„Gor tea"
izbaja vsaki torek ir. soboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Urednistvo
so nahaja v „Narodni Tfokarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Nefrankirana piama
so nt1 sprcjemajo, enako se ne
uvažujcjo  pisnia broz podpisa.
Roboptei
dopisov se ne yracajo.
TBLBFON it. 201.
,<»ortra°
stane na leto 10 K, za po! lela
b K. zz fetrt leta 2.50.
Upravniitvo
se nahaia v „Narodni Tiskarn:*
alica Vetturini  St. 9.
lu ogla«e
se plačuje od čveterostolpne petit
vrste po U vin.. za večkratni
natis primeren popust.
Pnaamezne ttevilkf
jtanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih gcriških trafikah.
St. 12.
V Gorici, v torek dne  11. februvarja 1913.
Leto XIV.
Najnovejsi prijateljL
Tc uni živinio res \- časili nevcr-
ictuosti in od jntra do večera se lie za
Mice le /eml.ia /.a polovieo okoli svoj1.
osi, anipak slara, pribita dejstva ka:
iz^inia.io in nastajajo nove koniplikaeij1
kakor :^nbe po dezju. Komaj smo inal-j
preiešetali »uajnovjjši« položai iu;
Halkaiiu. že ni vee nov. Sedai ne iired<.
do^odki vce lepo eUen za dru^iui \- ka-
ki rediii procosiji, anipak se kar preku-
etijejo, tako da iim je skroo te/.ko sledi-
ti. eetudi so \- stro^i vzročui /vezi in ;j
vsak poslediiji iieinek predliodnjeua.
Ysa si.var ie pri.šla nialo preiia^ >.
eetudi je hilo videti, da s tistim london-
skim po^a.ianieni ne hodo dalee pri.šl!.
Kar naeiikral so udarili poteiu vines
Mladoturki, takoj nato so za^rp'.eli hoi-
s'arski kanoni in že se ie eitalo o zope'.-
nili bol^arskih zuiaejah. Iveei se inor;:.
da ^redo doejodki na l>alkanu eisto dru-
;4aee izpod rok kakor pa \' londoiiskvi
konferencali. Yidi se tu, da holviari lie
pozna.io tiste^a evropske^a eineania. ki
pomeni baje diplomatieno prebrisanosl
at: kai laketfa. Pribiti ie treba, da /\:
davno svetu ni nobena sila tako impo-
nirala, kot ravno sedanji holj^arski po-
liodi. Morda Napoleon pred sto leti. :,
vn'j dni'^'o je šlo niinio niimo nas in n;:.-,
pustilo preeej liladne.
Ti bol^arski pohodi so "odili |\i
'utii neko e.isto iiuvo prikazev v c-\ ron-
ski politiki. naiuree najiiovej.se prija-
reljsivo Hied An^leži in Neniei.
\ eekra: smo ze v na.šeni listn po\-
darjali, kako lindi nasprotuiki so si
Ncmu in An^lezi in vsak. kdor pozn.i
razvoj urms.ke uioniarice v zadniili W-
till, morda nvideti, da sti to dve državi.
ki se bodeta prej ali slej udarili za sve-
tovuo oblast na morjii. In sedaj kar mi-
enkrat taka prijaznost, katero sieer An-
tfleži kot fini in previdni politiki taii.io.
Neiiici pa so jo razkrieali kar na vsa
iista.
I o hesedah nein.ške^a niornariške-
¦ia ministra Tirpitza bi se nvdjavila
'"e'd Aii:j;Iüo in Nemčijo neka moruariš-
ka zveza, katero so Nemei dosjjjli s
tem, da pri/iiaio luidnioe an^leskey..;
brodovja. k;,km- trde to aiivjk-ški list\
la a\c/a\ incd d\enia starima so\razn;-
koina pač in nastala kar tja \- en dap,
ampak ima ;/otove uaineiii'. Stalno --
violovp ne bo obdrzavala. a /a sedai i-n
znala i^rati \eliko vlov-,, v balkanskn-
tiirskem vprašiuijii.
kiikor se viili, postaiajo zma^e hv\-
^'aiskili Cet že nekateriin j.rav ncprijef-
"<-• in \eeiuonia se raeuni sedaj s ko:i-
e-ein turške^a tfospostva ue le v I'Aro-
Pi. ampak tndi v Aziji. In tu bodo hot« n
imeti Nemei pole^ Aiiirlc/cv moC'i^ b<--
scclo. holirarski topovi hodo, kakor s;
vicli, stoiilj kouee snltanove moei in
slave v Mvropi in za nadaljuo lioeeio
Poskrhoti »miroliubuen velevlasti. K,f-
j<f>r se da soditi, si morda tursko ded-
šCino razdele med seboj in Turka ncht;
vee med nami.
^n tej Oeliivi si pnsvajajo l:r;mc<«-
zi Jako vn/iio ulo^o, čes, da jlllai() ()lli v
S.rm in fain okoli jako stare z^odoviu-
ske mtei-ese, ki so jjm hüj t,.mj .?c /;|
casa tc«ii in teRa suliana, ki bousive.:,
'¦v od kedaj poeiva pri Alalm.
Nemei iinaio tam doli svojc želev-
'"ee\ ker lioeejo zvezati Canj-rad in
Pcrzijsko uioric, kar bi hilo za nji|, i,.
Kovino  xelikauske^a  iiomeiia.  \; svrlio
it-'ll   SN'oiih   iiircrcsov   ^m   v;(.   vimIh!   miU.
žali "priiateljsko" An^lezein in za ne-
kai časi zna to no\'o prijateljsi\o re--
i)iti preei'i merodaien faktor \p e\'rop^'\i
politiki.
I ri vseli tell prekueiiali in koiü|ili •
kaeiiah pa mi Avstriiei držinio pra\r za-
!>!!¦, i'oke kri/.ein. Ne ihislii;:;;. (.!;: '";
inorali vdariti karzbridkim meeeiii. ka-
kor bi t" radi nekatvri srborite/.i, a da
homo pri vsej tej balkanski historiji i i
nienili nnsL'dicali mi naibolj udarieni, je
paj ia.sno.
hiiuaiska Zeit- je |>red par due1 i
nra\' paiiielim po\'darila. (.la homo mi
plaC-aii pra\-./a|M'a\' raOun. \ si druvii. ki
ve niso nie bri'^ali do sedaj za halkaa-
sko in oriieiitalsko \prasanie. bodo d>i-
hili s\oi košček, mi pa. ki smo .prva-
eil;- na luil'-ann. lie dobinio iii0. Sand-
žak ie iz^nblieii. pot v Solim je /iiprt.1.
^oliin saiii ie se! i-akoin zxiz^'at. protv'k-
lorat nad Albatiiio je šel po vodi, Siiv
siP'O <ai:^rali itd. Nikier niC\ to je sed-'ii
naša iismla.
Se pred kratkin1 ie sknšal ministe.'
l:asie priti ua Muiiai \ a\dijeneo k :^ro-
tn Ik'i'elitoldu, a ie bil trikrat odl\l(-
nien. kakor to poroča Zeit- že dni^i".
Ni 1'iilo težko dnscei ^poraziima z k'p-
sijo. a ui|ilomaeiia te:-;a ni storila. Sedai
vidiino, da se \ez.ejo Au^leži 'm Nem i.
naixeeji so\ražiiiki na svetu. zato da
pndejo (to svojih kiM'isti. Naša tliplo-
iiiaeija ie p'espala naimani pol stoletja
¦¦•.\t!\!tv no|iti!;.j in ko <¦¦: }.j v/.bvAW:',
ie bilo halkaii^ko dre\po že obrano.
A11:<Io/ se je zdru/il / Nemeeiii. h'ran-
eoz y. k'lisom in \sedli se bodo k bal-
'••.auskeiii!! kosüu.
¦Mi stoiiiin) Km \ cdno le oh vra-
t'li. nii pl'i.enieii'.o le raeiuie za mastne
v,srižliaie in teene pri^rizke našili poli;;-
enih kole^ov. Wiio^o se je iz\ ršilo !¦_¦
dni. s\eto\'iii do^'odki iiredo niimo nas.
a pri nas jc žaliho^ se po starem. pii
nas /i\i se stari Plains ijuou \- svo.u
Oasii in sla\i. \\> z meeeiii. ampak z bi-
striüi politienim dnliom ie bilo treha po ¦
seC'i \- balkanske do^odke. sedaj je pa
/a oboje        prepozpo.
Kako so preskrbljeni
naši rezervisH.
