija Lo-karjeva, županova hči, pripela je ta trak na zastavo ljubljansko, ki se je danes v celi krasoti svoji lesketala, tako-le govoré: „Častiti gospodje! Mene je čast došla, da vam izroeam v imenu kranjskih domorodkinj trak za prelepo vašo zastavo, ktero so vam podarile danes teden ljubljanske naše sestrice. Prosim vas, da sprejmite mali ta dárek v spomin goreče zahvale, da ste prišli danes pozdravljat starodavno slovensko mesto kranjsko in mlado čitavnico našo, kjer bodemo slišali marsiktero naše srce ogrevajočo pesem. Ohranite nas v spominu, in kodar koli hodite s svojo prelepo , s tem trakom ozaljšano zastavo, pomnite, da ste sinovi veli-častne matere Slave, in da vaše geslo je „Naprej zastava Slave!" Zdaj stopi izmed pevcev g. R. pod tako okinčano zastavo in se zahvaljuje blagim darovavkam tako-le: „Blage domorodke! Castni poklic mi je, da vam izrečeni presrčno zahvalo v imenu vseh pevcev ljubljanske čitavnice. Ne bom obširnejše govoril, kako smo se že davno veselili današnjega dneva; kako či-slamo toliko čast, toliko domoljubje, da ste naši mladi zastavi dodale tak biser. Prositi bi moral, da prizane-sete našim majhnim, premajhnim zaslugam za dom in narod; povedati pa mi je, da se na ta krasni trak ne ozirajo samo naše oči, temuč da se k njemu obraćaj o tudi naše srca. Ko bode s podnebja naše domovine svitlo solnee razlivalo blago dej ne žarke na to zastavo, bode nam znamenje , da takisto mili so tudi vaši ob-čutki, da nam bode takisto svetila tudi vaša krasota v lepo bodočnost matere Slave ; kadar pa bosta proti črnim oblakom vihrala zastava in trak, poclarjen iz vaših nježnih rok, bosta nam oznanovala, da so nemirne tudi vaše srca, ki čutijo z nami vred nemilo nevihto. Raz-odeti moram še eno misel, ki nas danes posebno vse navdaja, to je, da bode ta trak trdna vez med starim Kranjem in belo Ljubljano; da naši in vaši pevci — zakaj bi ne rekel tudi--pevke? stopijo združeni v kolo domaćega petja, ki bode zložno donelo po vsi predragi domovini in klicalo in budilo slovenske hčere in sinove. Tedaj Še enkrat hvala za krasni spominek slovenske vzájemnosti in sloge. Tisočkrat vam kličem slava!" — In „slava" „slava" je donelo po dvorani. Po tem govoru zapojó gosp. pevci „Naprej zastava Slave", „Pobratimija" in „Hej Slovani". — Po dokončani tej slovesnosti nesó obe zastavi na staro pošto, kjer ste vihrale nad veselim društvom med jedjo. Društvo, nad 140 oseb, je kosilo pri 6 mizah, okoli kterih so se pevci tako razdelili, da se je ta ali ta pesem pri prvi mizi zapela, in potem pri vseh mizah ponavljala, tako, da smo med celo jedjo premilo nam petje slušali. Gostivnici na stari pošti pa gré čast, da nas je v vsem izvrstno postregla kakor malokje ; eno-glasna bila je hvala vseh , pa res tudi pošteno zaslužena. Med obedom je gosp. predsednik Pire nazdravil Nj. Veličanstvu z navdušeno besedo. Tej napitnici pa je sledila napitnica za napitnico, in nobeden , ki ga narod pozná, ni bil pozabíjen. — Po obedu so zbrani pevci (nad 60 jih je bilo zbranih) zapeli „Hej Slovani" in s tem se je društvena zabava sklenila za nekoliko CâiSâ« Ob 5. uri popoldne se zbere zopet vse društvo ter se podá z zastavama in pevci na grob Preširnov. Neštevilna množica je že slovesnosti čakala na pokopa-lišču. Zastavi se postavite križem pred grob, pevci se vstopijo okoli spodobno okinčanega spominka in zapojó najpred kranjski pevci „Na grobu dr. Preširna" — besede Levstikove, napev dr. B. Ipavcev, nalašč za današnji dan zložen. Poslal ga je čitavnici gosp. D. Terstenjak s sledečim pismom: „Slavna čitavnica kranjska! Ker mi službene opravila branijo udeležiti se národně slovesnosti, ktero obhaja 16. velikega srpnja slavna kranjska čitavnica, tedaj Vam izročujem pismeni pozdrav svoj in vseh domoljubov okolice naše : ako bi noben odbornik celjske čitavnice ne utegnil vaše slovesnosti počastiti, naj ta pozdrav tudi veljá v imenu celjske čitavnice. Srčno me veselí, da se je tudi v starem častivrednem Kranji — nekdanjem slavném sedežu kranjskih vojvodov ustanovila čitavnica — ta lepa šola narodne omike. Kranj ni samo po svojih historičnih uspomenah slavno mesto, temoč tudi je ve-ljavno in ugledno zavoljo izobraženosti svojih prebi-vavcev. Gotovo bode Kranj središče društvenega življenja krepkim Gorencem, in njihova narodna moc bode čvrsto delovala ne samo po romantičnem Gorenskem , temuč svitli žari domoljubja njihovega bodo se razširjali čez visoki Grintovec v rodovite ravnine zeleno-svitle Savine in dereče Drave. Želim Vam toraj : Srečo dobro! — Zdrava misel in jederni značaj Kranj ce v sta nam prebivavcem takraj snežnikov solčavskih po-roštva dovolj, da narodni ustav, kteri dobi 