Razgled po šolskem svetu. — Vlšja državna obrtna šola t Ljubljani. Poslanee Ivan Hribar je dobil na hierodajnem mestu zagotovilo, da se ustanovi v Ljubljani višja državna obrtna šola. Ustanovi se tudi železniška delavnica. — Slovcnska deželna Ijndska išola v Št. Jakobu v Božu zagotoyl.fena. Leta 1892. se je dotedaj utrakvistična ljudska šola v Št. Jakobu v Eožu na Koroškem izpremenila v slovensko, ali 1. 1900. se je nemčurjem posrečilo, dognati pri deželnem šolskem svetu razdelitev te šole v slovensko in utrakvistično. Občina, ki je v slovenskih rokah, se je pritoževala na vse mogoče instance, a končno je tndi naučno ministrstvo pristalo na razdelitev šole. Nato se je občina pritožila na upravno sodišee, in toje dne 6. t. m. izreklo svojo razsodbo: Odlok ministrstva se razveljavL Paragraf 6. državnega Ijudskošolskega zakona ne nudi pravne podlage za ustanovitev šol, ki so razdeljene v sekcije. Moglo se je torej iti samo za sekeije v zmislu novega položaja, po katerem bi se morali ustanoviti dve samostojni šoli pod skupnim vodstvom. Pri tem bi se morali izpolniti ysi predpogoji, ki so vezani na ustanovitev šole. K temu pripada v prvi vrsti komisijonalni pozved o potrebi in s komisijonalnim pozvedom zvezana ustna obravnava z interesenti. Ker pa tega ni bilo, seje-smatralo pritožbo za utemeljeno in seje odlok ministrstva razveljavil. — Zmagalav je torej slovenskaobčina šentjakobska. čestitamo na tej zmagi v prvi vrsti obema neumornima šentjakobskima prvobojevnikoma za slovensko šolo, gosp. ž u p n i k u Ražunu ing. županuKobentarju, kista vendar dosegla uresničenje zahteve šentjakobskih in vseh koroških Slovencev. — Slorenske šole na Mati ne bodo več oskrbovale šolske sestre. Kakor poroča -Slov. Gosp.", je odpovedalo vodstvo šolskih sester v Mariboru oskrbovanje slov. pouka v šoli na Muti .zaradi neprilik od strani radikalnega dijaštva". (Zdi se nam, da je bila ena tistih neprilik opozoritev na slabe učne uspehe v šoli.) Ne obžalujemo tega dejstva; šoli gotovo ne bo v škodo. Oudimo se samo tistemu očividnemu hrepenenju spraviti -Družbo" v zadrego, dasi čč. šolske sestre prav dobro vedo, da žive samo od slovenskih grošev. — Šola Leltersberg-Kardovina. Smrtonosni udarec, ki ga mariborski Nemci kanijo zadati slovenskemu življu v okolici tega mesta z nameravanim ponemčenjem leitersberško-karčovinske šole, je vse rodoljubne Slovence spravil pokonci. Odbor ,,Slovenskega društva", ki je pred vsem poklicano, da se postavi v brau ter stori potrebne korake, da se odvrne ta velika, slovenskemu narodu preteča nesreča, se je 14. t. m. zbral ter je sklenil naslednjo protestno resolucijo, ki se bo poslala pristojni oblasti: ,,Slovensko društvo" v Mariboru z vso odločnostjo protestira proti nepostavnemu sklepu krajnega šolskega sveta LeitersbergEarčovina, da se šolski pouk popolnoma ponemči, ter izjavlja, da je na tej šoli, katero obiskuje 861/. % slovenskih otrok in samo 13l/. ^nemških otrok, status quo, to je ohranitev dvojezi6nega nemškega pouka sploh najraanje, kar Slovenci zahtevamo in od česar absolutno ne odstopimo. Vrhutega je odbor sklenil organizirati akcijo za protest, oziroma rekurz, in je naprosil odbornika gosp. odvetnika dr. Eadoslava Pipuša, da prevzame sestavek in vložitev tega rekurza. — V krajnem šolskem svetu se je z vso vnemo boril za praviee slovenskega jezika naš vrli tovariš, ravnatelj M. J. N e r a t, a je bil poražen od ljutih, združenih narodnih nasprotnikov. — V Ljutomeru so otvorili minulo nedeljo nemški šolski vrtec, ki ga je ustanovil nemški ,,Schulverein". — Spopadi med poljskiml in malornskiml dijaki poTodom iniatrikulacije. Na vseučilišču v Levovu je prišlo 14. t. m. pri imatrikulaciji do spopadov med poljskimi in maloru8kimi dijaki. Eo so bili popolnoma mirno imatrikulirani slušatelji bogoslovja, je neki maloruski pravnik prečital protest proti obliki, v kateri so storili obljubo maloruski slušatelji. Maloruski dijaki so zapeli nato narodne pesmi in dvignili svoje palice. Zaraditega so jih poljski dijaki izrinili iz dvorane. V spopadu so bili ranjeni štirje poljski in trije maloruski dijaki. Maloruski dijaki so zapustili vseučilišče, prepevaje narodne pesmi. Nato se je imatrikulacija mirno nadaljevala.