\ sedaujili easili. ko smrdi |io\ sod
/e po sniodiiikii in ie eela \rsta tudi na-
sili rezeiA'isiov pod oro/.jem. ie uarav-
nost aktualen elanek, ki ^a priobeujv
diniajski \ojaski list "Armee-ZeitiiU!;-
o preskrho\ auju rezevistov v svoji -1.
ktošnji stevilki. Clanek ohse^a |iot\)-
eilo nekey,a \iš,ic^a castuika, ki zatriu-
je, da se podohne uerednosti jjoilc- /,c
\ee lei sem, da se raztezajo prihlizii:i
na vso naso armado in tudi da niso u:
kakor pretirane. Ureduistvo Iista |iri-
stiivlja, da je to poroeilo ji'otovo dos'i
bližje resniei kot \v.\ |iretiranosti. ka'
mi tu le omeuinio.
I omeilo se j^lasi skoro d o h e s e-
d n o pre\edeno tako-le:
Moiitura.
"Zaeueni z i^ospodarstvoin pri iiiom-
turali. \edno se ie livali in vciino kon-
'rolira, \se to pa \eudar ne zabranjiije.
da liodi vojastxo obleeeno \- eunje. In-
\entarji se sklepajo \eekrat \- letu. ra
eimi na odstotke so brezkoueiii in ni
maleiikost, da se s tako zauiotaiiim si-
steiuoui izliaja z ohleko že samo pri ak-
daisi'. o na odstotke. se pa dohro vi !i
pri !''isili rezervisiili in i>ri uadoiiiestiii'i
rezervistili.
I i pndni deCki liodiio okoli kot be-
rali. Neki ruski znani Castnik nas ie \-
r :m ozirn \ uekein listu pra\' toei'f)
Mjtisal. Ki.' o\ po'-eheii brihtiiež je iz~
tuhtal takozvauo -zalo^o za \'aje-. '! o
so stvari. ki so pri stalni \diski že či~
^io nerahue. katere se |ia s|)remeni.io
potein \ voia.škili ücki\nicah s pomoj'o
zaduie erari^ue kroiaške. jresljarske
ali jenneiiarske moei zo|)et \' unitor-
:ne in opra\e . Ko krre ta zalo^a za
vaje- iz delaxnie. ie na eiMo z^ulie-
M'in bla^n zapkila pri zaplati. si\- pi i
>ivu. C'lo'.ek bi mislil. da \idi ppsti'o
šeiuo. kakor liitro obleve rez.ervist to
¦ niontnn ". keser\ist ni ^lab \ojak. on
je ravno jedro naše^ra nioštva in za>:o
paj ue /asluži. da ;sra erar za\ija \- take
eiiuje. ako mora zop.et pod orožie. in ^i-
eer \eekrat |ua\' v tezkih skrheb in ¦>>
te/.kim sreem. In to \se se ni zadosti.
da ve madiio |M'izad.'!K: uho^emu re-
/erxistu stvari. ki ubijajo nara\'uost
\ sak moški in \diaski Cut, pole^ u-^a
^e ii'oza polisne se brezobzinio v raz-
inere. ki se tieeji; nie:sso\'ekra osehneisra
i'lauostauja. Mo/, se ne more uiti zadc-
^ino oOistiti. kniti nje.^ova moutiira ¦
:^re takoi na ko.šeeke. kakor liitro io kie
poprime. in ravno tako se nikakor ne
\te:^ne \aro\ati pred slahim \reine-
poui. Nai se malo pomisli na letni eas,
puteiii pa kroje, \ katerili moraio sl'.i-
/!'i uaši !'azer\isti.
Obuvalo.
Kar se olnitxe tiee. je j^otovo ^c
dosti slaheiša. To ie razumlii\'o. ker St.-
uajbolj obrabi. Sijer je nara\nost. ne-
\ erjetuo. ampak so uekateri \"oiaski od-
delki. ki so tako na slaheui. da ne pride
na uioza uiti en par ere\ lje\. Zalo
d.obi\ajo sedai        sredi zime          lahko
koiuodne čre\ Ije. 1/ zalovre za \ aje
pridejo pri tem erevlii. ki ne \zdrzv
uiti ene^a polioda. Kai poma^a poteiu.
ako ta ali oni opo/arja ua to. kako vay-
ua je obute\ ra\no /a pesee. ako se se
naprej dela tako :^orostasne napake.
()d ene kcMiipaniie uadomestnili re/er-
\isto\ ostane \ sak dan po 40 moz do-
ma, ker so poi bnsi. I »a pa ti ne zaosta-
uejo prevee \ \ezbanju, meniajo dniiii
dan erevlje s s\'oiiini toxarisi. Koliko-
krat so se take stvari že naznanile. ue
vein, vein pa, da,, če je prisel nato kak
odu'o\'or. se ie \ eduo ^lasilo, nai se to
"Preskrhi- \- lastiiem ii'ospodarskeni
kroii'u. In lako se -preskrhi... kakor je
bilo ra\:u- reeeno.
Perilo.
In perilo! .Moji Ijudje ue dobijo ni-
kakeiia perila. Zato uosijo že sedeui
tednov \edno isto siajeo in iste spod-
uje lilaee. .Mi Zijhavljamo eez balkanske
države; meiida pa imajo tudi Srhi. ki
iieiio \- zeiueljskih luknjali |>red ¦ Odri-
noin. |)o eno srajeo iu eue spodnje lila-
ee. Takoj hi se uioralo razdeliti uavad-
Po in \-olueuo perilo ua vse rezer\iste
in lUkiomestue re/er\ uike.
Oskrbovanje.
I'oxsod se borinio proti narkotie-
"i"1 zi\ilom; pri nas p;i dohi \ojak
dvakrat na dan emo ka\o. Poreija me-
sa zuasa _'O dekov. Iu kaj je to? Naj se
¦oslje k iiam kako komisijo. naj se io
ehleee z ohleko za vaje, potem uai lio-
di |iri lepem in |iri ^rdem \remenu ua
koinisiia nai v.\\\ kot naši rezersisti,
\sak dan naj dohe člani le in dokov
mesa in dvakr.n črno kavo. T o ptin-
eilo naj bi potem čftali! Tako dclanin
mi s svoiinii četami. ki vte^nejo iti da-
nes ali jutri morda na bojno polje. Taki
Üüdie naj i)otem vzdržuieio vojnc na-
pore.
Prenočevanje.
Slamuie sploh nimamo. Mtj.štvo spi
na slami. tui)atam \ «Jasi po trije fantie
pa d\eh slamnica.h. l^iuh vf\eda niiiia-
mo. Pri tem mrazu se se\ eda nikdo ne
•*kve: v^e spj obleeeno. kar ie. kakor
je \sakemu znano. zdravju in moči ia-
k" škodlji\o.
Zakliuček.
Taka je oskrba. kakoršne je zmož-
na naša moderna intendanca. Clovek
hi niNlil. da sL- nahaia zopet \' časih. se-
demletue voiskc. ako vidi vsak dan
pred sehoi to rewseino našili vojnih ko-
p'isarie\'. \ojska bi hila holisa kot tako
zi\lienje. <
To so berede moza oji\idea, ki mu
ie :^oto\() mari hla:4ovt;uiie anuade. --
\ sak naj si napravi k omeuienemu po-
ročilu komentar sam kakor hoee. Mi
pristavliamo le to se. da ie :<t. 5 omenie-
ne^a Iista sieer tupatam nekoliko kriti-
zirala podano jioročilo. \' histvu pa mu
je ]iritrdila. \ stevilki (\ pa se že purn-
ca. da sc ie marsikaj storilo v tem oziru
in upati je. da se Se bode, \djaska i;i-
teudenea je naroeila \' zadujem jasu za
voiastvo oli meiali na iugu 40.1100 parov
Jre\!je\. razposlala je o^romno perila
in odeje in dni^ili potrehnili prednietov.
\ sa ta reforma pa ie že požrla kakih
'itm miljonov kron, kar se nam na vsak
uačin zdi jako innogo. Pa bodi v hožjem
imenu. da je le res na korist nasib. siro-
mašuih rezervistov.
Vojna na Balkanu.
Pri Skadru.
1/ \\uri«jano\' poi'ojajo. da so za-
eeli Srhi iu Cruo^orei \' petek oh 2 uri
/jutraj z odkijiluim uaskokoui na Ska-
der iu ua Taraboš. Crno^orske ^rana-
te so zadele in potopile neki turski mo-
nitor na Skadrskem jezeru. Bombardi-
ranie Skadra iu Tarahoša ie hilo zeki
u^pesin). Srhi so prekoracili reko Prin
in pri svojem prodirauiu uiso naleteli na
nmoii'o odpora. Srhi S(^ iiueli nameu.
/asesti hrdiko. ki tvori s larabosem
kljue Skadra. Poia se je udelezilo .>i>.iiOfi
Lnio^orcev iu IJ.0011 Srhov s 150 to-
po\ i. med ujimi 50 brzostreinili topov.