16. velikega srpana svoje posvećenje in blagoslovenje po glasnih kli-cajih toliko uglednih gostov in po pokropljenji s sol-zami domoljubne radosti, — bode lepo razcvetal in sa-donosno se razvijah Da pa za to odlično slovesnost vaše čitavnice tudi od Slovencev iz Stajarskega dobite cvetlice v sjajne vence, ktere so spletale nježne roke domoljubnih Kranj i c, Vam poŠljem dve pesmici. Ena pod naslovom: „Zagorska" naj Vam bode živa priča, kako narodno pesništvo še v zelenih naših hribih in žitapolnih dolinah lepo evetè; — lep napev ji je zložil častitljivi prijatel moj dr. Gustav Ipavic, slavnoznani kompoziter slovenski. — Druga lepa cvetica je sicer izrastla na polji čudapolne kranjske dežele, in dasiravno ji je že slavni pesnik dal žlahnega duha dovolj, vendar pesem z napevom dobiva veče življenje. Moj ravno imenovani prijatel je tuđi to pesem oblekel sicer žalobnim glasom, kakor ga išče zapopadek pesme same, vendar sem prepričan, da 16. velikega srpana v Kranji ne bodo obhajali narodnega praznika brez spomina na najvećega pesnika slovenskega, kterega truplo počiva na mirnem pokopališču kranjskega mesta. Dasiravno bi utegnila ta pesmica kaliti veselico 16. avgusta, vendar morajo — posebno Kranjci — toliko svetih čutov ta dan tudi imeti, da na grob moža, kteri je slovensko umetno pesništvo tako mogočno povzdignil in je mu prisvojil slavno mesto na Parnasu evropskem , položijo vsaj cvetko blage uspomene. Ceravno se otožni glasovi te pesme bodo mesali med kriko in viko veselja, ter o 75 pak nas bodo pomnili na borbo onega časa y v Preširn živel, in nas bodo navda nas danes počastili in poslavil s oj o pricujočnostj > ne morem si kaj, da bi se ne zahvalil vsem ki so kterem je neumrlj jali z novo pogumnostjo ne opehati v bojevanji za na- se trudili za ustanovitev našega društva. Srčna hvala rodno gustu pr za narodno omiko Toraj Slava 16 av- Y yj y u CL iiaiuuiiv ujuinw. jl ^iwj • ^^^ » ^ ^ T • ^J Kranji ! SI. čitavnice pokorni sluga D. Terstenjak njič našo družbo žup. Šentjurski in podpredsednik celjske čitavnice." — našnii dan v z^oc vam bodi in uljudna prošnja, da podpirate tudi prihod nasnji dan zlatimi črkami bode vpisan da godovino naše čitavnice. Ne sežem pre Ljubljanski pevci so po tej pesmi peli: „Sveta noč." deleč, ako prerokujemnašemupočetju krepek napredek, Zdaj stopi g. predsednik Pire na grob ter govori blizo če se ozrem v slavno društvo, ki se je danes tukaj tako-le TÙ na je tebi spolnila pominku beremo napis ?? ? v mlj domači da trupi Ena se leži" zbralo Pač ridka beseda, da le „ena u Je go lemu pesniku! Al ko bi zdaj vidil nas tù zbi tovo bi rajsko vesel zaklical : „Spolnila mi se je še druga Ne bodem natanko razlagal pomena in naloge naše čitavnice. Sploh je znano, kaj zahteva Slovenec, kakor da varuje sve- ^ — W — — ---- - — ~ ------ -----*------------J ) polnila neumr- kadar se zbira ; saj mu ne gré gladi in iz obrazuje svoj prelepi jezik za drugo , da srčna V * - « živi. t« in „slava da narod slovenski zaveda se Kličem tedaj : Slava spominu Preširnovemu ■■■fíífj^H nj da tmj jih očakov y m da se raduj Tudi ne bom opominjal slava" se je razlegalo po Božj Ko je se zapeia „oveia noc-m pa v auKeiiuva „uunaj« »c z. au v «m muguuiieiiiu gospouarju, ki nam je pol pustila zbrana množica s solznimi očmi premili kraj, ravnopravnost, in ki nam jo gotovo tudi ohrani pela slovanski. xx ^ wvju \jvrxxxinjcti j ua zjcl Učto ^uv pravica in zakon, ako ustanovimo društvo, kakoršno naše. Da se pa tu smemo zbirati, ne utrpim, da ne y pošteno, kršanski da za nas govori e i Sveta noč" in pa Vaukenova „Luna", je se zahvalil mogočnemu gospodarju, ki nam je poklonil počiva truplo slavnega pesnika Ni y mi moc z besedo povedati, kako veličastna, kako ginljiva je bila slovesnost na grobu Preširnovem; dasiravno je bilo nad tisoč ljudi tùzbranih, je kralj evala vendar grobna tihota; utrpim, da ne bi zaklical našemu pravičnemu škemu vladarju, cesarju in vojvodu F ? ne slava! slava! slava! Držimo se vero, d m 1 a d a r j vsa množica je bila za čas odmaknjena zemeljskim ob- Slovan je steber mogočne Avstrije. Ne zabimo čutkom venskih in Solnce j ega , j imati o ž e f u : ojega gesla: „vse za !" Ostanimo Slovani ! oj ih bjemalo vrhove snežnikov slo- slovanskih bratov; delajmo složno ; stojimo na pravičnem jih glavarja, orjaškega Trigla čas besede se je približeval. Pričelo se je tedaj gibanje hvaležni potu kakor sinja skala, in še pozni potomci bodo nam proti čitavnici, kjer je bil zbran skorej vès Kranj. Nad vhodom nas je pozdravi)al transparent v domaćih barvah klici. Mnogokrat med govorom so doneli živio- in slava- Ko „Pokažite svetu Biti slovenske kr lik domače navade