Prilaga Novin. h* APIIIN UST o o o \ o o o ""S o o o XXVI. 8. julija 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen Iist Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. t črensovcii Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni verske istina od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list lc£ prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vs« države Gurope 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom »Srca JezuC Toga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i izvrši Ts, naročitve Amerikancov 1 Kanadancov brezplačno. Naročniki s» deležni sada več jezerih sv. meš 1 dobijo k listi vsi brezplačno ka. lendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava za srečno smrt". M. List z kalendaroa Srca Jeiusovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Din. naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jazušovog«. V rrednlštvl M. Lista v,Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martini pflšpeka za 1 Dia 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezik« po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Dia z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatot i 5. knižlca: »Priprava za »rečno smrt" 250 Din. Dari. i. Na sirotišnico »Dom sv. Frančiška" so dariivali v dinaraj: Oz- mec Terezija, Meiinci v zahvalo, da je prišlo zdravje 100; KOveš Ana, Or-lovšček za zdravje 20; Horvat Treza, Trnje 50, Hozjan Ivan iz Trnja naj-šeo v Črensovcih na proščenji 60, isti Hozjan najšeo v Beltincih 10; Seči Ana, Hotiza, v zahvalo, ka je stvar mogla v groš spraviti 20; sestra Jerneja i Čurič Treza nabrale na H~rvatskom 1166; Kotnjek Marko, V. Polana, prosi za zdravje 10; N. iz Beltinec 10 v zahvalo za srečo pri živini; Andrejek Štefan, Martinje št. 146 D. 20; Vuk Jožef iz Polane v Clevelandi 3062 (svoj del 2975 i 87 intereša); Ficko Janoš, Krajna 25 v zahvalo, ka je stvar ozdravela; Gabor Štefan, M. Polana 10 v zahvalo za odajo stvari, cena od travnika 265, Štefanec Veronika Petanci iz Nemčije 25, Štefan i Magda Žižek iz Hotize v Chicagi 650 (kamen), Toplak Ivan i žena Marija z Hotize v Chicagi 650 (kamen), Ferenčak Jožef, Gomilica, nabrao 95 25, Horvat Kata, Črensovci za zdravje 10, Koštric Jožef, Žižki uabrao 225 50, Ozmec Franc, Buenos Aires 2200 Din. — Oča sirot povrni vsem obilno I — Odbor. II. Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v dinaraj sledeči: Varga Alojz, Gradišče (lani) 2, Čizmazija Anton, Harbor, Amerika 56, Ritlop Ana, Chicago 56, Toplak Ivan, Chicago 56, Žalig Verona, Chicago 112 Din. Marija povrni v imeni sirot vsem darovnikom obilno 1 — Uprava M. Lista. Ave Marija. Po svojoj navadi sem se vsakši den sprehajala po poti, ki vodi na oolje, na zra'{- 1 sem se sprehajala eden majniški večer i sam se zamislila v naturne krasote, ki vse kažejo božo vsemogočnost i njegovo modrost. Iz senj me zbudi zvonec male kmečke cerkvice, šteroga glas je jfljlo vabo vse liidi k majniškoj pobožnosti. Tiidi jaz sem se napotila v cerkvico, ki je bila že puna. Na oltari je bila postavlena lepa slika D. Marje, k šteroj so se vnogi zatekali v svojih stiskah i jo prosili za pomoč. Naednok se oglasijo orgije i iz stotiv grl zadoni „Ave Marija". Z rosnimi očmi se obrnem na sliko Matere bože na glavnom oltari i se njoj potožim, kak se potoži dete svojoj dragoj materi. V srce, ki je bilo prle žalostno, se mi preseli veselje, najšla sem Mater, ki me razmi, ki me tolaži, ki mi davle moč, da ležej prenašam nevole. Kda sem se vračala do-mo prek zelenih travnikov, vidilo se mi je, da šče lepše cvetejo rož ce kak prle i ftičice lepše spevlejo — Ave Marijo. (Poslala naša rojakinja iz Beograda). _ Poštuj očo . . . Po Foersteri: Filovski R. S. Zagreb. Štrta boža zapoved zapovedava, da moremo poštiivati svoje roditele; pa zakaj? Na prvom mesti gotovo, ar so nam boži namestniki na zemli. Roditelje so nam pa tudi naši najskrbnejši zemelski dobrotniki, da če pogledamo očino čelo, nam govorijo brazde na njegovom čeli od skrbi, štere ma za naš dobrobit, govorijo nam njegove žUljave roke i srebrne kaplje s rosnoga venca na čeli. Da, očinska miseo je vsikdar „da jih pre-skrbim z bolšim krtihom, kak sem ga jo sam, da bodo več znali kak jaz" Ta žela nadigava očo, da dela od zore do mraka, da nosi ponoše-no obleko celo svetešnje dni, samo, da bi deca postali „kaj več". Pa kaj se večkrat zgodi ? Deca, ki so postali z žulji oče izobraženi i prišli do boljših služb, spadnejo globoko v značaji. Postanejo čez noč domišljavi, pa zrastejo vsi prek njegove glave. Dogaja se celo, da se lastna deca starišov sramujejo i jih celo pred svetom zatajijo. Oj tedaj se joče očino srce i boleha - vmira . . . Jaj deci, ki žalijo dobro očinsko srce 1 Srečna pa, ki zna ceniti tiidi očeve blodnike, kajti četudi bi trenutno zablodili, v oči, česevrnek njemi najde vsigdar dobrogatanačnika, dobroga prijatela. Izgub-leni sin se ni vračao k materi, nego k oči, ki pozna življenie i življenja boje. Pa mi odgovoriš, dragi prijateo: pa moj oča je pijanec, zapravljivec, kak naj ga poštujem ? Poslušaj dragi zgled, ki nam ga podaja slavni vzgojiteo Foerster, kda govori ravno od toga pitanja. „Bio sem v razredi", tak pripovedavle Foerster, „med odrastlimi dijaki je sedo bledi dečko. Njegov oča je bio znan kot zloglasen hudodelec, pa večkrat zaprt vujšo i ravno tiste dni so ga pali prijeli-" Previdno i radovedno so ga opazUvali sotovariši i po končanoj vUri ostane neki vučenec zraven njega pa me pita: Prosim, ka mislite gospod profesor, je li dužen sin poštUvati očo, čeprav je zavolo hudodelstva zaprt? Tihota je zavladala po klopeh. Nisem pričakuvao toga pitanja. Začudeno sem pogledao predrzneža, toda v tistom trenutk se je zdigno bledi dečko i odgovoro 1 „Jaž ga poštUjem i ga mam rad Ravno zato, ar ga drugi zaničavajo i po strani gledajo, je moja dužnost da ga zagovarjam i njemi izkažtijem lubezen." Dijak se je vseo i pali je nastalo v razredi mučanje. Te pa pravi nekak: Prav je govoro. Sin je du-žen vsikdar poštiivati svojega očo. Če bi na sveti bilo več medsebojne ljiibezni, sočutja i vsmiljenja i bi te mož meo konči ednoga človeka, da bi se na njega lehko naslono, ne bi zablodo. Gotovo, povsod ne mogoče deci, da bi očo spreobrnili; vendar je vsikdar mogoče, meti lubezen do njega. Ednoga konči bi se lehko obvarvali vsi sinovje i hčere: „Ne govori poniževalno nikdar od njega, ki ti je dao življenje i ti pomogo do dobro-ga stana i do ležejšega krUha." Sinovje i hčere, ki radi majo tudi zablod-njenoga očo, zkažujejo pravo ljubezen: oni v istini davajo ljubav, čeravno je ne prijemajo. I to je junaštvo, ki je vredno lavorovoga venca." Velka slovesnost blažene Ozane Kotorske. V dnevih 4 5—6. julija so se vršile v Kotori velke slovesnosti na čast blažene Ozane Kotorske. Pri slovesnostih so navzoči apost. nuncij g. nadpUšpek Pellegrinetti, kak posebni odposlanec sv. Oče, zagrabečki nadpušpek dr. Bauer, vnogo hrvatskih pušpekov, zastopniki Njeg. Vel. kralja itd. Od vseh krajov domovine so se javlali lUdje, da bodo šli na te slovesnosti. 26. junija se je blažena predjala iz stare truge v novo, krasno izdelano. 3. julija večer se je blažena prenesla v stolno cerkev, gde so se 3 dni vršile prelepe ceremonije. V nedelo med slovesnov mešov po evangeliji ob 10 vori 15 minut se prečto odlok sv. stolice od 20. dec. 1927. gda je bila Ozana proglašena za blaženo. Tisti čas so zvonili vsi zvonovje v katoličanskih cerkvah. Po poudnevi je bila velka prošecija, gde so se nosili zemeljski ostanki blažene Ozane, naše jugoslovanske svetice. VSEBINA: Mamika, če bi jaz njiva bio. Stran 1 Naš prezvišeni gospod apoš-tolski administrator zlato-mešnik „ 2 Sv. Ciril i Metod. „ 3 Blaženi Ivan Bosco. „ 5 Mešna zveza M. P. „7 Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja „ 8 Najsvetejše Ime Jezušovo. „ 9 Marija jlva je rešila. „ 10 Od »Doma sv, Frančiška" „ 11 Misijonski glasi. „ 12 Navuk za tretji red „ 14 Cerkveni glasi l& <2 Mamika, če bi jaz njiva bio! Mamika, če bi jaz njiva bio, jaz bi šteo samo pšenico roditi! Samo pšenico, štera ne bi bila ne travnata, ne snetljiva, štere ne bi črn klao; pšen'ca bi šteo biti, štere ne bi vkup vle-kao grahor, štere ne bi kvario kokoj, štere ne bi paolica ali JW. dragi plevel od cene spravlao. Čista pšenica naj bi rasla na <£> mojoj njivi, tak čista, ka kda bi se zmlatila, bi vsaki pravo : golob jo je prebrao, tak je čista. Pšenicorodna njiva bi šteo biti! Zmatila i semlela bi se ta pšenica i bi se odnesla njena mela, bela kak mleko, sladka kak med, odnesla bi se v cerkev. Hoštija bi se spekla ž nje, bela velika i mala hoštija, pa ne edna, ne jezere i stojezere, nego milijarde, stomilijarde. Te hoštije bi do konca sveta oživljao vsaki novomešnik i vsaki mešnik pa bi je davao dušicam, kda bi te zagladile. Te hoštije bi okrepile vse boreče se dušice, naj ne bi omagale na poti zveličanja. Te hoštije bi sprejemala k sebi nedužna dečica, kda bi prvikrat stopila k Jezuši. Te hošti-je bi zavživala mladina: dekle i dečki, da bi čista ostala, da ne bi povehno venec lilijanski pri niednom, pri niednoj, Jezuši i <0> tebi, mamika, na veselje! Te hoštije bi jemali k sebi grešniki spokorjeni, ki so zapustili tujo deželo i se povrnoli nazaj v očin-sko hišo, da bi pri stoli dobroga nebeskoga Oče se pogostili i več ne zablodili. Te hoštije bi dobile goreče ovce, da bi ogenj ljubezni ešče bole goro v njih za diko božo i rešenje {<£ duš. Te hoštije bi nesli misijonarje prek morja i bi je ponudili <§> novopovrnjenim sladkim, dragim ovčicam, štere znajo tak gore- jgj če biti, ka do skuz genejo še kamenita srca I Te hoštije bi bla- *-" goslavljale mlade pare pred zdavanjom, ka bi znali družinsko živlenje pelati po zgledi tvojem i tvojega svetoga zaročnika, svetoga Jožefa, o sladka moja mamika I Te hoštije bi vzeo mešnik z sebov na pot k betežnikom i vmirajočim, da bi potolažile trpeče i prek praga večnosti spravijje v srečno domovino vmirajočel Te hoštije bi plele venec slave i večne dike vsem dušicam, najbole pa mojoj i najnim dušicam, sladka, dobra, mila moja nebeška mamika 1 O zato pa naj sem le njiva, velika njiva pšenična, ki bo miljarde i miljarde teh svetih hoštij rodila SSBSBSkS&HS^^ do konca svetal Teliko, keliko jih li tvoj Jezuš žele za vsako w dušo posebi i za vse poprek! Dobra mamika, zato pa li plej g: to njivico: moje srce, plej i obdelavaj je, polevaj i oskrbljavaj z vsov ljiibeznostjov svojega maternoga srca, ka te svoj namen <2> dosegne! <£> Naj sem njiva tak velika, jo; Da na njej zraste pšenica, Ki nahrani celi svet! g: Naj rodim hoštije svete fP. Vsakoj duši brezi meje! Srčen. Naš prezviseni gospod apostolski administrator zlatomešniii. Te mesec obhajajo prezvišeni gospod lavantinski knezoškof, ali po domačem povedano hercegpiišpek i naš apoštolski administrator petdeset-letnico svojega mešništva. Nesamo kak njihovi podložniki, nego predvsem kak deležniki njihove vnoge dobrotljivosti, smo dužni se spomenoti toga veseloga