K.ralj je dal se pred začetkom hoja po-
velie. i};\ se pripraviio vse holnišuiee in
inn i sauitetui oddelki so bili imkiieant
tik za bojuo erto. Kralj iu prinei so se
adele/.ili hoja v pr\ ih \rstali.
Cruo^orei so |io straliovito kr\a-
\em namidu. ki je traial skoro eel dan.
zavzeli  turske  |iozieije Hardaujol.
I jeti turski vojaki zatrjujejo. da ir
po\ eljuik Skadra Hasan Riza bej umor-
jeu. --¦
O zavzetju Bardanjola poroča mi-
anski »Lorriere delta Sera... da so ime-
!i Crno^'orei pri iuuaski zasedhi teffa
forta loiio raujeiiili in nirtvih. N'ojaki so
se bojevali z že znauo lirabrostjo. Na-
val Cniotforcev je bil tako silen. da so
se morali Turki iiinakniti \ neredu.
Hrdiea, to je lirih v skadarski bli-
tern niestni svet in občinarji pritožijo
ua upraviiciii sodišču.           Vladni za-
stopnik tMiiiH.'stnistvcni svctnik Rebek
je pa postopaiije namestništva opravi-
čeval. Da jc mcstni svct soglasno
vsprejel Pinausigev predlog jc samo-
obsebi umevno.
Samoiiior vojaka. Ni dolgo tcga,
kar sino poroeali, da si jc vzcl zivljenje
cloniobraiiski dcsctnik in dunes zazir.i-
liiiiicino zopct en sliičaj sumomora pri
domobraiieih. Lrostak Prime Aknič iz
•Koeevja si*je pognal krogljo iz puške v
prsi ter oble/.el nezavesteu. Došli
/dravnik je odredil prenos vojaka v
vo'jasko bolnišnico. Aknič je trpel na
kleptomaniji ter jc bil tolikokrat žc ob-
sojcn, da je veeji del svoje služhene
dobe preživel v zaporu. Zadnjič je n-
kradel svojeniu drugu zlat prstan in I
krono. Zaraditega bi moral biti priliod-
nic dni obsojen. Da se ogne obsodbi, se
jc ustrclil. Zdravniki so izjavili, da 'e
ujegov položaj nevarcn in brezupen.
Pod voz je prišla dckliea Zofija
Rast v bli/ini glavne pošte. Nek eastnik
tukajsujega zrakoplovnega oddelka j-j
se pravoeasno ustavil konja in dckliea
jc cdnesla saino vclik strail.
Ker so godli jlovenskim plesalcem
v »Trgovskem Dornn« mesto na laškeni
plesu v gledališču trije godci mestne
godbe, jih je niiinieipij odslovil od mest-
ne godbe.
Sreča v nesreči. V petek popoludne
je iicsla iicka žena v roeiiem košu nekaj
loneenih posod. Na Verdijevem tekali-
šču pa se ji je pripetila nesreea, udarila
je narnrec s košeni ob neki voz in poso-
da se je vsa razbila. Medtein ko je ra-
dovedno obeinstvo gledalo ubogo ženi-
co, kako obžahije predčasni konec lon-
cev, sc ji jc približal baron Sessler ter
ji daroval denar, ki ga je ona bila potro-
sila za pospdo.
Vino na dražbi. V četrtek, dne 13.
t. in. ob Id. nri predp. se bode proda'o
na javni dražbi 43 hl vina v uliei Tor-
rente št. () v Dorflesovih skladišeili.
Tatvina. V pctek je bilo ukradenih
erevliarju Strukelj v Nunski nliei 22 K,
katere jc odnesel pohajač .losip Hebar.
Hebar je prcd easom odsedel nekaj za-
pora zaradi |)otepuštva pod imenoni Jo-
sip Bastjančič.
Zaradi tatvine kolesa je bil v eetr-
tck obsojen .losip Fur.lan iz Ooriee na
•dva nicseea zapora.
Zavrnjena rekurza. Tržaško na-
mestništvo je zavrnilo rekurz Franca
Pavlin in Franca Cotic iz St. 'Petra pro-
ti'obsodbi na globo 4 oziroma .8 kron
zaradi trpinčenja živali.
Tečaj za učeiiie tujih jezikov po
znani B e r I i t z o v i u č n i in e t o d i
se otvori v Qoriei dne 14. februvarja t.
1. ob 8. in pol uri zvečer v salonn »Ho-
tel de la Postc«. Poueevala se bo fran-
coščina in angleščina. Učitelji so rojenl
Franeozi oziroma Angleži, akadetnično
izobraženi in jezikovno dobro podkova-
ni. Da se širše obeinstvo natancneje se-
znani s to učno metodo, je pristop k
prvi uri predavanja vsakemn prost. Po
prvem predavanju bo dajal ucitelj g.
Berdon razna pojasnila in bo sprejemai
priglase k teeaju.
Živega metulja smo dobili iz Šta-
njela na Krasu. Prijeli so ga tain na
prostem letečega dne 6. t. in. Redka
prikazen. Znamenje je to, da bodemo
imeli letos najbrže zgodnjo ponilad, ka:
prieajo tudi ptiee seljivke, ki so se za-
čele vraeati minole dni iz juga proti se-
ver u.
Gradnja železniške proge Gorica-
Cervinjan je, kakor poroeajo tukajšnji
italijanski listi, zagotovljena.
Vprašanje reške škofije. lJapcžev
nuneij Scapinelli je nasproti zagrebške-
mu nadškofii koadjutorju dr. Ante Ba-
nerju izjavil, da so vse vesti o odeep-
pljenju Reke od senjske škofije ncosno-
vanc in neistinite. Kardinal tajniK
Merry del Val je senjskemu skofu brzo-
javil: »Vesti o odeepljenju Reke od
senjske škofije so brez vsake podlage«
Tržaškj zrakoplovec Vidmar bo   v
nedcljo v Trstu price! svoj polet v l^itn,
ki ga misli napraviti v petih etapah.
Radovedni smo,    kako ga bo vspreiel
rimksi Natan.
Nesreča z letalnitn strojem. Iz Pii-
Ija poroeajo: Ko jc v sredo popoldne 1:-
nijski poroenik Klobnear poskušal nek
li\'droplaii, mu jc v visoCini kak.šnih ^»
lnetrov odrekcl motor. Linijski poroC-
nik je |>adcl s liydroplanom vred z vi-
šinc (SO metrov naravnost v morje in
/adobil pri padcu vee poškodb na gla-
vi, katere so pa k sreei le lalikc. Aparat
sc je preccj pokvaril.
Socialistične demonstrancije v Po-
reču. V Poreen so imeli obdržavati so-
cialisti  v  nedelio shod, na katercm so
nanieravali   protestirati   proti  veejemu
šievilu ilalijanskili obeinskili uprav ter
proti teiini, da se tie sklieuje istrski dc-
/clui zbor. V to svrho jc prišel iz Pnl.ia
loschen parnik s 300 izletniki, z zasta-
vu\n\ in godbo. Toda politična oblast ic
)repovedala  izkreanje    soeialistov    in
•arnik   jc   moral   vkljub   najenergienei-
šim protestoni zopet odpluti. Ko je bil
)arnik kakili 150 m oddaljen od obale.
so  nekateri  izletniki  zaeeli  streljati   iz
evolverjev, kar pa ni provzročilo no-
¦jcne ncsreee.
Vinarski in kletarski tečaj na Grniu.
Kranjska krnetijska sola na Ormu pri-
rcdi 10. in 11. marca t. i. vinarski tečaj
od 12. do 14. marca pa kletarski teeaj.
Vspored teeaja bo sledeei: V p o n d e-
I j e k, due 10. marca popoludne od 2. do
4. cepljenje trt. Siljenjc trt v silnicali,
gorskili lehah in drugili prostorih. Riw-
nanje s cepljcnkami in v trtnici. Sadi-
tev novili vinogradov. Od 4. do 6. ure:
Razkazovatijc silnice in eepilnih stro-
jev. Vaje v eepljcnju. V t o r e k. due 11.
marca dopoludne od M do 10 ure: Obre-
zovanje trt, osobito z innetnimi gnojili.
Popoludne od 2 do 5 ure: prakticne vaje
\r obrezovanju trt v šolskem vinogradu
\' Cerovcili.
V sredo, dne 12. marca od iS do
10 urc dopoldne: Ravnanje z vinom.