misli ; naj bode Slovencu ponos pa gospod predsednik zakliče „Slava cesarju", zagrmi slava po dvorani, na pomolili (altani) u -----j ? o----- ■ ~ — , ruiuvllu vt*llJ"jXiA/ pa se zasveti mnogobarveni bengalični ogenj, ki čarobno stopnicah nas je pozdravljai drugi transparent razsvetljuje vse mesto ; možnarji pričnejo hitreje pokati ^rwolí UÍ Vkorl in Ki I n-zoliScm V. }ipr>\7imi VAliimi. in lllldst.Vrt 1P> vniln sliiva r/i\riin4M Dobro došli!" Vhod je bil ozalj ,,JL/UU1U UUOli . f 11" jvy MU ~ , banderci itd. Tudi dvorana je bila okusno ozalj v ej am i z in bav banderi domačimi, cesarskimi, avstrijanskim skimi ; s sliko cesarjevo , cesaričino , Vodnikovo , Pre in ljudstvo je vpilo „slava, zivijo . Ko gospod predsednik govor končá, stopi gospod dr. Jan. Bleiweis na oder in govori blizo tako-le: SKiiiii ; s siiKO uesarjevu , uesanuiuu , vuuuijvuvu ? jlic- „Pripoveduje se uu mciic , ni pisaiu se je ze luui, širnovo itd. Malal je dvorano domači, svetu premalo da hodim po Slovenskem čitavnice „instalirat". Pa kaj od mene, in pisalo se Je ze tudi znani malar gosp. Bizjak, ter lepo pokazal delo dobro ume. y da svoje se je ze vse pisalo! Ko ob 8. uri začnó zopet možnarji grmeti ? in ko pravlice in „fabule". Kranj Saj je prav zdaj čas za take Vzrok mojega prihoda danes v y se ie e zbralo v d\ premili mi rojaci, ni tedaj instalacija; přišel ilo mnogo mnogo deželnega stanů, in posebno veliko neštevilno društvo, med kterim sem, ker ste me tako prijazno klicali, v drušini čitav-ljavnih možakov duhovnega in nice ljubljanske, ktero radostna dolžnost veže , da OLCttJLIAj Ali I^UOU^UV ? V111VV SJp£l xxx wvuuíívv «T V/JU A*. X C* J. JL J KJ \J j XIX Ua X CL V 11V7 iz bližnjih in daljnih krajev, prične gospod predsednik kot zvest sin vašega mesta, presrčni Vaš pozdrav od- ín gospod po- zdravlja drago sestrico svojo kranjsko, in da ravno jez trgovec besedo tako-le „Slavno društvo ! Tudi staro slovensko mesto Kranj kjer je stala zibel marsikterega naših narodnih vodi zdravljam v imenu njenem Oj! kako meni y kako j vsem, ki smo prišli od blizo in deleč, srce veselja igra, ako se ozremo okoli in vidimo tako telj leg # središča čulo , v^ ii l'j je giao oiu v vuoiw^i* " ' v««* , "i po slovenski zemlji, ki nam doni iz slovenskeg slovenskega zvona, ki se raz- družbo meščanov in dimo meščank tukaj zbrano č a s t i 11 j i v o ako vi- 1Z Ljublj luuuvdiu, XIX iii^ov.c*iiiv Žudili,, - «rw V X" da je čitavnica vaša v posest vzela naj lepše da se pretaka slovanska kri po njihovih žilah j\,i uam uum ±£j oiu y vuwuv^u lanii^ , vac* uitavui^a vaoa v ^juo^o i; v ici li aj 1 C p C tudi naši rojaci se zavedajo, stanovališče! Al ne temu se ni čuditi ne unemu ; ? tudi smo osnovali poddr Ijubljanskega OA^LAIO^C*, 1-UU1 Ulici iujpci D1U V CilOV^iilU , LCUdJ Ul LUUI iilUicll H>ili Oiil Slavna gospoda! društvo je na- zoper očeta, hci zoper mater; to pa bi bilo zoper četrto edišča mi tudi čisto naravno je oboje. Ako bi Kraj ne c in Kranj ica bila zoper slovenščino tedaj bi tudi moral biti sin mi imamo t klonilo meni lep nalogo, da pred pripeljem nježno, zapoved Božjo, zoper ktero se noben pošten Kranjec mlado detice, naj bi se prepričali, da ima dovelj kre- ne pregreša. Ker tedaj iskreno ljubite svojo mater in posti, da živi in čvrsto odrašča. Minulo je malo časa, jo spoštujete visoko, je tedaj tudi naravno, da ste jo JJUOLl j \JLCL Là IVI 111 tVlO IU VJU1 CLiDVjC*» ATA! iiu.iv jw x iitA/i \s J V^ O^VOl IXJ V10U1W y J kar je Čitavnica osnovana, in vsi smo se že prepričali, posadili v najlepši dom. Res je, da ste nekoliko poda kri ni voda, in da raste društvo, ki ima in bode zneje kot druge mesta slovenske odprli čitavnico svojo; vedno in vedno imelo blag namen In kako bi tudi more, kdor pozna razmere ne? Vsak kraj, vsako mesto, vsaka dežela omagujebrez društveneg države log • V« jaci, slog tlači' i ? dežele ljenja; saj „í _ _ , pešajo, ako sloge ni; celó posamezne družine propadajo, kadar manjka edinosti. Pač imamo društvenemu življenju ukrotiti še mnogo zaprek; posebno slovanské društva imajo težko nalogo. Le slož al tega vam nihče očitati ne vaše. Pokazali ste z zmérnim postopanjem svojim niste silni, ampak miroljubni, da niste strastni, ampak y da prijazni. Verjemite mi, da to bode spoznala y prej ali pozneje, nOSt Spravi nas na trdnejse noge , gvjiim.», xvi Uiv ocuau o o ici u. ivu lil jj c o lil ci Lil i m luivymmi ^uvun. Vjdoi oc sedaj naše mlado dete, strezimo mu, da ne oslabi, spreminjajo pa s kolesom tem premogočnim se vrti tudi člověk in narod, dokler ne pride na pravo mesto svoje. Saj kri ni voda. Ako se ozremo v zgodovino kranjskega mesta nazaj, koliko se je že premenilo tukaj ! Kaj bi se gojimo tudi kazinica kranjska in se pridružila vam, ki ne bote skrbeli samo za igro in ples, za tombolo in berilo, temuč bote skrbeli za dušno povzdigo y „be- * se krepčajmo sedah" s sladkimi pesmami in mičnimi govori Gasi temuč da bode dostojna sestra družim sestrám po lep slovenski zemlji, in dostojna hči stare veličastne matere Slave. Gospoda moja! manjka mi besed, da bi se vam dostojno zahvalil ■i ■ . 