njihovoga goda. Nikdar ne pozabimo, z kakšim očinskim srcom so prišli prvokrat firmat v Slovensko Krajino ! Nikdar ne pozabimo, kak so se skrbeli, naj ma vsaka duša po nedelaj i svetkaj sveto mešo i čuje reč božo. Nikdar ne pozabimo, kak so šteli povzdignoti versko življenje po vseh prilika}' pri nas ! Nikdar ne pozabimo njihovoga ljubezni punoga pisma, z šterim so priporočali naš Marijin List vernikom Slovenske Krajine te, kda so ob-prvim prišli k nam i lansko leto v svojem pastirskem listi, kda je naš list obhajao svojo 25 letnico. Nikdar ne pozabimo njihovih najbolših namenov, z šterimi so šteli vsem dušam v Slovenskoj Krajini pomagati, predvsem z tem, da so sprejemali njene sinove v svoje seminišče i je tam odgojili i šče dajo odgajati za dobre duhovnike! Nikdar ne pozabimo, da so nam dali iz svoje piišpekije na pomoč duhovnike, kda je bilo tak občutno po-menjkanje diihovništva v našem vikariati! Za vse te i druge dobrote, štere so nam skazali, se iz zglobočine srca zahvalimo Prezvišanomi i njim za njihovo 50 letnico poklonimo zahvalni dar svetih obhajil. Poklonimo njim vsa sveta obhajila, ki jih bodo naši naročniki te mesec julij opravljajo za njih. Z temi vnogo-jezernimi prečiščavanji i drugimi gorečimi molitvami prosimo celi mesec, naj jih dobro Jezušovo Srce razveseli z svojimi obilnimi darovi, da bodo vidli veliki napredek v diiševnom življenji po celoj piišpekiji, pred vsem pa prinas v Slovenskoj Krajini. Prosimo naj pride Kristušov mir i njegova sloga med nas brate na najvekšo čast božo i zveličanje duš, da bomo si v bratskoj ljubezni podajali roke skoz očinskoga srca zlatomešnika vsi : pastirje i vse ovčice iz piišpekije i vikariata: vsi edni v Kristuši i vse edni v njihovom očinskom srci, v zlatom srci zlatomešnika. V te namen darujte vsa sveta prečiščavanja te mesec drage dušice. To je naš dar Prezvišeno-mi za zlato sv. mešo. Srce Jezušovo naj jih krepi, čuva, blagoslavlja 1 * cv&cami vred zveliča! Sv. Ciril i Metod. Sv. oča so 13 febr. 1927. napisali apostolsko pismo, v šterom so pozdravili 1100 letnico rojstna sv. C-rila našega apoštola. Iz toga pisma se vidi, kak sv. oča jako želejo edinost cele cerkve. Iz toga pisma tudi mi na tom mesti objavimo eden del. O ti nepoznana ljiibezen! O ti ne Ijiibljena ljubezen I »Sv. Ciril i Metod sta vsoj cerkvi v slavoJL čast, itak jiva morejo slovanski narodi, ki sta jih z velikimi trudi Kristuši pripelala, pred vsemi dr ligi mi narodi častiti i nasledtivati. Zato naj se njeva sveto i delavno živlenje vernomi ljudsti s knigami i govori pogostoma predočlije. Skrbite tudi z velkov gorečnostjov za to, da bodo mladenci svetni i duhovni, p0 šolah, gimnazijah i univerzah gledali na teva dva slavniva nebeščana kak na svojiva vzornika. Da čeravno sta iz preslavne solunske rodbine i sta se v Carigradi kak najbole izšolala v govorništvi i modroslovji, itak nest« hrepenela po svetnoj slavi ali se postavlala s svojimi zmožnostmi, niti se nesla dala premamiti od bleska na cesarskom dvori i od dvorskoga živ-lenja, nego sta se včila naprej v samoti ponižno Bogi služiti, posvetila sta se vsa svetoj cerkvi i njenoj sreči, potom pa batrivno šla na misijon sko potuvanje, puno nevarnosti i težav, imajoča pred sebov vsikdar eden cil, božo slavo. Zgodovina svedoči kakše jakosti, kakše odlične lastnosti so dičila teva dva apoštolskiva moža; z velkim znanjom se je družila njih srčna plemenitost i ponižnost, z apoštolskim delom nepretrgana mo litev, skrb za sveto čistost i radovolna telovna pokora. Naj bota teda sv. Ciril i Metod slovanskim narodom vučitela bole popolnega krščanskoga živlenja, nego bodita tudi vsem vašim rojakom ki sta jim bila nekda prviva sejača vere, ne samo nebeška zavetnika, ne go tudi vodnika, da ohranijo ali dosegnejo milost katoličanskoga občestva 1 V njedva srcih se je najmre globoko vtisnilo, ka je proso Kristuš pri zad njoj večerji nebeskoga Očo, da bi bili vsi edno. edno vsi njegovi vučeni ki; globoko vtisnolo tudi, ka so sporočili vzhodni očevje od vesolnoga edinstva krščanske cerkve. Ka bi se teda čudilo, če sta sv. Ciril i Metod — sina vzhoda, po domovini Bizantinca, po rodi Grka, po. apoštolstvi Slo vana - vsem vse postanola, da bi vse pridobila za edinstvo katoličan ske cerkve ? Naj Bi, kak nekda na zemli, tak zdaj, gda sta poveličaniva v nebe sah, svetila vašemi ludstvi i ga vabila i spobudjavala s čudovitim vzgle dom svojih jakosti na krščansko mišlenje i živlenje. Od svetih bratov naj se vči duhovščina, včijo naj se redovniki i Bogi posvečene device, neduž no i čisto živeti i živlenje daruvati za zveličanje duš; krščanske družine naj se včijo verno čuvati zapovedi od nerazdrijžitve krščanskoga zakona od pravoga vzgajanja i včenja dece; vsi verniki nazadnje, šterogakoli sta na, kmetje i delavci, vučenjaki i vučitelje, oblastniki, ki skrbijo za občno blaženstvo, naj se včijo služiti istini, pravici i lubezni, če ščejo, da se po vrne mir med narode i državlane i bo njihova domovina vsikdar bole napreduvala. Vupamo teda, da bote po pobožnosti do svetih bratov sprosili krš čanskomi vzhodi, ki je v telkih stiskah, kak najobilnejšo pomoč milosti bože. Naj bi se vsi Slovani verno spominjali i verno spunjavali, ka je sv Ciril vmirajoč Bega proso: „0 Bog, ki si stvoro vse angelske vrste i brez telovne moči, razpno nebo i vtrdio zemlo . . . pomnoži svojo cerkev z novimi vnožinami i zdrOži vse v edinstvi duha, zedini odebrano ludstvo v svojoj svetoj veri i vernoj izpovedi i vdehni v njih srca