Vpliv trgatve in kipenja na kakovost
vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10
do 12 ure: Preiskava vina. Popoludne
od 2 do 4 ure: Ravnanje / zdravo in po-
kvarjeno vinsko posodo. Odvinjenje
sodov. Poraba in vrednost žvepla in
kipelne kleti. V č e t r t e k dne 13.
marea od 8 do 10 ure: Pretakanje vina,
čiščenje vina z razninv čistili. Od 10 do
12: Prakticne demonstracije v vinski
kleti. Popoludne od 2 do 4 urc: Filtri-
ranje vina. Od 4 do 6 ure: Praktičiv:
vaje v vinski kleti. V petek due 14.
marca od 8 do 10 urc dopoludne: Na-
pake vina. Od 10 do 12 urc: Vaje v
vinski kleti. Popoludne od 2 do 4 ure:
Bolezni vina.
Ker je udeležba osobito pri kletar-
skem tecaju oniejena je dovoljen pri-
stop le tistim katere ravnateljstvo iz-
recno sprejme. Priglasila (po dopisnici)
se sprejemajo do 28. februarja pri rav-
natelju kmetijske sole na Ormu (posta
Kandija pri Novemmestu). Oddaljenim
in revnim udeležencem s Kranjskega -
vinogradnikom - povrne ravnateljstvo
potne stroškc d o Novegamesta in tudi
podpore 2 K na dan za prchrano. Za
to podporo jc treba v priglasilu izreeno
prositi.
Celo Vrbsko jezero je    zamrznilo.
Poroča se s Koroškega, da je zamrzni-
lo znano Vrbsko jezero pri Celovcu.
Zadnjič je popoluoma zamrznilo v zimi
1. 1909/10. Vse kaže, da je tiha in inrzla
zima doma na Koroškem. Te dni jc ka-
zal »toplomercc 8.° pod ničlo.
Poučno   potovatije    srednješolcev.
»'Dunajska Urania« priredi letošnji veli-
ki tcden pod vodstvom strokovnjaskili
učitcljev poučno potovaujc srednjesoi-
cev, ka si ogledajo postojnsko jamo,
Trst, Miramarc, Oglej, Brionskc otoke,
I'ulj, podzemske jame pri Reki in Sko-
ejanu ter (iradec.
Mednarodna zveza proti kupčiji z
dekleti je stopila cine 9. t. ni. v veljavo.
K tej prevažni zvezi, ki bo imela še
innogo posla, so pristopile sledece dr-
y.avc: Avstrija, Ogerska, Francoska.
Aiigleška, liolandska, Rusija, Spanija in
Ncinčija.
70 leten starec se je usmrtil v Vid-
mu na grozin način. Irvo sc je scdem-
kiat zabodel z Lodalom v prsi in se na
to ustrclil še šestkrat v usla. Prej je
bil kupec in zapušča jako veliko prc-
mozenic. Imeiiuje sc Mexcadro.
Velika slovanska banka sc baje u-
slanovi \f Pctcrburgii. Z zadevo se pc-
ča tudi rusko finančno miiiistcrstvo. Ti-
meljni kapital naj bi bilo pert miljonov.
1 iljalkc bods) v Moskvi, v Sofiji, \- Bel-
gradu in ua Cetinju.
Požar v Carigradu. V soboto zvc-
Ccr jc izbrulinil \ Carigradu požar, pri
katcrcin jc bilo upepeljenili 150 his. O-
genj so pogasili sc Ic v nedcljo proti
jutru.
Podponiemu  društv» za  slov.   vi-
sokosolce na  Dunajii so v easu od  11
dec. 1912 do f». jan. 1M13 darovali:  100
K:  Kiub naprednili slovcnslih    akadj-
mikov v Celju; 40 K: Dr. Ivan Žolger,
miu. svctnik \r preds. min. sveta na I >u-
naJLi; po 20 K :  I >r. Ivan Fekoli.    sodn.
svetnik    vpok. na Diuiaju. dr. I >. Treo.
odvetnik v (lorici. Franc DukiO. dvorui
svctnik na iMinajii in dr. F. Müller, oü-
\ctnik \r CelovcM: po 10 K: Niko Lcn-
čck, notar \-  Škotjiloki, I. Oblak. trgo-
vec na \ rniki. dr. Anton Božie, odvet-
nik \r Celiu. dr. Fran riorvat.  notar v
Brczicali, Ferdinand Sou van.  veletržec
v Ljubljani, županstvo ind. kraia Aidov-
ščina. Oton Ploj, notar \' Crnornliu. dr.
Toniaz  Horvat.  odvetnik   v  Ptuju,  dr.
\ ek. Kukovec. odvetnik v Celju, Maks
Pleteršnik, prof, v   pok.    \-    Ljuhljani,
lgnaeij Supan, učitelj v Brezicah ob S.
Anton  Reich,  direktor v (iradcu.  Jak.
Kogej, notar   v   l-ostojui. Propok   vitez
(irasselli na I )unaiu, dr. A. Lavs v Spli-
tu in tvrdka Uršie in Lipci \- Bre/ican
ob S.: () K: Pr. 1. Žitnik, drž. poslanec
\  Ljubljani; po 5 K: Dr. Urban Leme;:.
odvetnik v Slov. Bistrici. \loizii    Tav-
ear. jirof. na realki, inz. Jan Ratai, oba
\  Ljubljani, Pora Klobovs, poštarica v
(iorenjivasi,   Matija  Marineek,  notar  v
Trziču, Anton 'I'rstenjak v Ljubljani. dr.
Anton Med\red, profesor   \'    Mariboru,
dr. Fr. Dergane, primarii \-    Ljubljani.
Anton Trevn na Jesenicah na (lor., Lu-
ka Lavtar, profesor v Mariboru. Nor-
bert Zanier,  veletrzec v S>t. Pavlu p
I:'reb., Andrej  Podhostuik,    župnik    n:
Reeici ob S., H. Schreiner, ravnatelj \
Mariboru. Jos. Sitter, sodni svetnik v
Brezicah ob S., dr. Jakob Doljan, sodn
svetnik v Postojni, Fran Vidmar, okraj-
ni soduik v Bovcu in dr. 1. Reja, zdrav-
nik v Bazov'ci p. T.: po 4 K: Ivan Mur-
nik. ces. svetnik v Ljubljani. Ivan Ora-
fenauer, profesor v Ljubljani. in dr. Sil-
vin Hrasovec, okrajni sodnik v  Rudol-
fovcm; po 3 K: !. Omers, župnik in Sv-
žani in dr. Alojzij   Kraut,   odvetnik   v
Kamniku; po 2 K: Karl Planinsek, trgo
vee, Ivan Krulec, vadn.   ucitelj.    Frar
Abulner, pristav mestne hranilnice. vs
\  Ljuhljani, Jožef Kr/.išuik, ginin, prof
v !>t. Vidu n. Lj. in dr. Fr. Kogoj na J
senicah na (ior.; po 1 K: .losip Meden
posestnik v  Senožeeah. Skupaj 500 K
S toplo zahvalo za prejete darove zdru
zuje drustveni odbor iskreno    prosnj.),
da se spomnijo visokošolskega dijastva
sredi zimc se drugi dobrotniki in vpoš-
Ijejo podpore na naslov blagajnika: \^v.
Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvet-
nik na Dunaju 1. Braunerstrasse 10.
DrobHnice.
Radi splošne volilne pravice se pri-
pravljajo v Beigiji jako veliki nciTiiri.
Delavstvo je vse na nogah in ako viada
ne pride s tozadevno predlogo na dan,
sc proglasi splošeu štrajk, katerega se
vdeleži čez iniljou delaveev, ki ir.iai)
zato že 10 miljonov frankov na razpola-
go. Razburjenje je baje povsod ze skraj-
no ncvarno.
Kvharistični kongres na Malti. 24.
svetovui cvharistieui kongres, ki se me-
seea aprila letos vrsi na Malti, bo, ka-
r>r prieajo priprave, vreden naslednik
ircjšnjih, in to kljub oddaljerosti kraja
er težavnemu in dragemu potovanju.
'redsednik stainega oubora škof iicyieii
e ze bil na Malti; priprave za kongres
ga niso sanio zadovojlile, marveč na-
avnost uavdusile. Ker sc letos v Rimu
slavi lOstolctni jubilej milanskega cdik-
a, >e bo stvar uredila tako, da bodo
idclezenci kongresa ob potovanju skozl
Vim labko prisostvovali tudi Konstanti-
lovim slavnostim v Rimu.
Neprijetno pustno dogodbo so do
'.iveli kakor j)oročajo listi nekateri pa-
riški gospodje, ki so šli pustni ponde-
jek v jutro z nekega maškaradnega ple-
a. \ neki ulici so nalctcli na tlch na
nedvedjo masko in v svoji razposajeno
sti <o se zakadili v tega ponoenjaka. mi- .
sleči, da je kdo maskiran, kot medved.
loda glej spaka ta maškera je bil
res pravi medved, ki je pobegnil iz nc-
¦\cga zvcrinjaka in se klatil po ulicah. -~
Iresncto so maškare brisale pete, ko ie
kozuhar itokazal svoje zobe in svojc
niedvedie race.