7 ■! . IP ■ imenu naše mlade čitavnice, ker ste tudi kazina ne? Ni namen moj in tudi ne more biti, da bi se danes y ko veselje zvonec nosi y spuščal v res- nam težka bila zemlja, in preostro bi sodila nas zgo- nobne predmete zgodovinske. Ker pa vendar z doka- dovina. Ko se danes oziram po slavném kranjskem mestu, na ktero gledajo snežni velikani z očetom Tri- je mnogo spremenilo v Kranji, ne smem da se WĚĚĚĚĚBK^^^^^KÉ/KtKtKHlKtE slavnému zboru na dolgu danes ostati, naj povem nektere glavom, ktero opira sivobistra Sava; ktero trdno stoji drobtinice, ki se jih spominjam iz Valvazorja. (Govornik v • ^Mtfl■ zdaj začemši od tistega časa ? ko Je se v Kranji vec » vin j oivuuioua Kja v et ^ utvjiu ti u 11 v otuji na mogocni skali; ko se oziram in vidim, kako sijajno slovesnost danes obhaja ; kako krasno poslopje odpira vina bilo kot vode, našteva mnoge spremembe v tem narodnemu društvu: kako marljivi someščanje: v duhu a mm m -w i • • 1 vy t ' 1/ t/ mestu in primerja stari Kranj z novim, in končuje vidim mogočno ženo našo mater Slovenijo potem govor svoj tako-le:) In tako bi lahko naštel še vrača v srce svoje zemlje. Će je Ljubljana glava druzega dosti, kar bi kazalo, da se je marsikaj že pre- je srce. Kako radost mora nas navdajati ? y ko ki se Kranj zvemo. měnilo v Kranji. Ni tedaj čuda , da nekdanje prvo da se giblje vse slovensko teló. Nje udje so že oživ-mesto zemlje slovenske ima zdaj čitavnico kakor druge ljeni v Mariboru, v Celji, v Tominu, v Gorici in Trstu mesta slovenske; čudno bi marveč bilo, da bi je ne in če je kaka žilica že mrtva, tudi v nji se gotovo imelo. Avstrija naša podobna se mi zdi velikemu ul- ogreje krv. Da se pa to zgodi, moramo delati, obujati njaku (bčelnjaku), kteri šteje mnogo panjóv; panjovi so in ustanovljati čitavnice, knjižnice, učilnice narodu na narodi različni, pa vsi so pod eno^ streho enega gospo- korist in druge plodonosne društva. V rabo jemati in darja. L WLIUVlil J JT ^ V 1VV11IOII 111 Ul U^g Kakor veliki polk bčelic istega ulnjaka mirno brez strahú braniti V • t zivi moramo navzgor in navzdol vse med sabo in ni treba, da bi klal drug druzega, pravice, ki so nam po naravi in po državnem zakonu, tako tudi narod ne naroda, pa ne brani naj se nobe- Treba je, da prava narodna omika pride v nas, ker brez nemu ? da slobodno kakor bčelica leta v svoj panj pri naši obrtnosti. Bo- matici svoji. Taki panjovi so nam čitavnice naše. Imate zdaj tudi vi čitavnico pod vodstvom veljavnih mož, dimo marljivi vsak na svojem mestu , po svoji okolici. nje popolnoma opeša naše, nekdaj dobro materialno stanj e v V/ J^r kj iiuk; V y 1 kakor vidimo, žalibog ! kterim morete popolnoma zaupati, s kterimi se morete Zato vas prosim, vrle matere Slovenke! redite pošteno ponašati. Gojite jo kot domače ognjišče, da se pri svoje otroke po običaji in v jeziku naših očetov in njem ogreva čedalje več domoljubnih src, pa taj a tudi dedov ; ve mile in ljube Slovenke! posnemajte Roz- tacih ? ktere obdaja V se ed nemarnosti ; ohranite J° kot središče, okoli kterega se zbera vse, kar si na svoje tribarveno zastavo napisalo svete tri besede: vero, cesarja, domovino. In neumrli naš Preširn, kterega manovo Lenčico, ki je šla za starega očeta v boj nad Turka. Bojujte se z nasprotniki s svojo milino in njež-nostjo, ker vaša moč je nezmagljiva. Dragi mladenci! delajte pridno, vedite se povsod na čast in slavo svoje o c* x j c* , VA v ix± w » """ X vuu ii , i^wv^fc* VAC1CIJLC pilLLHU , VCIUUC SC JJUVSUU. llćt UčtSl 111 SlčtVU S V U J C truplo v vaši zemlji počiva, bode vam z nebeskih višin matere. Vsi delajmo za dom! Ker smo danes pričo tako radosten klical, da, kakor je vaš gosp. predsednik danes slavnega djanja, trdne ustanovitve tukajšne čitavnice AMV1VWVVA1 ---------o I: uiuY uv^u; ^lj c*ii j cv j u uiio lio iciiiv v it v LLirvct j 011^ ^itavuiv^^ na grobu njegoven^ rekel, se še ena je želja spolnila, moramo zahvaliti njene početnike, posebno gosp. prvo- namreč ta, da vsaki Kranjec se zaveda, da je Slave sin. sednika in odbornike! Slava, slava jim in hvala, da In tako dobro srečo, čitavnica mila! Bog Te ohrani! se moremo tukaj tako slavno zbirati in navduševati ! Gromoviti slava- in živio-klici so sledili gosp. dok- Slava jim!" torjevemu