svoj evangelium" Na Vogrskom je vmro v 68 leti starosti edini dozdaj znani duhovnik ciganskoga roda, Andrej Poszšr. Šolati ga je dao nadvojvoda Jožef, Štero-mi je pomagao pri spišUvanji ciganske slovnice. illllllllllllillllllM ♦Bi 23534823482348485348485348532323235353232348485323532389535323535323484823532348534848234853532323234800 Glejte ljubezen! Bele sestre zapustijo svoj dom i vse dobro v domovini pa se podajo na misijone v Kitajsko! Vse iz ljubezni do Jezuša i nemrtel-{£nih duš! Slika naj je kaže, kak obiščejo siromake zapuščene voznike! Prijateo ftic. Dečacje radi hodijo za ftičjimi gnezdi. To navado je meo tiidi naš Vanek Bosko. Samo na sebi je to nikaj slaboga ne. Slabo, jako grdo i tiidi greh je to, ka vnogi dečacje ftice samo mučijo. Ftico, ki je škodliva smeš bujti, ali mantrati je nikdar nesmiš. To si za viiha zapišite vi mali možacje, ki radi hodite za ftičjimi gnezdi! Zdaj pa poslušajte kak drago je ednok plačao Vanek edno ftičje gnezdo. Z ništernimi svojimi tovariši je našeo ftičje gnezdo. Bilo je preči visoko i poleg toga ešče skoron ščista na kraji edne duge veke. Dečki so probali pleziti gori, pa nikomi se ne posrečilo. „No Vanek, ti znaš pleziti kak veverca, probaj ešče ti." Vanek je piano v roko i na ednok je bio gori pri veki. Samo kak -Udaj priti po vejki vo do gnejzda ? Pa za Vaneka, ki je znao hoditi tiidi po voži je to ne bio tak velki kunšt. Nalejci je prišeo do gnezda, vzeo je mlade z gnezdom vred, je djao v šorc i plezo nazaj proti stebli. Naednok se njemi noge poškalijo i Vanek bi spadno doli či se nebi ešče v pravom časi zgrabo z rokami. Probao je kak bi tiidi z nogami prišeo nazaj na veko, pa vse zopston. Frtao vore je viso za roke. Postano je slab, roke so njemi dregetale i nazadnje je ne mogo več — sptisto se je. Sreča je bila ka je ne spadno na glavo. Mladi v šorci so bili živi. Tovariši so je vzeli. Vanek se je pa m - §t. Vogrin, salezijanec. Blaženi Bosco Ivan. komaj privlekao domo i včasi v posteo. Strašno ga je boleJo v červei Prestrašene mama je poslala včasi po doktora. Doktori je Vanek povedao —- kda sta bila sama, pred mamov se ne vUpao — ka se njemi je zg0. dilo. Komaj po tri mesecaj se je zvračo, Ešče edno vam povem : kak je Vanek ednok skoro roko nihao v luknji kde je mela sinica mlade. Vanek je šo z mamov na njivo. Tam bluzi je bio mali log i Vanek hajd za ftiči. Malo hodi sem tam, gleda gori, okoli i naednok zapazi se-nico ki je zletela iz ednoga stebla. Vanek je naednok gori, stisne prste malo vkup i porine roko v malo luknjo. Mladi notri zazevlejo i ga lovijo za prste, misleč ka njim je stara prinesla jesti. „Matna, je že mam" zakriči Vanek veselo proti materi. Vzeme ednoga mladoga v roko i ga hoče vzeti vu. Ali roka neide iz luknje. Vanek proba ednok, dvakrat, tiikrat pa neide. Napou proseč napou boječ zazove: „Mama, mama . . Mama se ne oglasi. Vanek zkriči : „Mama. roke nemrem vo vzeli." Nato pribeži mama, pa tUdi ona njemi nemre ponagati. Mogla sta priti dva sosida, ki sta zdubla vekšo luknjo okoli ruke i tak je bio Vanek rešeni. Neprijateo ftic. To je pa ne bio Vanek liki njegov prijate> mujcek. Čiravno njemi je Vanek večkrat dao kaj dobroga iz svojega tanjera, je mujc vseedno vsikdar hodo okolik njegovih kletk i se skoro več zanimao za Vanekove ftice kak pa za miši, ki so po kleti skakale. Vanek je meo lepoga mladoga kosa. Navčo ga je lepo fučkati. Vudne je bio vsikdar pri njem i v noči je seniao od njega, tak rad ga je meo. Ci je mogo z domi, je bila prva stvar kda je prišeo domo, ka je pogled-no svojega kosa. Več je mislo na njega kak na jest'. Ednoga dneva pa kda je prišeo Vanek iz šole domo. kosa ne bilo več. Komaj je pa Vanek odložo knjige iz mk je šo včasi gledat svojega kosa. A bilo je žalostno to ka je vido. Okoli kletke vse puno perja, kletka vsa krvava, v njoj pa mrtev kos brez glave. Srmak kos je znam probao kak bi prišeo iz kit tke na slobodo. Po-rino je vo glavo, maček pa, ki je mogo biti nindri kredi, ga je zgrabo i razmesaro. Gda je Vanek vse to vido, je začno jako jokati. Jokao je več dni i nišče ga ne mogo potolažiti. Nazadnje pa je začno malo premišlavati zakaj joče i prišeo je do sklepa, ka je te kos ne vreden telk h skuz. Na zadnje je pa prišeo do zaključka, do šteroga bi celo vnogi starejši človek žmetno prišeo ne pa dete kak je bio on. Vido je najmre, ka na tom sveti vse mine. Zato je skleno, ka nikdar več ne naveže svoje srce tak jako na kakšo stvar na tom sveti. I te sklep je v isti ni od tistoga mao držao vse življenje. V mladosti se človek tak nalejc naveže na svtt i na njegove stvari. Pri Don Boski toga ne bilo. Njegovo srce je bilo samo za Boga. Kak lampica pred oltarom je gorelo vsikdar pred Bogom i samo za Boga-Zato je pa bio vse svoje življenje v vsej tudi najvekši nevolaj miren » veseo. Cloveče srce je pač mirno samo te, kda počiva v Bogi. (Dale.) Mesna zveza Marije Pomočnice. Pomoč sv. meše. Dober Bog je vnogokrat pokazao kak je zadovolen, če liidje dajo gjiižiti sv. meše za žive ali pa za pokojne. r! C • * • • • • • • • t • •••• * • • • • • •••• ■ • • • •••• • • t • •••• • • • • • • • 15. julija se spominja Maticerkev dogodka, kda so apoštolje šli narazno, • e da bi glasili Jezusov navuk! Bogali so svojega Gospoda, ki jih je poslao: ' vse narode!" Slika nam kaže Jezuša kak pošilja apoštole na misijonsko delo za rešenje duš pred svojim v neboidenjom. Nesmilena mati je vrgia na cesto svoje dete, ka bi naj tam vesnolo vej je prej itak preveč dece i preveč