Spoznanje (dijagnoza) vnetja sle-
piča (apendicite) se opira na štiri t(,Cne,
zaneslii\c znake: 1. nenadna bolečina v
spodnicm dclu desnega trebuha med
popkom in koklonr. 2. nenavadna
vrocina (Fieber); 3. slabost in hliuva-
nie: 4. ua spodnji del desnega trebuha
omeiena napetost trebusnih mišic, da se
euti trehuli trd kakor deska. To eetvo-
rico znakov naj si vsakdo v korist
zdravia neizbrisno obdrži v spominu!
Pasjo razstavo otvorijo na Punaju
due 12. aprila. Trajala ho dva dni.
Razsta\'ljene bodo vse pasic vrste: i)o-
>ebno lepi psi bodo obdarovani.
Most se je podrl blizo \ aršave pod
nekim avtomobilom. Mo^t ie bil sicer
lesen in ne ravno \ dobrem stanju. \ sell
15 oseb z avtomobilom vred je padlo v
vodo in vsi so tezko ranjeni.
Največji kolodvor na svetu imaio
v New -Vorku. la kolodvor ima 84 tirov*
v dveh nadstro|)jih. Ciradili so ga de^et
lei. Zgradba je stala nad 750 mil. kron.
\ Fvropi ie naiveeii kolodvor v Lip-
skem, ki je bil pred New-Yorskim tudi
naiveeji na svetu.
V varstvo ptic. \ mehikanskem za-
livu. nasprcui obali Louisiane. leži otok
Marsh Island, na katerem gnezdijo ali
vsaj počivajo ogromne jate ptic selivk.
Zlasti priljubljeno prezimovališče je bii
ta otok dolgo let divjim racam in gosem.
To so izvohali agenti kupeevaleev s
ltiejcm pcrjem ter pobili na milijonc
ptic. Pa sc napravi konec temu uniee-
valnemu lovu na ptiee, je ameriška mi-
liionarka Rüssel Sag. ki sploh veliko
deluje za varstvo ptic. kupila eel otok
za 700.000 K in ga izročila v državno
varstvo Louisiani; na otoku so nastav-
ljeni državni čuvaji, ki skrbno pazijo, da
nihee ne vznemirja pticic. Ista dobrotni-
ea je v splošne dohrodelne svrhe daro-
\ala doslej že nad 110 mil. mark.
Pariški tolovaji pred sodiščem. Te
dni so lirišli na zatoženo klop znani pa-
riški tolovaji, ki so bili v preiskavi sko-
ro eno leto. Morili in pobijali so svoj cas
kar na debelo in s svojimi avtomobili
napadali, kar so dosegli. Sedaj sedi 21
inoskih in tri ženske na zatožni klopi,
okoli 200 prie. je povabljenih iz mesta in
tudi z deželc. Proees bo trajal kakili 14
dni. Ljudstvo sc skoro nie ne zanima za
to razpravo, tembolj pa listi pišejo dol-
ge clankc o teh morileih in hudodeleih,
kakor bi hotcli podajati nekaka navodila
za bodoce tolovaje. Za ljudsko moralo
tako obširno pisarjeuje gotovo ni ko-
ristno, pae pa prav neizmerno škodljivo.
Veliki požeruhi so kmetjc v neki
štajerski vasi blizo ogerske meje. Cela
vas ima devet kmetov, ki iniajo skup-
no eno žago in lep vinograd. Kar pri-
nese dobicka žaga in kar priraste v vi-
nogradu, to sc vsako leto skupno poje
in popije na dan Svečnicc. Letos je ta
ree znasala toliko, da so kupili volieka
127 kg in zraven še pujska okoli 50 kg.
To nieso so pojedli gospodarji in gospo-
dinje t. j. IS oseb skoro do kraja od 5.
ure popoldan do polnoei. Pa se je popi-
Crnogorei izvršujejo tako silnc navale,
da se bodo kmalu udala.
Po nekih nonu-ilih baje napadaio
danes Crnogord mali Taraboš, to je
defcnzivna osnova  celega  forta Tara-
bos.
Veeraj so zasedli Crnogorci kraj
§iroka, kjer so sc nahajali nekateri tur-
ški topovi, ki so streijali na cuo ladijo
pri niestu Bar.
Pri Cataldži.
Bolgari so pri Čataldži zapustili
svoje pozicijc in se nekoliko uniaknili,
ker ni bilo upati, da doscžejo v svojih
dosedanjili pozicijali kak uspeh. ker ie
vsa okolica skoro popolnoma pod vodo.
Turki so poskusili trikrat udreti za Bol-
gari. toda brezuspešno. Y petek zjutraj
je napadlo sest turskih polkov z oble-
go\alno artilerijo in ob strani s turski-
ini torpedovkami bolgarske pozicijc pri
Aniaiitkeju. Bolgari pa so jih pognali
nazaj. Drugi poskus. prodreti proti Pa-
pasburgasu. se je titdi ponesrečil in Tur-
ki so se hitro uniaknili proti Karasu. Isti
dan so poskusili Turki tretji izpad pri
vasi Onikšeli, kjer jih je podpirala tudi
inočna artilcrija. Bolgarska pehota pa
jih je naskoeila z bajoneti in Turki so
se inorali v neredu uniaknili. Brez par-
dona so jih gnali Bolgari pred seboj.
Polje je posejano s turskimi ranjenci in
n.rtvimi. Tudi vsi drugi obupni turški
poskusi predreti bolgarske pozicije v
smeri Jenikej - Lazarkej so ostali brez-
uspešni in so se koncali z obeutuiin po-
razoni Turkov. lzborno služijo Bolgu-
rom zrakoplovi. ki neprestano krožijo
nad turskimi poziciianii in ki jih vzne-
mirjajo.
Turška  poročila.
Turška poVoeila pa se glase pov-
sem drugače. Iz Carigrada se poroei\
da se nadaljuje oienziva od turške stra-
in na vsei erti Čataldža - Derkos - Mi-
dija. Podpira jih na obeli krilih turška
flota. Turki so po tridnevni bitki pri
Defkosu zasedli pozicijo pri Kostalikn.
sevenio od Cataldže. Bolgari so (seve-
da po turških poročilih) zapustili 1"
poljskih topov. a odnesli so jim ..Ver-
schluss«. Pri teh bitkah se posebno od •
likuje kavaleriia. .lavlia se tudi. da so
se udeležili bitke pri Midiji tudi ruski
častniki. od katerih je eden našel smrt
na bojnem polju. Kurdi so se polastili
velikega števila ruskih pušk.
Turške vojne ladije so s svojim og-
njein prisilile Bolgare zapustiti pozieije
pri Silivri. Rodostu in Siarkiöi-u; po-
tem se je izkrcalo vojaštvo ki je zasedlo
tamošnje višave.
Uradno turško poročilo pravi: Na-
se vojaštvo. ki se nahaja v Derkosu je
zasedlo utrjene sovražne pozicije, ne da
hi se sovražnik branil. Levo krilo ie
prisililo dva bolgarska polka, da sta sc
umaknila.
Zopetna bolgarska zmaga na Galipolisu.
Bolgarska brzojavna agencija po-
roča, da so v soboto precej močni tur-
ški oddelki skušali zopet ofenzivno ak-
cijo na galipolskem polotoku. Po hudem
boju so Bolgari potisnili Turke nazaj,
proti Bulair-u. Bojno polje je posejano
z mrtvimi, puškami, topovi in drugimi
stvarmi.
Med mrtvimi se nahaja tudi 20 tur-
skih častnikov. Turki so imeli ogromnc
izgube. Na bolgarski strani je bilo 5
častnikov in 412 mož ranjenih. Število
mrtvih Bolgarov se ni še zagotovilo, a
ne bo kdo ve kako veliko.
Pri Odrinu.
Tudi pri Odrinu se nadaljuje bom-
bardiranje z vso silo. Dan in noč ob-
streljuje bolgarska obsedna artilerija
inesto, ki se pa prav hrabro brani. Bol-
gari se poslužujejo tudi tu z dobrim v-
spehom zrakoplovov.
Poveljnik Turkov v Odrinu Šukri
paša ie baje sporočil v Carigrad, da je
Selimova mošeja močno poškodovana.
Dan in noč so Bolgari nanjo streijali.
Bolgari so pustili v soboto pri navalu
na fort Kartal, ki se jim je pa ponesre-
čil, ker so jih Turki hrabro potisnili na
zai, en neporaben    top.   Sukri paša je
baje tudi javil v Carigrad, da se drži
trdnjava jako dobro.