govoru, v kterem se je resna beseda strinjala s kratkočasno. » Pozdrav", ki je sledil potem in ki ga je zložil I govorila gospo- iskreni domoljub kranjski gosp Zdaj poprime gosp. dr. Toman besedo in govori dičina Malica Gregoračeva v prijetni besedi. S slava-te-le navdušeno sprejete besede v navadni svoji čarobni klici se je pozdrav ljubeznjivi govornici odzdravljah ■ ■ ; ,G o d enakopravnost i", besede Poženčanove, govorici : Dovolite da „lyuvuint, vLcv vas nagovorim «.uaaj. j^, ivx mi t zaupu slovenskih bratov presveta in težka naloga tudi jaz ki mi je po napev Vavkenov, je izvrstno pel kranjski zbor. da Domovino" Nedvedovo, besede Praprotnikove branim narodu pravice v deželnein in državnem zboru, so se prikupili ljubljanski pevci tako Vaš srčni sprejem unémlje v mojém srcu plamenece dvakrat peti. y ? da so J° morali rodoljubje, čigar iskre naj podam v vaše rodoljubne srca z besedami y ktere Črnagorska mati"' je deklamovala z navdušeno naj vas uzgo O pogledu tako slavne, tako navdušene družbe me navdaja zgodba naše domovine, in nje vstik se vrti pred mojo dušo v pomembonosni vizii. Zivela je mogočna navijati. t jjvi nagui oû.a i u a u je u.Ç7JVLcm.iivj v a naruu domovini v prid. besedo izurjena govornica gospodičina K. Pece va. „Triglav", pesem po napevu Fleišman-ovem, so peli kranjski pevci tudi tako lepo, da so jo morali po- zena v krásnem domu, in porodila je nebrojno sinov m hčeric; učila jih je najslajega jezika vse zemlje izpoznali pomèn vseh stvari, njihovo Kje dom je moj?", pel je izurjeni pevec in ? da bi skladatelj gosp. A. Vavken. zvezo z njim m z Zdaj stopi gosp. čitavnični tajnik Drag. Savnik neskončnim mogočnim stvarnikom; učila jih je poniž- na oder in podá s srčnim ogovorom v krasnih vezkih nosti, udanosti, miroljubja in gostoljubja. Srečno je ži- dvoje kadrilj gosp. dr. Jan. Bleiweisu, med kterima vela med njimi; al pridejo tuj ci od vseh mej in straní, eno je posvetila čitavnica njemu, eno pa gospod Fid. Srčno in gostoljubo sprejeti prevzemó srečnim sinovom Terpincu — obema rojakoma kranjskima. Če smo že in hčeram blage žene ? krasni dom m postavijo za gospode in gospodarje. V masna mati y Zdaj jezik žena ter se prej občudovali^ izurjenega govornika, je zdaj vnovič XXX ^VUjJWVAUilJ V» /UUC1J LlCAj y potuje sèm ter tjè k svojim otrokom siro- ne sprejmó je več — otujčeni so. Le po gorah po selih jo še poznajo za svojo mater ? dolih po cerkvah y ali po se Še glasi njena beseda y m pokazal gosp. Savnik , da tudi mnogo vajenega govornika , kakor je gospod dr. Bleiweis, zná z mirno pa tehtno besedo nagovoriti. Gospod dr. Bleiweis, očitno ? sela, trate, meje pričaj o njeno nekdanjo last. gore ? y i ? ta žena, ta domovina, ti sinovi, te hčere so mi M " I H HH^IHH ? da jih ne imenujem; saj vemo y vode bratje! daj te kdo so, in v tem ginjen, v svojem in v imenu g. Terpincevem, ki se ve- selice ni mogel udeležiti, sprejme dragocena spominka pa se zahvali za oba y s srčno besedo, končaje s tem, da trenutji čutimo polni pomen stvom živeli in umrli. Njim je zemljica lahka , in miío njih, ki so omamljeni s tuj- s povdignjenim glasom pravi : „Nikoli še nisem plesal pa mi tudi nikoli še ni žal bilo da nisem lesal I ' t* XJLIX UUV41 11J.J.W1Í AAA KfiíKJ , VIC* laiOC/lJJ J danes mije, da ne morem prvi plesati svoje ka- rlwlin Ui Da V. i-v « ^ A ^ ^ ^ T--* v-* nclocho drilje^ Po teh besedah nastane vesel hrup in glasba jih sodi zgodovina. Ako bi pa dremali mi, ki nas je začne igrati kadrilji, zložene po slovenskih napevih. Žal zbudil glas slavnega veka, v kterem se dviga narod za nam-je, da skladatelja ne moremo imenovati;" al očitno narodom iz spanja, padli bi v temen grob, v kterem bi mu izrečemo v imenu slovenskega naroda presrčno hvalo 211 za lepi spominek, ki ga je kranjski čitavnici s svojim je strašno viditi. Pondeljek večer že je solnee silno rudeče in neki gost dim, ostudno s ij al o izvrstnim delom postavil. Kadrilji ste natisnj ene v Blaz-nikovi kamnotiskarnici prav okusno. Zavoj kadrilje noval strašno burjo druzega dneva. To v hitrici. Drugi- smrdeč, je nazna- „Spominke", gosp. dr. Bleiweisu posvećene, nosi zvun lepega napisa v domaćih barvah sliko kranj skega mesta; one „pomnice" gospodu Terpincu podarjene krat od silnih vraz. kadar toča gré, ce vam Iz Buj v Istri se je naznanilo je drago. *) Frankolski. Novicam", da VI- pa sliko fužinskega grada. Posebne zavoje darilom sokošpoštovani duhovni gosp. Franc Vidmar, pa je napravil iz svilnega žameta in zlatim napisom Idričan, je ondi po hudem vnetji čev umri in v nedeljo roj en naš domaći mojster gospod Nace Klemens. bote kadrilji prodajale, se bo pozneje oznanilo. Kje se Cisti popoldne bil pokopan. Gorici 21. avg. © dohodek je namenjen matici slovenski. „Milenka" pel je ljubljanski zbor vani" pa vsi pevci in celo društvo. ? 