'Jstishl tednik ceneje in kvalitefneje \bO: 'N:m ;E i -g-r k-Q,..X;o' ■k'. ß o m? £ Koper, 13. aprirà 1951 Cena 3 din Odgovornost delovnih kolektivov pri upravljanju podjetij Delavski sveti, ki so bili prejšnji mesec izvoljeni v vseh naših delovnih kolektivih, so že začeli z delom. Vendar je to njihovo delo in naloge, ki so pred njih postavljene, precej težke, posebno tam, kjer delavski svet nima dovolj izkušenj, ne pozna dovolj problematike delovnega kolektiva, proizvodnje in proizvodnega procesa in proizvodne zmogljivosti podjetja. Delavski sveti oziroma njihovi upravni odbori so fl polnem smislu uprava, ki odgovvarja za celotno delo in poslovanje podjetja. Iz tega sledi, da sestanki delavskega sveta ne smejo biti samo manilestativnega značaja, pač pa so v pravem smislu delovni sestanki, na katerih morajo s polno odgovornostjo razpravljati o delu upravnega odbora ter na njih sprejeti potrebne sklepe. Prav o razpravljanju o uspehu in neuspehu planskih nalog bo delavski svet lahko ocenil pravilnost dela upravnega odbora. Delavski sveti v našem okrožju preživljajo prvo obdobje, ki je zaradi pomanjkanja izkušenj šei precej težavno. Vsekakor pa so se v večini primerov novo osnovani upravni odbori še kar dobro znašli. Tako so na primer člani delavskega sveta gradbenega podjetja »Istra« (»Edilit«) na svojem prvem zasedanju ugotovili vrsto nepravilnosti, ki niso v skladu s štednjo. Ugotovili so, da puščajo žeblje v lesu, kar povzroča, da se les prej pokvari. Nadalje so ugotovili, da puščajo les na dežju, da je bilo premalo kontrole pri izkoriščanju prevoznih sredstev itd. Našteli bi lahko še več primerov dobrega dela in prvih uspehov upravljanja podjetij po delavskih svetih. Taki so na primer še delavski sveti v tovarni Salvetti v Piranu, pri Elte v Izoli, vi opekarni Ruda in drugi. Najvažnejša in najnujnejša naloga, ki se sedaj postavlja pred: naše delavske svete, je, da takoj sestavijo operativne plane za vse leto in za posamezna manjša obdobja. Le tako bodo lahko vzkladili delo v posameznih oddelkih in odpravili dosedanje napake nenačrtnega dela posamenzih oddelkov. Delavski svet se mora poleg tega zanimati za surovine, za njihovo redno prihajanje, za cene in za vse, kar je v zvezi s ceno izdelka. Prav tako se mora delavski svet zanimati za posamenze pogodbe z dobavitelji surovin in s kupci. Finančno poslovanje podjetja je skrb tudi delavskega sveta. Tudi tu je v marsikaterem podjetju še precej neurejenega. Z izvajanjem plana je tesno povezano vprašanje delovne discipline. V naših podjetjih je prav delovna disciplina največja ovira za pravilno izvrševanje planskih nalog. Na delavskih svetih je, da s pravilnimi ukrepi odpravijo ta nedostatek. Naloge, ki jih imajo novo osnovani delavski sveti, so precejšnje in zelo odgovorne. Premagovali jih pa bodo lahko le, če bodo napeli vse sile in se zavedali, da za pravilno upravljanje odgovarjajo tako pred vsem delovnim kolektivom, kakor tudi pred vsem našim delovnim ljudstvom, saj od uspeha slehernega našega podjetja zavisi napredek, gospodarski in kulturni razvoj naših krajev. ■* IN ODLOČNOSTI BRANILI BOMO SVOJE PRIDOBITVE in svojo neodvisnost proti vsakemu napadaScu MED GOVOROM TOV. BELTRAMA Boršt, središče partizanskega gibanja v kaprščkii, je v nedeljo spet do. živel enega izoieid' tistih dni, ki so nam ostali v spominu še iz nedavne borbe za osvoboditev. Borci in aktivisti kapnsiiègà okraja so sii izbirali za cilij partizanskega marša prav Boršt, nekdanji sieidež komande' rne'šta Koper, tudi zato, kar je Boršt v Narodno osvobodilni" borbi veliko žrtvoval, saj je’ v borbi pinoti naicifašistom padlo štirideset inijeigovih najboljših Šimov. VaSičani so za ta dam lepo okrasili vso vais im se pripraviti na sprejem partizanov, med katerim! je bil marsikateri star zanamec iiz NOB. Na treh dohodih so ‘ postavi!;, velike slavoloke z palpisi iin zastavami, po vasi so dvignili mlaje im. ma šolskem dvorišču so prliipriaviiii velik oideir