Ponesreceno i/krcanje turskega
vojaštva.
Y nedelio ob 7. uri zjutraj so izkr-
cale nekatere turške vojne ladije pri
niestu Podima 25U inož. Deseti bolgar-
ski bataljon ie napadel ta oddelek iu-
glede na strelfanje turških ladij. Turk;
so se spustili v divji beg. Yrnili so si
kakor so mogli zopet na ladje. Na kop-
iiem je ostalo 25 tnrtvih in H> Turko\'
so Bolgari ujeli. Bolgari so imeli tri mr-
tve in IS ranjencev. Okolo 1 lire popo-
liidnc so se ladjic zopet oddaljile od o-
bale.
Ysi turški poskusi, da hi pri Cn-
taldži prodrli so se ponesreeili. Povsod
so bili poguani \- beg z velikimi izgu-
b.'iuii.
Sultan pri Čataldži.
Carigraiski listi poroeajo. da se !¦">
I-odal sultan v Cataldzo. da hi vspod ¦
bujal vojake.
Svetilniki v arhipelagu ugasnjeni.
(irska vlada naznanja. da so od
včeraj do uadal.iiie odredbe ugasnjeni
vsi morski svetilniki ob vzliodni grški
obali ter na Cikladih in Sporadih.
Turčiia je prosila intervencijo Evrope,
»Temps-i poroča. da ie turški po-
slanik v Londonu naprosil sir (irey-a.
naj se zavzanie pri velesilah za akciio
za mir. (lre\' je odgovoril, da je tu po-
trebna ofieielna zahteva od strani Tur-
čije. Toda poslanik je odgovoril, da nt-
ma nobeuega tozadevnega pooblastila
ter da je stvar velesil, ako dajo inicija-
tivo ali ne.
Politični pregled.
Državni zbor.
Ycerai je zbornica vsprejela v trei-
iem branju zakon glede epidemienih bo-
leztii. Minister Zaleski je predložil za-
konski načrt glede obdačenja užigalic.
Skatljica užigalic (60 80 komadov) bo-
de stala po tern zakonskem načrtu 2
vin. vee, voščene užigaliee pa 10 vin.
vee. Avtomatične priprave za prižiga-
nje se bodo obdačile z 2 K. Ylada upa
s tern davkom doseči za 9.5 do 15.5 tn'l.
veeje dohodke.
. V začetku seje se je prečital odgo-
vor justienega ministra dr. Hoehenbur-
gerja na interpelacije glede zaplembe
easnikov. Minister navaja, da so te in-
terpelacije neutemeljene, ker je sodišče
potrdilo zaplembo in je kasacijski dvor
dne 5. novembra 1912 izjavil, da raz-
prave v odsekih državnega zbora ali v
onih deželnega zbora niso smatrati /n
javne in zato se jih tudi ne sme priobče-
vati.      Danes ima zbornica zopet sejo.
Demisija justienega ministra
dr. Hochenburgerja.
»Narodni Listi« poroeajo, da se ie
podal justični minister dr. Hochenbur-
ger na dopust, s katerega se baje vee
ne vrne, ampak poda v kratkem svojo
demisijo.
Rekrutni kontingent
znaša za I. 1913. 154.000 mož. Pred it-
vedbo nove postave je znašalo stevilo
rekrutov na leto 103.100 mož. Od !.
1914 dalje do I. 1923 bo pa vsako leto
treba 159.500 rekrutov. Za letos da Av-
strija 88.327 mož, Ogerska pa 65.673
mož. Število rekrutov za domobrancc
znaša letos 22.316; v^sako leto se pa \>n-
viša, dokler ne doseže svote 26.996
moz. Ogerska ohonved« (domobranci)
rabi za I. 1913 21.500 rekrutov, katero
stevilo bo tekom let prišlo na 25.000
mož. Zaclnja števila veljajo kakor r^-
čeno potem do 1. 1923. Vseh rekrutov
za I. 1913 se bo torej rabilo 197.816 mož.
Smrt grofa Coudenhove.
Umrl je v Meranu bivši češki na-
mestnik grof C o u d e n h o v e v 57. le-
tu svoje starosti. Bil je dolgo vrsto let
namestnik na Češkem in na njegovo
ime je navezana cela vrsta dogodkov
iz  češko-iiemških    spravnih    pogajanj.
Sicer ž njiin nazadnje ni bila nobeiui
stranka zadovoljua, čes, da je prevec
\ laden moi Prod onitn letom ir nokoi-
nik stopil v pokoj radi bolezni, ki ga je
dne S. t. in. pobrala.
ltaiija  pruti avstrijskemu  protektoratti
nad albanskimi katolicani.
loročila otieioznih duiiajskih listov,
da nauierava Avstrija se nadalje obdr-
žati Protektorat nad katoličaui v Alba-
uiji, so \zhiidila \ Rimu veliko nevoljo.
Listi uaglasaio. da je bil Protektorat sa-
nm toliko easa utemeljen, dokler je bil i
-Mbanija pod tursko oblastjo in so bili
katolicani izpostavljeni uasilst\"oni. Ker
sedaj to odpade, je avstrijski i)rotekto-
rat uepotreben in tudi neniogoc, kei
pride Albanija tako |)od skupno var-
stvo velesil, kar izključuje speciallii
Protektorat kake posatnezne velesile.
Italiiauska vlada žc sedaj izjavlja, da.
pod nobeiiim pogojeni ue privoli v to,
da hi 1 ili nljiii katoliski iiodaniki \T Ai-
baniii pod kakirn tujim nadzorstvoui.
.^e hclj neziniselno pa, tako pravijo ti
krogi, je, ce avstrijski listi zahtevaj«.
Protektorat nad Albanci v Srbiji. To hi
i/./valo zopet uajhujse Konflikte in ni
verjetno, da hi Avstrija res kaj takega
zahtevala.
Lastnoročno pismc cara cesarju Francu
Jožefu.
\ čeraj se je vrnil na huiiaj s P'e-
terburga posebni cesarjev odposlanec
na carja. knez Gottfried liohenlohe in
bil sprejet v avdienci od cesarja, kate-
reinu je izročil lastnoročno pismo cara
Nikolaia. Vsc vesti glede odgovora ca-
ra so istotako brez vsake dejanske pod-
lage kakor so bile one glede cesarjevc-
ga pisma. Zlasti pa je sprejeti z rezervo
ljesimistične glasove dunajske vojne
stranke. Deistvo ie, da je odposlanec:
cesarja franca .ložefa v Peterburgu
konferiral s Sasonovom in vsemi nie-
rodajnimi krogi Rusijc in je torej k-
ključeno, da se ue hi bili dosegli pozi-
tivni bodisi ugodni ali neugodni rezul-
tati glede tenieljnih spornili točk mod
Avstrijo in Rusiio. Upravičeno pa je u-
panje, da so ta pogajanja imela ugoden
rezultat v zmislu mini, dasi bo podrob-
ua vprašanja imela reševati še diplo-
macija.
Dementiran atentat na princa   Hohen-
lohe.
Ruski vladni listi najodločneje de-
mentujejo vest nekaterih inozeinskih
listov, ki so poročali, da je prišla peter-
burška policija na sled zaroti takozva-
nih »pravih Rusov«, ki so baje imeli na-
men umoriti odposlanca avstrijskega
cesarja princa Hohenlohe, ki se je po-
dal k rusktmu caru s cesarjevim last-
noročnim pismom v Peterburg. ---Princ
Hohenlohe je bil vsprejet od ruskega
carja v poslovilni avdijenci in je zapu-
stil Peterburg v soboto ob 6; uri zvečer.
Turške grozovitosti v Epiru.
»Lokalanzeiger« poroča iz Soluna:
Albanske drhali, turški begunci in baši-
boziiki še vedno razširjajo strah in gro-
zo med krščanskim prebivalstvom v
Mpiru. V okraju Delbino so doslej 36
krajev popolnoma razdejali, 15 pa delo-
ma. 55 vasi je bilo oplenjenih, 120 oseb
umorjenih.
Darovi.
Z a   »D i j a s k o  in i z o«\
Preč. g. $vara, vikar v Sempolaju
3 K, g. Ivan Mercina c. kr. vadn. učiteli
2 K, preč. g. dr. Šorli c. kr. profesor 2
K. To so vsi prispevki meseca januat-
ja! Ali nc pove to suho dejstvo več ko
najmilejša prošnja?
Domače in razne vesti
Imenovanje. Nadzornik na tukajš-
njein c. kr. kemienem poskuševališdi
g. Maks Ripper je imenovan za višjega
nadzornika in za voditelja istega po-
skuševališča.