77 Hej Slo- obhajala naša čitavnica z večerno veselico Cesarjev rojstni god je ki se —- , «xvcv ~ »^VUW, ÍV1 OU je S cesarsko pesmijo začela. Deklamovala sta že znana go- sreče", in sr. Klavžer spet Ni nam treba dostavljati, da so ljubljanski pevci izvrstno lepo pojó; al tudi kranjski spodičina Brenerjeva ,,Zvon iz Ročina Preširnovo balado „Povodni mož", oba pokazali, kako izvrstno. Kar so unikrat „Novice" rekle, prav zbor se je vrlo obnašal, dasiravno je še na mladih Budalova nima para v Gorici, kar se nogah. Ljubljanski zbor je izvrstno vodil gosp. Bélar kranjskega pa gosp. Petelin. viru tiče, ni celó res ; nje sestra, gospodičina da Matilda igranja na glaso- Amalija, ki LJ y v Ç J ^ v Ko se beseda končá, prične se ples. Častiti g. poštar polnoma ravnovrstna. • • x..,____. . 7 _ i _____a? o^i^a ™ nas je tisti večer nenadoma igraje razveselila, ji je po- Skarja je Čitavnici prijazno odprl eno svojih sob za da- našnji večer, da je imela več prostora. Med plesom solo niki 77 pel. Gospod Klavžer je tudi svoj mocno. v dvorani prične se v drugih sobah nova beseda, ki se se je udeležili gospodje, ki niso plesali. Prav zanimive Tacih mož pogrešamo med domačimi druž- Po besedi je bil ples, pa zavolj nena- vadne vročine dosti mlačen. Iz Idrije. = Naša Idrija, ktero so proklamovali govore smo slišali" tù" in vrstile "so se razne napitnice. unidan nekteri za nemško mesto, je god presvitlega Posebno mnogokrat napil je raznim namenom dobro sku- cesarja praznovala v nedeljo 23. dne tega mesca s s lo- šem govornik, kanonik Simandl, naš koroški sosed, vensko igro v gledišču našem. Izvolili so junaško mnogocenjeni pisatelj slovenski. Tu je kraljevalo ne- igro v ^ ujaujm m uunja ^ „jluxívx uioivu . dolžno veselje blizo do polnoči. To varš je tovarša objemal, Težko dramo, ki razun množice druzih potřebuje 14 djanjih Juran in Sofija a ali Turki pri Sisku". ki ga ze dolgo vidil 7 ni; spominjalo se je vrednih sinov oseb, so dobro dovršili. ^ Hvala jim! Dohodek današnje ki jih že krije crna zemlja; spominjalo se domovine je bratov, ki v krvavi razprtii na severu živé in želel / - «f veselice je bil dar ubogim. lor QQ nvr, * Iz Planine 23. avg. Rojstni dan Nj. Veličanstva ) ^ T y XVI. y Xvi Y U y I Aa^jJl HI AJLCL OU V V^X U JLUYU JLJLX /JVJIUI — — m —^ ^ * O %) J - ^ t se jima je blagi mir; spominjalo se je sploh Slovanov. Franca Jožefa smo tudi v Planini prav slovesno obha- Počastili so to besedo visokospoštovani kranjski jali. Ob uri so visokocastiti gospod farnik, Anton dekan gosp. Reš, gospod namestnik okrajnega glavarja Potočnik, peli sv. mašo, pri kteri so naši pevci eno naj- kranjskega, komitatni predstojnik Logar, mnogo druzih lepših Riharjevih maš 7 troj e njegovih himno v 7 in ce- gosp. uradnikov, duhovnih in svetnih gospodov in ve- sarsko pesem tako izvrstno peli, da so vsem pričujočim ljakov slovanskega^ naroda. Pozdravila pismene so došle globoko segli v srce. ^— Pri skupni večerji na gospod " ~ čitavnice Blažonovem vrtu, se je na slavo presvitlega cesarja, na zdravje gosp. okrajnega predstojnika, visokovredne du- društvu iz Celja, Ribnice, pa poslale so namestnike. Ipave. itd., nektere In tako smo končali nepozabljivo slovesnost s pri- hovščine , naših gospej , pevcev itd. prav pridno napi- srčno želj o, naj se nam spet kmalo povrne veseli praznik kakor smo ga praznovali včeraj ; valo meci tem pa so pokali možnarji in naši pevci so nevtrudljivo mile domače pesmice prepevali. Hvala za Kranjci! lepo ste pokazali, kaj zmore domoljubje to vrlemu našemu pevskemu društvu, ki je veliko ve- in bratovska ljubezen! Na trdni sinji skali stojiš, Kranj! liko pripomogel k današnji slovesnosti, in sosebna hvala na trdni sinji skali pa stoji tudi tvoja zvestoba do vere, se gosp. voditelju njegovemu in gosp. Emanuelu Rencu, vladarja in domovine! Stari Kranj! pomni včerajšne ki prijazno podučujeta ude pevskega društva, pa hvala veselice, pomni včerajšnih obljub, pomni včerajšnih go- tudi^ gosp. Fr. Vencajzu, učitelju glavne šole v Postojni ki je prijazno přišel pomagat 7 7 vorov m zvesti smo si, da pozni unuki ponosno pomnili našim 10ÎS110 pUHJlllll XV-1 ^Jí IJOiZJLXKJ W1X1 Cl d L JLlCVOXl.ll pevcem , XV tel lui pa na trdnih je v popolnomost petja dveh njih najbolj izurjenih udov JL _ • 1 1 A • ft . ft ft t -ft ■« a m ft v * -» kterim bodo tudi tebe in tvoje zdaj se miaae, pa na tranin j« v pupumumusi peija, uvea iijm najuuij lzurjeum uu nogah stojeće čitavnice. Še enkrat tedaj: presrčna hvala manjkalo. Rojaci! Petje je beseda, ki