za nastope. Talko praznično okrašen je Boršt pričakoval udeležence partizanskega marša. Na tisoče bOneev lim aktivistov se je v nedeljo zjutraj zbiralo na zbornih mestih po- vseh naših krajih. Oblečem* v svoje stare partizanske uniforme so krčmili, formirani v čete in bataljone, v že dotatami smeri. Tako sta iz Kopra krenila proti Vanganelu dv;a bataljona is štabom divizije, kateremu je načeloval tovariš CattarIjat. Med potjo so uprizarjali razne napade iin juriša® n,a p-oistameiznie vasi. Iz Pirana je odšla četa, k; je prehodila 28 km pati kar po grapah iin dolinah, med hribi. Ta četa je šla v smeri Malija, Padina, Šmarje, Pomjan . in tako prišla v Boršt. Tud; iz vseh drugih krajev v okraju so se napotile v smeri Boršta razne «note, ki so se med potjo združevale in se talko formirale v večje ediimiice. V Vršiču, Van. ganelu, Pomijaniu iin Koštabomi so se, tako formirale štiri brigade, ki so sestavljale partizansko divizijo. V posameznih vaseh, skozi katere so se pomikale 'estolte, so vaščani pripravili udefffižemcem marša prijetno presemečinjje. Sprejemali! so jih kot v času partiizainistva iin jih 'pogostili. Z zàstavaimi ma čelu im prepevajoč borbene pesmi! so se posamezne kolo- ne približevale cilju in prva je prispela v Boršt druga brigada. Skoro istočasno jf priiišila na cilj III;, medtem ko jè IV. prišla z znatno zamudo zarad; težkega terena in dolge potil. Vse hiše v Borštu so oživele in va_ bile mekdainije -bdfice pod' svoje strehe, kjer sO skupino obujali spomine na nekdanje dni. Prav po partizansko ST je tudi meka enota, ki si je oib prihodu v Boršt zakurila taborni ogenj in; se ob' nijem sušila. Okteta 13. uire so se vsi udeleženci partizanskega marša zibiraii na velikem šolskem dvorišču, kjer je bil pripravljen oder, okrašen z zastavami, zelenjem iin velikfima slikama Lenina in Tita, Navdušenega razpoloženja ni prav nič motiti dieiž, ki je pričel precej na goisto padati. Slanivnostinio zborovanje je otvorll tovariš Valerij Jakomin, edini član nekdanje komande mesta Koper, ki je še preostal, kajti vs; ostali so padli ob napadu na bunker pri Hrpelcih. Za njim je spregovori] tovariš Caha-rija, ki je najprej pozval prisotne na emoniinuitnii molk v spomin .padlih. Nato je še pozval Vse udeležence marša, naj nadaljujejo z borbo, ki so jo vodili ramo ob rami z jugoslovanskimi narodi in naj čuvajo pridobitve Narodno osvobodilne borbe. V kratkih nagOvcirih' sta sé nadalje tovariša Be-imia&i in Benčič dotaknila vloge in nalog Zveze borcev. Na koncu jè spregovoril še tovariš Beltram, ki Je med drugim dejal, db bodo reakcionarni listi, kominformi-stična Unità, tržaški »Giornale«, in drugi pisali, kako se je v Borštu zbra. lala partizanska vojska, ki ograža mir, in tež; da napade Sovjetsko zvezo. Mi pa nismo vojska, ki ograža mir, nimamo nikakšnih agresivnih teženj proti nikomur. Hočemb pa, da naši sovražnik; vedo, da vedo tisti, ki dnevno izvajajo provokacije na jugoslovanskih mejah in streljajo graničarje, da bo napadalec imel trdo kost, če nas bo hotel napasti, ker mi bomo branili svoje pridobitve z odločnostjo, ki smo jo dokazali v borbi proti okupatorju, boreč se za svoje pravice. Ker Sovjetska zveza ogroža mir in našo neodvisnost je naša naloga ne samo da delamo in gradimo pač pa, tudi da smo vedno pripravljeni braniti svojo zemljo proti vsakomur, ki bi nas hote; napasti. Po govoru tovariša Beltrama so prebirali iin z navdušenim ploskanjem sprejeli pozdravno pismo tovarišu Titu. V njem je rečeno med drugim: Pod Vašim vodstvom smo v najtežjih dneh naše zgodovine premagali vse težave in si z orožjem v rokah priborili svobodo in neodvisnost, ki je dek in blagostanje naših delovnih ljudi. Prežeti z revolucionarnim duhom, ki nas je spremljal v času oborožene borbe, stojimo tudi danes na braniku mitu v svetu, ki ga ogroža napadalna pclitika voditeljev Sovjetske zveze. Kot v času NOB, tako smo tudi danes pripravljeni boriti se skupno z jugoslovanskimi narodi za