Maša zadušnica za pok. kardinala
Nagla. Danes ob 10. uri predpoludne je
hihi v tins? stolni ccrkvi nmsa zadušuicu
a pokojnega kardinala Nagla. Daroval
jo je nas prevzvišeni knezonadskoS ob
veliki asisteuci druge duhovščine. Ma-
Še so se udele/ili predstojniki civilnih
in vojaskih oblastnij kakor tudi umogo
drugega obciustva.
Na protestnem shodu v zadevi mi-
nolih volitev v trgovsko zbornico, ki
se je vrsil v uedeljo pri »Zlateni Jele-
nu«, je bila vsprejeta ta-le resolucija:
»Due 28. in 29. januarja tega leta so
se vršile dopoliiilne volitve v trgovsko
in obrtno zboruico v (lorici. Yolitve je
vodila c. kr. volilna koinisija, ki je tedaj
izvršujoč volilne posle \- preneseneni
delokrogu jednaka vsaki deželnoknežni
oblast z istimi pravicami in dolžiiostmi.
Yolitve so bile razpisane edinole v ita-
lijauskein jeziku. Lcliuole \' istetn je/.iku
je sestavila" c. kr. koinisija navodilo K
\olitvam, izkazuice in glasovuice je da-
la c. kr. volilna koinisija dosiaviti po
posti. Pisma niso bila niti priporočena
niti niso bila opreniljena s povratnicc
Izkliuceu ie tedaj vsak dokaz, vsaka
.'otrola o pravilni dostavitvi volihiih li-
stin.
Volitve so se vršile na podlagi ime-
nikov sestavljenih po trgovsko obrtni
zbornici na podlagi uajuiaujšega davč-
nega postavka v znesku cS K. Ta davčna
pestavka izkljucuje vsled svoje visoko-
sti priblizno 70' < trgovcev in obrtuikov
\ slovenskem delu dcžele od sodelova-
nja pri volitvah v stanovski zastop, od
volitev v korporacijo, ki je po- postavi
pcklicana braniti in zastopati koristi in
pravice vseh trgovcev in obrtnikov. Y
vseh sosednih deželah in kronovinah jc
ta davčna postavka nižja. Za volitev tr-
govske in obrtne zboruice v rnestih
Ljubljana, Rovinj, Innsbruck, Bolcan,
Roveredo, znaša ta postavka 4 K 20
vin. Da, pri volitvah v zbornico v Ljub-
Ijani ima vsled volilnega reda za de-
želni zbor vsak trgovec in obrtnik vo-
lilno pravico, ako plačuje sploh kak di-
rekten davek.
Z ozirom na navedena dejstva
Slovenski trgovci in obrtniki zbraui na
javnem shodu pri Zlatein jelenu due 9.
februarja 1913
p o u d a r j a j o si o v e s no: I )o-
polnilne volitve v trgovsko obrtno
zbornico zvršene dne 28. in 29. januarja
1913 so neveljavne.
C. kr. volilna koinisija je kršila
vsled rabe edinole italijanskega jezika
jezikovne pravice >V5 slovenskega pre-
bivalstva, je kršila pravice zajamčene
v državnih osnovnili zakonih.
Protestirajo. najodločnejše, da
hi se smatralo pmenjene volitve ve-
Ijavnirn,
j) o z i v I j a j o visoko c. kr. vla-
do, ukrene vse potrebne korake, da za-
dobe državiii zakoni njihov ugled in ve-
ljavo,
n a v a j a j o z ogorčenjem
visoki, previsoki minimalni cenzus 8 K,
ki izkljuČLije skoro 7/10 obrtnikov in tr-
govcev od volilne pravice ter
i z r a ž a j o u p r a v i č e n o n a d o •
visoko c. kr. trgovsko ministerstvo iz-
da čiinprcj naredbo, ki bi zajamčila
vseni trgovcem in obrtnikom volilno
pravico v goriško trgovsko-obrtno
zborico.(f
S tein shodom in s tako resolucijo
je torej zaključil narodni odbor svojo
akcijo za minole volitve v trgovsko
zbornico!
Mestni svet goriški. Sinoči je imel
goriški mestni svet svojo sejo v namen,
da protestira proti odredbi tržaškcga
uaniestništva, s katero se je določilo, da
ima c kr. okrajno glavarstvo izvesti
prihodnje dopolnilne mestne volitve.
Dr. Pinausig je imel daljši govor, v ka-
terem je hotel na podlagi raznih postav-
nih določb dokazati, da je natnestništ-
vena odredba uepostavna. Na konc«
svojega govora je predlagal, naj mestni
svet brzojavnini potom uloži na notrii-
nje ministerstvo pritožbo proti takemu
postopauju in ako bi notranje minister-
stvo tej pritožbi ne ugodilo, naj se po-
In precej sladketfa pridclka iz vinn^ra-
da. si lahko vsak sam misli. Ti gospo-
d;nii nač tcžko veilo. kaj se pravi pra-
zcii žclodec.
Zver v človeški podobi je ncki
poiiir Karrell v New-Yorku. Pred kraf-
kirn jo okspiodirala v Misi noko^a trgov-
Cii bomba. o katcri so ni vedelo ničesar.
Tcdaj so do^nali. da jo hudodoloc Far-
rcll. .Mo/ iina rut vesti so pot takih u-
morov. Poskusil jo vodno / bombo t:-
moriti svojo /rtov, Co no osebuo. jo
p;T kov;a uajol. Sodaj dobi /asluženo
plačilo.
Kazen za pi jane soierje. Newyor-
sko postavodajst\ o jo sprejelo strogo
postavo za pijano soforio in vjuvonior jo
isto tudi žo potrdil. Po toi postavi bode
vsak šoier. katori bodo \ pijanosti vozil
avtomobil, kaznovan do ene^a lota jcve
ali do 500 dolarjov kazni. \ državi Nov
York jo v promotu HXS.oW avtomobilov.
V varstvo  golobov    pislllOllosce^.
Povjosto so Juiejo pritozbo. da reia ^1*-
lobov pisinoiio.voov no vspova. kor
nino^o trpi vslod poniaujkljive^a var-
stva in po^oste^'a strolianja toll zi\a!i.
S takim postopanjcni so pa tudi strem-
lionio v to in-klioanili faktorjov. vzgojiu
dobre in zaiiostiivo pronasako voiaski'n
poročil. ziiatno otozkuje ali celo ouo-
moKoča. Oboinstvo so tedai opozari;:.
cia so jjolobi pismonosci domači golobi.
ki so nalašc za to službo priuooni. vz-
^ojoni in udoinaooni. zato no spadaio
rned lovne živali. Prepovedano jih je
torcj zalezovati. loviti. pripirati. pobiia-
ti. strcliati. pokončavati ali sploh kako
zatirati. To/ado\ ni prostopki so kaznu-
ieio v smisiü voljavnih kazonskih d-r<-
loob.
Gospodarsko.
Za celo državo škodljive so razno
insolvente in konkurzi, katorih jo v tr-
Kovskih krogih vodno več. Upali so ne-
kateri, da no v 1. 1913 kaj bolj.se, a vse
nade so sic po vodi in cele zaloge leže
neprodane, konkurz pa sledi konkurzu.
Samo mcsec januar je prinesel 82 kon-
kurzov 7 izgubo čoz 1 OD.oof) kron na
vsakoga. \ seh trgovskib izgub je buie
bilo tneseea januarja t. 1. eez 22 milio-
Tiov kron. Žalibog to katastrofe ne za-
dovajo ie kakih judovskih firm, ainpak
so tudi v iia.ši deželi dosti pregoste.
Tako pad ne bo šlo dalje, na eno stran
se ta kriza niora ze enkrat razrešiti.