najmočnejše mlade in slava vam ! V v Iz Cresnic na Staj. 22. avg rodovitne štajarske doline in gorice zadela srcu govori. Osnovajte pevske društva saj v vseh me Strašna nadloga stih in trgih, kjer so uradnije in šole. Veliko veselja si ^—' 1 1 T » » *% A m m a "ft taka lahko z majhnim trudom napravimo in prijatelska vez namrec .niio t-et j c%L oxvV-/ uvniuvj iu ivju juc\i\X\jxc\ y tai\cv — J v^^v*** I x J liuuu^, da je najstarejši Ijudje ne pomnijo. Přetečeni nam bo s petjem le še trdnejša. Zato dragi nam so torek popoldne so se začeli vzdigovati temni oblaci nad sedje Postojnčanje na noge! Ne bodite nemi, ker vam Zolcbahom in sv. Uršule. Treskati Je začelo kot sođnjemu dnevu, in valili so se strašni sivo-temni oblaci sipaje točo debelo lepih glasov ne manjka. Iz Ljubljane. Kakor se kaže, bode razstava čez Mozirje, Šmartno, Novocerkev, sadja in druzih kmetijskih pridelkov v Ljubljani obilna 7 Dobrno, Vojnik, Frankolovo, Crešnice, Trojice; toča je napovedujejo že nekteri gospodarji, da bojo poslali. segla še triv ure od Slov. Bistrice več ali menj ; najhujše zadela Smartno , Dobrno , Crešnice Novocerkev, Frankolovo, Trojice ; Frankolovo in Crešnice pa tako, Čitavnica v Ljutom eru na Štajarskem je poslala tudi udom čitavnice ljubljanske preprijazno vabilo slovesni svoji prvi slovesnosti, ktera bode 6. dan da v goricah, kjer posebno dobro vino raste, ni več niti prihodnjega meseca septembra, in sicer tako, da ob 10. na trsju niti na drevju zelenega peresaviditi. — Strašni uri dopoldne je slovesná sv. maša s slov. petjem, po- vihár je podrl čez 50 poslopij, podrl novo zidano sta- poldne ob 4. uri se začne veselica, ob 6. uri pa beseda, novanje krito z 12.000 opekami, več pristav in največ — Končno obravnavo o prestopku zanemarjene kozolcev. Toča je ubila 5 ljudi; vihár jevzdignil ene-a skrbi tiska zoper vrednika „Novic" je odločila c. kr. otroka v zrak Je vda- , enega je voda podvalila. Střela rila na dveh mestih v hiše, ktere so zgorele. Skoda ju neizmerna. Ajda, turšica, fižol, vse vse ie stolčeno, da deželna sodnija na dan septembra, po tem 7 ko Je ) ; ? *) Dobro došlo! Vređ A. 2Î8 c. kr. deželna nadsodnija v Gradcu izrekla, da v zato- ne dá; 30 milijonov goldinarjev je treba, da se ljudstvo ženem dopisu » iz savinske doline" ne spozná pregreška resi saj najveće nadloge. — Goveja kuga je na Ogerskem zoper „Napreja" naznanja, list zavoljo sestavka 309 in 310 kazenske postave. Vredništvo v 33 županijah in vaséh izmed 273.196 goved za- da v tiskarni pravdi, ki jo ima ta Mednarodne — se piše da skor UOb /irt VU1JU OGOfc« r UMI j^u.««««* u«^« lUCJC , c. kr. deželne nadsodnije graške neha tožba po §. 65 zavoljo hudodelstva kaljenega javnega mirú, in se pocnè 302 zavoljo pregreška zoper javni red in mir. po sklepu davila 41.621 povsod poslanci v erdeljski zbor. Pa kaj bo iz tega, nihče vé: Iz Erdeljskeg č volili poprej šni ogers'ki in sekulski po boj ali boj sprejeli volitev ali ... —— ------- — ne, in ce sprej mejo, an zopet s protestom zapustili zbor, ki po takem ne ne ali Ravnokar so došle bukve društva sv. Mohora more ne naprej ne nazaj Kako ne varno je ako se iz Celovca v Ljubljano, čvetere za vsacega uda in «-U^AV ^ ♦ AAMivv iiv i m uw jkj , aivu ot človek brez vse skrbi podá v globok vodnjak (štirno) sicer Večernic zvezek Deteljica spisal 5 m ; ICil J. V_/ Cl , Oj^AOC** V • Vi^iwij T '""JW^VI u*.»*. ímjaaxv Zgodovina kat. cerkve, spisal A. Lésar Koledar za leto 1864: Pokazalo se je 10. dne t. m. zopet v Brodih v Galicii Neki delavec gré po lestvici v novo štirno, da nastavi Ciglar, višnjagorski fajmošter; ? tehet niže ljubljanske realke. Mislimo, da bodo jako všeč vsem udom, kterih omenjeno društvo šteje 1522; v Ljubljani jih je z milostljivim škofom vred 26. Poslane so čast. gosp. A. Lésarju, pri kterem naj se udje za nje oglasijo, in letni donesek za prihodnje leto pla- ćaj o Pri tem gospodu naj se oglasijo tudi oni čejo iz nova pris topiti društvu. Novičar iz domaćih in ptujih đezel. Njih Veličanstvo cesarja pričakujejo v saboto ali nedeljo iz Frankobroda domů na Dunaj, ličanstvo je hiši Goethe-ovi Njih Ve- v Frankobrodu daroval 1000 gold.," tirolskim střelcem v lnsbruku pa 1000 cekinov. Strelska slovesnost se začne 24. septembra in končá 10. oktobra; samo domaćih strelcev se pričakuje so jih presvitli cesar od 4 do 5000. Mašne bukve, ki po c. k. akademii umetnosti dali za sv. očeta papeža Pija XI. narediti, so nek mojstersko delo; ob novem letu se bojo poslale v Rim. — Pravijo, da po besedah kupčijskega ministerstva stroški velike razstave, ki bo leta 1866 na Dunaji, utegnejo znesti okoli 3 milijone gold.; poslopje za razstavo bode v praterji, 150 