nevole mela z njim. Sledkar se je spametUvala pa je nazaj k sebi vzela to dete. Malo po tistom je pa mati mrla i to dete je prišlo v roke starešega svojega brata, ki je bio strašno krut z njim. Peterček — tak je bilo deteti ime — je stradao i goli hodo. Ednok je najšeo srebrni penez. Lehko si mislimo, kak je mogeo bitj veseli naš Peterček. Tak se njemi je vidilo, ka ma celi svet. Gleda, gie(ja najdeno bogastvo, pa sklene, ka bo dao duhovniki, naj služijo sv. mej0 za duše v purgatorijomi. Ka se je zgodilo? Vse se je inači obrnolo. Eden drugi njegov brat ga je sprijao pod svojo streho. A te je meo za njegJ očino srce. Pošteno ga je obleko i dao ga je v šole. Postao je vučeni i sveti pUšpek: edna najvekših opor sv. Matere Cerkve. ImenUje se sv. Pe. 1 ter Damijani. Edna sama sv. meša štero je dao služiti, je bila začetek vnogih i tak velkih dobrot. V Parizi se je dogodilo okoli leta 1827 sledeče: Sirmaška služkinja je mela navado plačati vsakši mesec sv. meše za purgatorijomske duše. Po dugom betegi je zgUbila svoje mesto i je ttidi potrošila, ka je mela Gda je šla na borzo dela pitat za kakšo službo je stopila v cerkev sv, Eustakija. Vidila je duhovnika pri oltari i se je spomnila, ka je preminoči mesec pozabila dati na sv mešo. Gleda, išče i najde pri sebi zadnjih dvaj-set krajcarov. Puna zavupanja ide v šegeštijo i da zadnje groše na mešo. Ostala je v cerkvi i pobožno je molila med sv. mešov. Po sv. meši je šla na borzo dela i med potjov se njoj je približao bledi dečko, ki se je pa obnašao jako plemenito. »Vi službo iščete — njoj je pravo. — „Idite v to vulico, pod to številko, v takšo i takšo hižo, mislim, ka de Vam tam jako dobro." To je povedao i je premino. Ta sirmaška dekla išče to vulico, pride do hišne številke, spozna hižo i se napoti gori. Pride v stanovanje i najde tam starovično gospo. »Milostljiva" — njoj pravi - „dnes sem zvedila, ka nUcate deklo i sem prišla s prošnjov, ka me sprejmete."^»Ja, hči moja, to pa nišče na sveti neve, ka bi jaz nucala kakšo deklo. Što te je denok se poslao ?" »Gospa, bio je mladi gospod, šteri mi je to povedao na cesti." Gospa si je nikak ne mogla zmisliti, a menje šče pa dopovedati što bi to mogeo biti. Dekla je naednok zapazila na steni sliko tistoga gospoda, s šterim sta se srečala na cesti i je pravila pokazavši na sliko: »Gospa, te gospod me je zgo-no k vam." Stara gospa je zakričala: »Istina? Kak pa to more biti?" Dekla njoj je vse razodela i je z lehkotov razmila, ka je dUša tistoga mladoga gospoda bila rešena ali pa olajšana v purgatorijomskih mokaj i lUbi Bog je dovolo, ka bi pokazala svojo zahvalnost dekli, štera njoj je s svetov mešov pomagala ali rešila purgatorijomskoga trplenja. Gospa jo je vzela k sebi, pa ne kak deklo, liki kak svojo drago hčer. Dragi čtevec Marijinoga lista, gda to čteš misli na »Mešno zvezo Marije Pomočnice v Martinišči.!' Sv. meše ki se tU služijo, ti bodo prinesle vnogo blagoslova že na tom sveti. Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. XIV. Žele našega Gospoda. »Častenje svetih ran je vrastvo za te pokvarjeni čas", jo batriva Zveličiteo. »Jaz ščem, ka goreče opravlate te zdihaje." A kembole se je razširjavala ta pobožnost, tem bole je divjao hudi dUh, posebno je pa na- padao našo sestro, iz štere se je norca delao: »Ka to delaš! . . . Samo čas kradnešl Tečas ka drugi lepo z knige molijo, ti samo teedne molitve ponavljaš!" Jezuš je pregnao hudobca: „Hči moja, vse vidim, vse si zapišem . • • Povej svojoj materi, ka vsaki zdihaj, šteroga opravi, zapišem . • • Naj včini vse, ka le more, da de se čislo smiljenja naprej molilo',, — »Veselim se, da častite moje rane, zato morem bole obilno deliti milošče odrešenja." — »Vi, ki poznate mojo volo, podvojite svojo gorečnost! ... Če mlačni postanete v častenji mojih ran, vnogo zgubite 1" — ^Kak hudobija ma svojo vojsko, tak jo mam tudi jaz. Po toj molitvi ste močnejši od edne vojske pri premaganji sovražnika." — »Blaženi ste, štere sem navčo na to molitev, štera me razoroži: „Moj Jezuš, po zasluženji tvojih svetih ran nam odpusti, smiluj se nam!" . . . Milošče, štere po tom zdihaji dobite, so goreče milošče ... Z nebe pridejo i ta morejo nazaj zleteti." »Povej svojoj prednici, da z kakšovkoli prošnjov pride k meni, vsikdar jo bom posliihno, če opravi rožnivenec smilenosti " „Vaše redovne hiše bože milošče potegnejo doli na tiste piišpekije. v šterih so. Če mojemi Oči darujete moje svete rane, tak vas gledam, kak da bi roke proti nebi držali, da v nje dobite nebeške milošče 1 . . . Zaistino ta molitev ne je z toga sveta, iz nebe je I . . . Z tov se vse dosegnel . . . Povej svojoj materi, da se z toga ne spozabi, naj si zamerka, ka največkrat morete to molitev opravljati 1" Gospodova naročila neso ostala brez haska. V navadi je ostalo, ka se je ta „z nebe pridoča molitev" opravljala vsaki den i v vsakoj potrebi. V velikih poteškočaj, v teških poskušnjaj, v protečih se nevarnostih so se ta zdihavanja vsikdar bole pogosci i vsikdar bole goreče opravlale . . Po petletnoj poskušnji je redovna družina mogla prizvati, ka njeno zavii-panje Bog vsikdar poplača. To nesmemo tak razmeti, kak da bi voostale poskiišnje niti tak kak da bi smrt rečiše hodila . . . Niti od daleka Ee mislim tol Ali med telikimi tolažbami je tudi poskušnja slajša! Smrt je pa jako medena v senci svetih ran! (Dale.) Najsvetejše Ime Jezušovo. VIL Smo vidili, kak sladko, kak zmožno, kak zvišeno je Jezušovo pres-veto ime! Če je pa samo ime že takše, kakši