Živinske bolezni so še \ edno širijo
\' postojiiskeni in sezanskern okraju. ---
Tako n. |)r. rožapila v Koinnu, Nabrezi-
ni in \' Naklem in sviniska kuga južno
(>d Šenipetra proti Reki. Tudi trzaška
okolica je še vedno okužena. Na Ko-
j'oskcm razsaja kuga na gobcu in ])ark-
liih okoli fkMjaka. s\'injska kuga pa
okoli Velikovca. Istra je skoro eela
okužena, posebno pa v okrožju puljskt-
ga glavarstva,
Tržaška trgovina s sladkorjern za
I. ll)i2. Zadnje leto za sladkonio trgo-
\'ino ni bilo nie kaj ugodno, Cene so
bile zelo nestalne in proinet radi teg:i
zelo otežkočen. Vsega domačega slad-
korja je prišlo v Trst 1.400.si0d kvinta-
lov. Najvee siadkorja je prišlo z Morav-
skega, namree 720.000 kvintalov, a ven-
tlar |)ovs.od manj kot I. 1911. Iz Trsta je
slo  kakor reeeno     l,.M9.Sf)0   kvintalov
avstrijskoga siadkorja in sioer v razno
dofuace hike \ Istri in Haltnaoiji 105.000
k\ intalox, \ Itaiijo 2O.-4OO kv \ Tur-
Cijo 52().OOO kv., \ Albaiiijo (i5.0oo kv.,
v hike ob Criioni inoriu smo prodali
8S.O0O kv.. na otoka Malto in Cipr
.^9.100 kv., v augleški (iibralter (>t>0 kv.,
ua (irško 120.000 kv.. v liolgarijo
h 5 . 0 C 0 k\.. \ Ivoniutiijo 1400 k\., \
h!gi|it 12(>.5OO kv.. v Tripolitanijo pro-
danio .\\.^oo k\-., \ drugo afrikauske hi-
ke (>5.7oo k\., v Indijo Mn) kv.. na Ki-
tajsko in .laponsko 400 kv., v Zdru/.ouo
drzavo 500 kv.. \ A r g e u t i n i j .1
100.000 kv.. v I ragua\ 15.000 kv.. itd.
Pksport so jo poxoeal na (Irsko, \- Hul-
garijo in ltalijo ,/nianjsal so jo pa v A!-
baniio. Ronmnijo, 1'ripolitanjo itd. No-
koliko so skodo\ale balkanske honiati-
jo uekoliko pa konkurouoa drugih Uržav.
Trgovski protnet rued Avstrijo in
Ogersko jo za ikiso drzavno polcnico
\'odno slabejsi. Wi na Ogersko vedno
mani i/\ažanio in vodno vee dobivamo
od tain. I.. 1911 smo kupili od M;iz:iro^-
blaga za 1377 miljonov, I. 1912 pa za
1435 miljonov kron. Tako postajamo od
due do due bolj odvisni od mažarskui
magnatov. ki nas skušajo gospodarsko
zo davno zadaviti.
Litibl.ianska kreditna banka. Y so-
botui soii upravnega sveta se je odo-
brila čista bilanea za 1912. Cisti dobi-
čok znaša (>h4.47(> K 24 vin. (v letu 1911
4S4.24O K 2s vin.).
Oboneniu zboru. ki se bo vrsil dn:
5. iiiarca 1Q|.\ se je sklenilo predlagati
za leto 1^12 h'- dividendo (24 K za dc!-
nico). 141.197 K 11 vin. dodeliti rezerv-
neniu zakladn, 14.724 K 57 vin. pa pre-
nesti ua no\'i racun.
KnjiževnosJ.
»Ycjska na Balkanu«, ,s. sesitek, ie
ra\'iiokar izsel. Odlikuje se. kakor prej-
šnji sešitki, po svoji znanstveni vred-
nosti in zanesljivih podatkih; pri vsem
tern je pa pisan \r lahkem poljudnem
slogu, za vsakega lahko uniljiv in v.\
vsakega, bodisi izobraženega ali pri- i
prostega eloveka, enako zanimiv. Zelo
lepe. raznovrstne. deloma izvirne ilu-
straeije dajo delu še prav posebno \re-
Ijavo in mu zagotavljaio trajno pri-
\laeno moe. Cena vsakeinu sešitku 40
vin. Naroea se delo v .-Katoli.ški liu-
kvarnif v Ljubliani.
Üd pondeljka 17. t. in. do četrtka 20. t. m.
Berne v Gorici
v hotelu   „TRI  KRONE"
zdravljenje
kilavosli,
uapetosti  sapnika,  notrai.jih  črev.snili   bolfzui.
I'SFEHI     ZA(iOTOVLJENI
brez operncij.
Kilavi ozdravijo kmalu in ni treba, da no-
sijo nobenih pasov, ako se zdravijo po na-
Ši izvirr.i „Berne" metodi. Apelira se tudi
na one velec. zdravnike, ki so se dosedaj
z veliko dobrohotnostjo in nepristransko za
to zanimali. Prosi se prizadete osebe, može,
žene in otroke, da se snidejo onitnjene
d<veve v goriomenjenem hotelu. kjer se bo
- - -   zdravilo po „Berne"- sistimu.   - - -
Upravitelja ^ kavcijo
za ijostilno in prodajo bla^a na
debelo v najbližji ^oriski okolici.
Fismena kakor ustmena pojasnila
iz prijaznosti na nrcdnistvo te^a
lista.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
uliia delhi Croce stev. H.
Posestvo proda
sc v Orehovljah hiso, stalo, vod-
njak na lepem zd'ravem: vrt, zem-
ljisče skupno ali parcclirano po
ccni. Anton  (Jarbun Kanal   15.
Jakob Miklns
mizar in lesni t r g o v ec
^=   v Fod^ori s*^ (
E vofflü ielezniSkeea mosta
(»i* cesti, ki pesjeproti (irmiiški)
coo
Tryuje tudi z opeko vsake vrste,
itna veliko /alcgo vsjikovrstnega
trdega in nielikeya lesa, ima titdi
vsake vrste gredc, triimove 3 3 od
3—12 inetrov dolge in 3 3 od 3 — 12
colov debele.
Učenjejezikovpo „ßerlitzoui" mefodi.
Otvoritov točaja v (ioriei za ihime in za uospodc. -  I čilelji IVaiirnščinr
iz Francije, untelji aiiirlešoino in  Anglije.
Sumo narodne In akadeiuično i/obra/cne ucne mo^i.
I citelj. ki mora liiti rojou Francoz oziroma rojon Anglfž, uči po znani
„lierlitsovi" mt'tu'li i/kljuöno Ie v svojem materiiit'nj jc/.iku, w. da bi k:ij
prostavljal.
Od prve ure naprej govori in posluša učenec Ie oni jezik, ka
terega se hoče naučiti.
S tpni so iiaznanja, da otvori   ravuateljstvü tudi  v (iORKll
tecaj sa nčettje francolcine in  anglesčine.
Ita se obOinslvo soznani z znano ,,IJKUMT/O\'( >'•  'ično   inetodo. si> bo ubdr/.avala
x              v petal,   14. febrnvarja   lyfa
jg ofyoritvena ura za poshušnjo ^
v i'rancoskem jeziku in sicer v salonu
..Hotel de la Poste" v Gorici ob 81, ur\ zvečer za dame
in za gospode.
fA /a fA Vstop je prost in ni obvezan na noben prisptvek. m m m
Po uri poskušnje bo g. B erd on navzočim na razpolago in
bo dajal morebitna pojasnila in bo sprejemal priglase k tečaju.
Pouk se bo začel koj!
Prvi   pouk za   začetnike.   —  Konverziranje  z napredujočimi.
Literatura in trgovsko dopisovanje.
: Dame in gospodje!                                    -
N H. Opo/.arja se še posebpj. dn vsak udtolj snu; poueevati lc v svojoin ma-
teriiH'in jeziku in ;<aradi tfga jr učenccni zajamCeno, da se 110 bodo
uinešavali tuji naglasi.
^upujie   samo   dvokolesa «
•iALTBNA", francoske
k   vrste,   ki  so najitrpežnejši
L  in najboljši bod si za na-
m  uadno   rabo ali za  dirkev
Sivalni strojiOriginal „Victoria"
so naiprakličncjiši za vsako hiso.
Jsti služijo za vsakovrstno ši-
vanje in štikanie (vczenje). Stroj
tfče brozšumno   in je jako   trpe-
ži-ii. Puške, sarnokrese, slanio-
reznic (> in vse v to stroko spa-
dajoČK predmete se dobi po to-
arniškiceni pri tvrdki
Keršeoani s Cuh,
G 0 R I G A       Stolni   trg   st.   9.
Patentirani stresniki „Äncora". 1..„,--;;:*.r11.1......
iiaiiravi na navednih eladkili Htrešniklh (Fiaclizingel) se Hodez« perfektno zvezo cele strebe.     ---------------
S patentiranimi „Ancora", stresniki pokrite strehe
nudijo veejo varnost in trdnost kot vsaka druga
vrsta strešnikov. Bstetičen utis ! Cene jako primerne!
Priporoč jivo za nove strehe ali pa za zameujavo
starih  streh  tudi  za  bolj  lahko   strešino!   m m
ftajboljša prlporočGla !
FzkIjučno _zastopstvo za go-     f\     TJ q | pp    G 0 TI C 3,
ri^ki, tolminski in vipavski     w»   ZjctJCv    Gosposka ul. 7.
okraj ter za Kras:                       I'^L.-i^iJ  10/.
Izdajatelj in odgovora«  urednik Anton B a v č a r.
riska «Narodna Tiskarnau (odgov. L. Lukežic.)