sežnjev dolgo 25 široko. — Ministerstvo pravosodja je advo- kacijo v Ajdovščini gosp. dr. K. Lavriču podělilo advokacijo v To minu pa gosp. dr. Jož. Gasparinu nedeljo in pondeljek 7 7 da so v bivšemu notarju v Kanalu, je bilo vreme vendar Dunajčanom prijazno, praterji napravili veliko veselico, ktere se je udele-žilo blizo 200.000 ljudi. — „Pozoru" se iz Reke prav- lica piše, da nekoliko (koliko neki?) ondašnjih mestnih odbornikov bo prihodnjemu zboru predložilo nasvèt, naj se Njih Veličanstvo prosi, da se Reka vdruži vojvodini kranjski. — V „Morav. Orlicah" in „Novinah" razglaša odbor za veliko „besedo" v Brni oklic vsem miroljubnim in poštenim Brnovčanom , da oni zbor slo-vanski ne bo nikakor dražil kakega drugega naroda ; vsaki slovanski shod je miroljuben; tak bo tudi brnski. Knez Rudolf Thurn Taxis, po prestanem 14dnevnem zaporu od ljudstva, ki ga je pričakovalo pred zaporom, z veliko slavo 16. t. m. sprejet in na grad svoj spremljen , je drugi dan po svojem izpustu sprejel od c. kr. okrajne boleslavske gosposke naznanilo, da biti predsednik poddružnici kmetijski. se je v veliki cerkvi poleg prižnice ravno takrat, ko je po slovesni maši na god cesarjev kardinal-patrijarh ljudstvo blagoslovil, razpočila z velikim ropo tom stek-lena bomba, ktero je gotovo kak prekucnijak skrivé ne more vec Benetkah 7 kam vteknil ; škode nič ni naredila. Skoda 7 ki cevi, kar ga omami dušivni sopár; ravno taka se zgodi dvema drugema, ki sta mu hitela na pomoč vendar oteli, dva pa se ništa več zbudila (Kdor gré v take podzemeljske kraj dolg koli gori, tudi enega so življenju. , naj pripnè na pa jo spusti pred sabo"; dokler luč svetio nevarnosti za člověka ki ho- odmakni nazaj) Frankobrod ; sicer pa se hitro sta zdaj dva zbora za prenaredbo nemške zveze; zbor vlad in zbor mških posl vsak delà za-se in po svoje. Vladarje je sklical Njih Veličanstvo cesar avstrijanski; vsi so prišli kralj prusk H > danski ne; čeravno je kralj ki so ga vsi vladarji podpisali, šel po kralj m kralj vendar ni přišel, rekši, da saksonski sam s pismom, pruskega doseže namen. Posl -----, KJ x CC.AJ Cl) JJA U. O tž g C* , to ni prava pot, po kteri se pa nihče ni sklical cali so se sami; prišli so iz vseh dežel ni kogar zraven. Bistvo 35 7 skli darjem izročil cesar avstrijanski predlogov, ki jih (zavezni direktorij) s ijauoxvx , je J.J VI" vladarji na čelu iz Avstrij* je via vršivna oblast namrec v,"^ • ---- J/ ~ v ..««M1JJ, XJIM) \JKjîK\ , JXCII111 KZKj . cesar avstrijanski, kralj pruski, kralj bavarski in še dva druzih vladarj vezno svetovavstvo ki jih volijo mali knezi ; ? to je iz 17 oseb darj ev želni zbori v Frankobrod 7 sedanj ? za- ožji zavezni zbor zbornica vladarjev s princi zaveznih via zbornica 300 poslancev, ki jih pošiljajo de se še UUXX v licvmvumwu3 kj^ zavezna sodnija. ±> ali se bojo vladarji zedinili o vseh predlogih Ne OKŠ fJKjj Cvli O W UUjy y -IClVACUi J 1. ZJC<\-IX1XX1.X Y OU il prtîC če bi se tudi, dokler manjka avstrijanskeg najmočnejšega nemškega kralja, namrec pru s keg ve pa cesarja ? v tem zboru, ni mogoče, da bi se kaj gotovega sklenilo. Zbor nemških poslancev pa hoče, da se skliče narodni zbor na podlagi sklepov nemškega zbora v letu 1848, ter pravi, roko vzeti da ladarji ne morejo te stvari sami v in tako bo tu in tam še navskriž misel veliko, ki pridejo še le na dan, ko se bo začela od 7 vseh strani pretresati nova nemška zveza. Iz Bel grada se piše, da srbska in turška vlada si niste nič kaj prijazniše. vendar nam manjka vode, ktera je zdaj dražj 7 Dve velike reki obdajate naše mesto, in kot kruh Iz J se piše, da moldavo-vlaška vlada pomaga Rusom, da čez Moldavo ne morejo Poljaki na , v Besarabijo; povsod poleg te meje Rusovsko to je stražijo Moldavanj Djefdel, poslan sami turški Mort glasil sultanov oklic je Ahmed po l^jeiuei , JJUaičtiiCV/ IUIOÛ.1, la^^iaou ouuauuv kji^UKJ , jju kterem se vsem Hercegovincem brez razločka vere za- gotovlja ravnopravnost vseh zadevah. Kolikrát se nek že to zagotovljalo? Spolnilo se menda ni še nikoli Listnica vrednistva. Toliko se nam je posleđnje dni nakupi- cilo dopisov, da, ceravno iz srca radi, nismo danes mogli vsem kaj. ogerska dežela trpi po strašni suši, ki je zadela 15 Drugi pot se gotovo natisnejo vsi. milijonov oralov zemlje , se po vradnih preiskavah ceni (skor bi človek ne verjel) na 120 milijonov gold. Ljudém je za obupati. Somsić pravi v časniku „P. Na- , ne pride kmali pomoči, da se delavcem zaslužka, kmetom pa denarja na posodo Loterijne srećke: t/ pio (( Ne vem kaj bo, ako Y Trstu 19. avgusta 1863 53. 27 40 76 Prihodnje sreckanje v Trstu bo 2. septembra 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.