te more biti on sam, Jezuš sam ?! Ve je pa on podoba i to začetna podoba tiste dobrote, štero je meo stvoriteo sveta, kda je svet stvarjao i je podoba tiste dobrote, štero je te stvoriteo na svet prineseo i posado v človeča srca! Jezuš v sebe zapira vso zemelsko i nebeško srečo, veselje i blaženost! Pa to bitje, štero je začetek vsega bitja, je naš prijateo, je vse naše. Nišče ne nam je tak bluzi kak Jezuš. Nišče ne nam je tak potreben kak Jezuš. Nišče i ni-kaj ne more meti z nami tak važnoga posla kak Jezuš. On je vse dobro naše duše, on je naš Bog, ki nas je nateliko ljubo, da je vmro za nas, da je samoga sebe dao za nas ! Če bi što nas z vode ali ognja potegno i nam tak rešo življenje, jeli bi pa mogli mi njegovo ime gledati brez toga, ka nebi z najvekšov zah-valnostjov mislili na dobrote, štere nam je imajiteo toga imena podelo!? Ve smo mi tak stvorjeni, ka včasi samo en glas kakšega imena nas na-puni z sočfitjom, z ljubeznostjov z navdušenjom! O ka vse si ne zmisli IjUbeče srce, ki je prejemalo dobrote, ka vse si ne zmisli za svojega do- brotnika !•? Pa če to vala za vsako človeče mrtelno bitje, ka more biti potem pri Jezušovom imeni, šlero je noso nemrtelen Bog! Če človeka dobrot ne moremo pozabiti i se nam zarosijo oči pri spomini njegovoga imena, ka more potem čutiti naše srce pri imeni našega Boga, ki ma večno Ijtibav, i ki nam jo je pokazao v neskončnoj meri?! Jezušovo ime je jedro, srčika naše svete katoličanske vere. S tem presvetim imenom je združeno naše odrešenje. Če toga ne bi bilo, ne bi mogli nikdar praviti, da smo rešeni, da nas čaka neba, da dobimo grehov odpuščenje, da smemo stopiti k stoli Gospodnovomi. Nikdar ne bi smeli točiti skuze zahvalnosti, skuz pokornosti, skuze veselja. Nikdar ne bi mogli meti želenja po nebi, po Jezuši i njegovoj presvetoj mateii Mariji! O zato pa dušice dajmo hvalo Jezuši, njegovomi presvetomi imeni I I prva stopnja te hvale naj bo ravno to priznanje, ka brez Jezušovoga imena ne bi bili rešeni I (Dale), j Misijonsko delo. Bele sestre slikajo pobožne podobice, ka bi teh pridobile duše nevernikov za bože kraljestvo. se potom Marija jiva je rešila. Jakob od Markije je bio frančiškan. Bio je misijonar i goreče delao za Kristušovo vero tudi v na šoj domovini. Bio je velki častilec Marijin i tudi ona ga je čuvala. To nam kaže naslednja zgodba. Ednok je frančiškan predgao v.varaši Matelici od nečistosti i od njenih posledic. Ar je bio jako dober .predgar, ga je hodilo vnogo liidi poslušat i vnogi so tudi pobolšali svoje živlenje. Pa tiidi trdokornih grešnikov ne menkalo pri njegovih predgah, ki se niti najmenje neso brigali za predgarove reči i so ešče naprej razviizdano živel i ^ _ Edtiomi med njimi je celo prišlo na miseo, da bi gorečega predga-šteri njemi je njegove grehe tak strašno bičUvao, bujo, da njemi več. r®' t,; meo što grehe odkrivati. Ka si je zmislo, to je tadi skleno zvršiti. Skrio se je za plot, gde je-frančiškan mogeo mimo iti. Ne daleč cd tistoga mesta je■ visila podoba a\ D. Marije. Predgar je šo mirno mimo tistoga mesta, ar ne znao, da njemi 'de za živlenje. Grešnik je meo revolver, i gda se je pripravlao, ka j!' strelo mimoidočega, je naednok vkup spadno kak mrtev, podoba Marijina se njemi je pa začnola protiti. Med tem časom je frančiškan odišeo riiirno ne da bi znao, da se njemi je šlo za živlenje i da ga je Marija rešila- Med tem je grešnik čtio te reči: »Nesrečnik ! Ali ščeš, da pri mojoj navzočnosti buješ mojega lublenca i mojega Sina Jezuša ?" Grešnik je zboleo, zato so ga odnesli v bolnico, gde je na srečo ozdravo. Prva pot iz bolnice njemi je bila v cerkev, gde je frančiškan predgao. Marija, Pribežališče grešnikov njemi je povrnola zdravje i je genola njegovo trdo srce, da se je razjokao nad svojimi grehi. Pri prvoj priliki se je pri frančiškani lepo skesano spovedao svojih grehov. Po svetoj spovedi sta se oba zahvalila Materi Božoj: frančiškan, da ga je rešila nagle smrtih a spokorni grešnik, da ga je spreobrnila z divjega vuka v krotko ovčico. Dragi čtevec! Priporoči premilostivnomi Srci Marijinomi vse robe nečistosti, predvsemi pa vse takše siromake, štere ti sam poznaš. __(Gospa Sinjska.) :: Od »Doma sv. Frančiška". IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIllllillllllllllllll Tolažba za darovnike- Za vse darovnike Sive i pokojne i v teh namene se sltiii vsaki deden edna sveta meša od tistimao, kak se Je začelo nabirati na Dom i se bo sliiiila v Oomi stalno naprej kak večna me£a | do konca sveta. To je na leto 52 svetih meš do konca sveta! | ............................Illlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllillllllll..................................................................................... Veliki herb za sirote. Plemenito srce ga je poklonilo. Vuk Jožef, mladenec i V. Polane, ki se zdržava zdaj v Ameriki v Clevelandi, nam je poslao pismo i v pismi pooblastilo, ka ves svoj herb, ki ga ma doma dobiti po očinoj smrti, ki so zdaj mrli, zapusti na Dom sirot. Herbao je 2975 Dinarov. Njegovo pooblastilo smo poslali na sodišče v D. Lendavo i to nam je do zadnjega krajcara dalo nesamo gornjo šumo izplačati, nego tudi intereš, šteri se je med tem časom nabrao v posojilnici to je 87 Din. Bog daj več takših plemenitih src, ki morejo odstopiti svoj del za sirote, zato ka so z drUge ^strani poskrbljeni za življenje. Novi kamni. Žižek Števan i žena Magda iz Hotize, zdaj v Chicagi, sta dala eden kamen i to z takšov ljtibeznostjov, ka nam skuze sili v očij žena se je odtrgala od drobne dečice i šla v fabriko delat i tak spravila vkflp dvanajset dolarov pa poklonila z možom vred sirotam na dom; drugi kamen sta kupila tUdi Hotižanca, ki se istotak nahajata v Chicagi, Toplak Ivan i žena Marija. Veliki dar z Jiižne Amerike. Ozmec Franc nam je poslao iz Bh nos Airesa v Argentini 2200 Din. Ar naslov ne nam je naznanjen, prosi njegove domače, da nam ga dajo ali pa da se mesto nas darovniki najlepše zahvalijo v našem i v imeni vseh sirot. Dari zahvalnosti. Ozmec Terezija z Melinec je daruvala 100 D v zahvalo, ka njej je stvar ozdravela; Seči Ana z Hotize v zahvalo, ka stvar mogla v groš spraviti 20 Din., N. Beltinci v zahvalo za srečo živini 10 Din., Ficko Janoš Krajna 25 Din. v zahvalo, ka je stvar oz vela; Gabor Števan M. Polana v zahvalo za odajo stvari 10 Dinarov Dari prošnje. Koveš Ana Orlovšček 20 Din. prosi zdravje; Kotn Marko V. Polana 10 Din. prosi zdravje; Horvat Kata Črensovci 10 Di prosi za zdravje hčeri. Veliki^dar Hranilnice i posojilnice v Črensovcih. Hranilnica i gojilnica v Črensovcih je podignola celoj fari i celoj okolici na hasek lep hišo na štok i jo nazvala „Naš Dom." Hišo so blagoslovili prezviš gospod pomožni piišpek Dr. Tomažič Ivan 22. junija. V spomin toga seloga dogodka je posojilnica mislila na najbole zapuščene sirote, štere ži najvekša žalost, mislila je na slepe sirote. Za te je položila te den fun. dacijo z šumov od 25 jezer dinarov, ka bi dobivali ti temni siromaki podporo v Domi od intereša te šume. Najdeni dar. Hozjan Ivan iz Trnja je najšeo 70 Dinarov. Zvedavao je po verti i ar ga po dugšem časi ne mogeo najti, je te dar izročo sirotam na Dom. Prav, pač najbolše je včino. Delavka mislila na sirote. Štffanec Veronika iz Petanec, ki dela v Nemčiji, je mislila na sirote i njim je posla 25 Din. Driigo rato letošnjega nabiranja sta zvršila Ferenčak Jožef Go-milica i Koštric Jožef Žižki. ODBOR. Bog, Oča sirot, povrni vsem obilno! ^Misijonski Glasi j Težave v misijonih. Mi, ki živemo lepo mirno, brez vsakše nevarnosti za živlenje, si šč misliti ne moremo, keliko morejo pretrpeti vnogi misijonarje v svoje apoštolskom delovanji. Posebno med pogani je njiva pretrda za Kristuš navuk i vnogo misijonarske krvi je potrebno, da se bar nikeliko priti seme božega evangelijoma. Med takše misijone spada tudi kitajski apošt. vikarijat Ychang, sebno njegove gorske postaje. Te misijon oskrbujejo belgijski frančišk L. 1898. je pretrpo grozno smrt misijonar P. Viktorin Delbrouch. Najj so njemi zvezali roki i so ga obesili na drevo, gde je viso pet dni. trao ga je lehko vsakši, što ga je šteo i kak ga je šteo. Gda so ga «koro razmesarili, so sklenili, da njemi glavo odsekajo. Nego ne naedno c demnajst poganskih zverin je vzelo sable i vsakši ga je samo teliko ekeo, da je ešče komaj po sedemnajsetom vdarci glava odletela. Nato « j0 razklali, možgane vo vzeli i pojeli. L. 1905. so pa trije mogli dati svoje živlenje za vero, med njimi tiidi misijonski ptišpek Teotin Verhaeghen. Piišpek je že večkrat gledao smrti , oči, bio pa je nevstrašen i to ga je rešilo. Tiidi zdaj je mislo, da bo smrt šla mimo njega. Gda je hodo vizitirat svoje misijonske postaje, ga je na poti napadnolo 30 možkov. Njegov služabnik, ki ga je brano s svojim telom, je mrtev spadno pred njim. PUšpek pita razbojnike: „Ka hudoga sCtn vam napravo ?" — „Naše boge sovražiš i njih podobe skruniš." ptišpek je vido, da je prišla vOra, zato je poklekno i svojo dušo Bogi prjporočo. V tistom hipi je eden mahno s svojim nožom i njemi ga je zasado v črvo tak, da je bio včasi mrtev. Nato so se z nožami vrgli na njega i ga ščista razmesarili. Okoli 30 ran so najšli na njem. Lansko leto 9. septembra so pa trije misijonarje spadnoli. Bili so v misijonskoj postaji. Z njimi je bilo tudi nikeliko krščenikov. Naednok nastane odzvuna velki šum. Hlapec ide gledat, ka bi bilo, i ka vidi ? Okoli 25 oboroženih razbojnikov se je valilo proti postaji i kričalo : „Smrt Ev-ropcom !" Prle, kak je hlapec mogeo ovim povedati, naj se pripravijo tudi na najhujše, je že spadno mrtev na tla — z nožom je bio v hrbet zabodeni. Banda je vdrla na dvorišče, gde se je pUšpek sprehajao i molo rožni venec. Zagnali so se na njega i taki je dobo globoko rano na čeli, da se je opotekao. Par korakov je šče napravo, nato je vkupspadno. Nato so ga začnoli zverinsko obdelavati, z noži so ga vse spresmicali, čonte so njemi spotrli i odsekali pravo roko. Potom so vdrli v postajo i so mantrali ednoga bole strašno kak drflgoga. Pet se jih je rešilo, štirje so bili ranjeni, ostali pa so najšli grozno smrt. Nato so oropali vso postajo i cerkev, oskrunili Najsvetejše i odnesli vse ka se jim je vidlo vredno. Mantrniki so bili par dni sledkar pokopani z velikimi slovesnostmi. K- : Človek bi mislo, da v takše kraje nieden misijonar več ne bo vupao iti. Pa sta že odišla dva driigiva nemškiva frančiškanara ta, da nadomestita ove mantrnike. Mi pri teh misijonaraj moremo samo občUduvati njihovo nezgruntano gorečnost i lubezen do dUš, ki je vekša, kak do svojega lastivnoga živle-nja. Več je človek ne mogoči, kak da da svoje živlenje za drugoga. Prosimo luboga Jezuša, naj pošle več takših gorečih misijonarov v siromaške poganske kraje, da bodo tudi oni kem prle deležni svetlosti božega kralestva* Pobožnost preproste deklice spreobrnola luteranko. To je bilo na Francoskorti. Nekši bogati Angleži so prišli na Francosko na izlet. Poglednoli so tudi v edno cerkev, gde se je ravno oprav-lala sv. meša. Bogata Angležinja Šče nikdar ne vidla katoličanske službe bože, zato je zdaj ostanola v cerkvi do konca sv. meše. Dopadnole so se njoj ceremonije ali v srce so njoj ne segnole. Pač pa je nekša kmečka deklica, ki je s svojov pobožnostjov i gorečov molitvov bole razmila pomen sv. meše, obrnola njeno pazljivost na sebe. Gda je ta deklica pristopila k sv. prečiščavanji, se je luteranki vidlo, kak da bi angeo k sebi vzeo malo hoštijo. Kaj lepšega šče v svojem živlenji ne vidla. Pobožnost i glo- boka zbranost mlade deklice sta jo napotile, da je na drugi den pa prjj, la k sv. meši, da bi pali vidla deklico, s kakšov pobožnostjov bi pristoJ pila k sv. obhajili. * Gda je bilo sv. obhajilo, se ne mogla stavlati nagnjenji svojega srca nego je tudi ona pristopila k obhajilnomi stoli i sprijela k sebi JezuSj pod podobov sv. hoštije. Se razmi, da duhovnik niti sllito ne, ka bi ona bila drtige vere. Gda je sprijela sv. Telo Kristušovo, se njoj je vužgala »I srci silna lubezen do Boga i sama ne znala, ka se v njoj dogaja. Po sv. meši je šla v sakristijo i povedala duhovniki celo stvar. On njoj je razložo, ka je sv. meša, povedeo njoj, kak je sprijela samoga Boga v maloj beloj hoštiji, i da se to godi samo v katoličanskoj Cerkvi. Luteranka je vidla, da ne bo mogla nikdar pristopiti k angelskomi stoli, če ostane šče naprej luteranka, zato je sklenila v tistom hipi posta-noti katoličanka. To se je tudi zgodilo po par dnevaj. Kakša je pa naša pobožnost pri božoj službi i pri sv. obhajili? Jeli. bi se nekatoličani spreobračali, če bi gledali vnogoga od nas, kak ; smo siavzoči pri sv. meši i pri sprejemanji sv. prečiščavanja ? Vzemimo si za vzgled mlado francozko deklico! fSinjska Gospa.) Navuk za tretjired. Z Oblekov se nikdar ne hvali (Sir. XI. 4.) II. poglavje 1. § vodil nam tretjerednikom predpiše, da se v obleki i čelom načini preživlanja moramo ogibati vsake gizde, dragoče i se moremo držati srednje proste poti vuvsem. Ka nam tretjerednikom vodilo po-sebi nalaga, to nam vsem zapovedava, smo tretjeredniki ali, ne reč boža: „Z oblekov ne išči nikdar gizde." Ka bomo znali to zapoved i naše vodilo prav spuniti, premislimo zgled sv. Jožefa. Sveti Jožef se je prosto noso i prosto živo a) kda je iskao mesto božemi Sini kde bi se narodo; b) kda je bežao z preganjenim i ga je rešo; c) kda je zgiibljenoga iskao i najšeo; i d) kda je dušo piiščao. Tak delajmo tiidi mi! 11. Sv. pismo pravi: „Obleka na teli ovadi, ka je človek." (Sir. 19.—27.) Z oblekov pokrivamo grešno telo — mrtveca živoga. Zakaj bi ga zato gizdavo oblačili ? Sv. Filip Nerejski piše: Če je tvoje srce čisto, te je vse v redi; ali če bi tvoje srce popolnoma v redi bilo, ne bi /i nosila obleke po na j novejšo j modi. Ki se nečimurno i nezmerno vonosi, zato ka bi se driigo-mi dopadno, te naj ne pravi ka je oznotraj čisti; i sramežljivi. Njegova gizdava noša ga v laž postavi." Sveti Jožef je bio siromak, prosto oblečen; neje dobo mesta za Jezuša, ne mogo hoditi z bistrimi konji i glejte on je vreden z Marijov pr viditi v človečoj podobi Boga I Ne gizdače betlehemske. On z prosto ob lečenov Marijov . . . Jezuš se rodi pri sv. meši znova i se položi v jasli v našem srci ... ali samo v jasli . . samo v prosto oblečeni sv. Jožef _,a pravico k njemi stopiti . . Si takši ? Samo Marija prosto oblečena -a je smela poviti. Si ti takša? f^1 Milosti obhajila zavisijo v velikoj meri tudi od proste nošnje i sploj prostoga preživljanja. I tvoje živlenje?! b) Sv. Jožef išče Jezuša. Šla sta z Marijov peški domo — prosta človeka; že eden den hodita i bi doma bila že če bi mela kakšo jahalno stvar ali kola. A ne sta mela. Peški hodita i tri dni ga iščeta.. Pa najdeta ga. Jezuša najde sv. Jožef z prostim oblečom, najde ga peški iskajoč, najde ga v cerkvi, najde ga za vsigdar. Glej tretjerednik i vsaki lepi zgled, kak se najde Jezuš za stalno! Ne z gizdavovoblekov, z namršenimi vlasmi, odrezanimi jankami, nego z prostim oblačilom. c) Jezuša iščejo na smrt. Reši ga Jožef. Jezuš ne bi bio oblečen v kakši škrlat, zlat i srebro, a so ga meli za krala, ki bi vzeo Herodi kraljestvo. Bi ga hitro našli preganjalci, če ne bi bio prosto oblečeni pri prosto oblečenih stariših. A zdaj, gda so vidili toga v proste cote oblečenoga siromaka, ki vodi edno siromaško žensko z detetom, što bi mogo spoznati v njem kralja vseh kraljov! ? Ravno tak v Egipti. Če bi tu nastopo z ve-likov pompov, što bi njemi šo proti z drugim kak z nevoščenostjov? I bi njemi iskali vzeti življenje . . . Herod pomeni kritoga htidoga duha i njegove zaveznike, greh. Če ščemo greh nečistosti premagati, njemi vujti, bodimo prosti v obleki . . Dekla, štera se prosto oblači, nema nikdar teliko nevarnosti okoli sebe, kak štera na plač nosi svoje poštenje v gizdavih oblekaj! Dečko ki se prosto nosi — nede šo v krčmo se kazat i ne pride tam v neprilike bitja i drugih grehov. d) Kda je Jezuš začeo včiti, so pravili: „pa to neje tesačov sin i njegova mati Marija med nami . . ?" I te prosti tesač dobi mater božo i njenoga božega sina v varstvo . . je varivač zato cele cerkve . . ž njima tudi vmerje na njidva naročaj. — Vidiš srečo smrt pripela prosta obleka. Marija i Jezuš se pripaščita k prostoj obleki i prostoj posteli. Sv. Pavel naj dokonča naše reči: „Naj se ženske v dostojnoj obleki z tihotov i sra-mežlivostjov kinčijo. (Tim. II. 9.—10.) CERKVENI - GLiASl4 ; ^■iuiriiitiiiiiittiiiiiiitiiii,HiLiiti^ti:iiiiitiiii'irtiitii>bnnniuiiitiiiiTiMFittiiiiR