ohranitev pridobitev naše ljudske revolucije, ki nam jih ogrožajo kremeljski imperialisti. Odločno obsojamo politiko vodstva Sovjetske zveve in stališče Gro-mika v Parizu, ki je praktično dokazal, da hočejo izkoristiti naše ozemlje za drobiž za poravnavo svojih imperialističnih računov. Odločnb obsojamo tudi vse provokacije italijanskih reakcionarnih politikov, ki so v zadnjem času spet dvignil; prah s tripartitno deklaracjo po rimskih ulicah. V tem jim kličemo: Roke proč od !asn Nočemo biti več sami sužnji. Na. ši požgani domevi in mrtvi sinovi s» priče naše ljubezni in skrbi za istrsko ljudstvo. Tudi ob tej priliki kot že neštetokrat izražamo neomajno željo, da se združimo z jugoslovanskimi narodi, ki pod Vašim vodstvom visoko dvigajo zastavo marksizma-leninizma v borbi za izgradnjo socializma ter za ohranitev miru in enakopravnosti malih narodov. Tovariš Tito, zaupali smo Vam v NOB, tako Vam zaupamo tudi danes. Sledili bomo Vašim pozivom. Borci, partizani, aktivisti in udeleženci partizanskega pohoda. Zaradi slabega vremena je večina kulturnega sporeda odpadla. Nastopa, li so le nekateri pevski zbori im folklorne is/kiuipilne. Nato so se pasemez-me enote začele >počas; razhajati in jamstvo za vsestranski razvoj, napre- vračati na svoje domove. Kaj so člani SIÄÜ koprskega okraja že naredili v načrte še imajo m Naše ljudstvo bo proslavljalo deseto abilèitihi'Qò tvè Osvobodilne fronte in vstaje proti okupatorju v zaroenijiu borbe za mir in za socialistično izgradnjo. Proslave, k; so se začele žie 25. marsä in bodo trajale do 22. decembra, so za naše ljudstvo pomembne tuteli zàito, ker jih prireja SlavainisKodtaSjainska meidsebojh.a antifašistična unija, visèìljiyjdsika organizacija našega okrožja'V duhu tekmovalni a. Deseto obletnico ljudske vstaje pri nas bo praznovalo ljudstvo našega žja tud; s tem, da bo utrjevalo ;je orgtateetraje iin bratstvo med tu živečimi Itailpjanii, Slovenci i:n Hrvati. Prav talko bodo proslavljali! to v duhu bombe za nadaljnjo zaci. jo ljudske oblasti im za proizvodnih nalog v tovarnah Rearianizacija jngoslovanske zvezne vlade pomeni važen korak k nadalmji demokratizaciji uprave Prezidij ljudske skupščine FLR Jugoslavije je te dnii odobril ukaz o reorganizaciji in rekonstrukciji jugoslovanske vlade. Z reorganizacijo vlade bodo vse glavne panoge gospodarstva prenesene iz 'pristojnosti zveznih imiinlistrstev v pristojnost republiških vlad, V 'pristojnosti zvezne vlade ostanejo samo one panoge, ki to že ,po svoji gospodarski in tehnični • naravi zahtevajo: železniški, prekooceanski, pomorski in letalski promet. Vse druge gospodarske panoge bodo odslej upravljale republike. Po reorganizaciji je jugoslovanska vlada tako sestavljena: predsednik Vlade in minister za narodno obrambo Josip Öroz-Titö: podpredsednik vlade, zunanji minister in predsednik sveta za zakonodajo- to ^gradnjo ljudske oblasti Edvard Kardelj, po -predsednik vlade in notranji m 1 ster Aleksander Rankovič; podprea-se.dnVk vlade Blagoje Neškovič, stri brez listnice Milovan Djilas, va KcisarkSviČ, Stanoje Simič, mini-Sa-Vlada Nova vlada LR Slovenije Ljudska 'Skupščina ’ljudske reki je bila 'iižvolje- p&btike Siiiveiniije, na pred kratkim, je na svojem prvem tadanju je icđčibnla sestavo nove vlade, ki Jo je predložili njen predsednik Miha Marinko. Za podpredsednika vlade je trti izvori j en Ivan Maček ki je iprcijel tudi dolžnost predse m a sve"’ ta za gradnjo In komunalne za eve, podpredsednik vlade doktor Marijan Brecelj je istočasno minister pre ‘ sodnik Sveta za industrijo; tretji podpredsednik vlade je Sergej Kra'j'gher, ilo je obenem predsednik gospodarskega svata. Boris Kirajßher je še vedno minister notranjih zadev, Boris Ziherl pa predsednik aveta za znanost., kulturo M šolstvo. Sedamijo vlado sestavljaj devet svetov ih Stiri ministrstva. Slovenska akupššiina .je nadalje izvolila svoj prezidij, irijegov predsednik jè pisatelj Josip Vidmar. Tregue Lie je prispel v Beograd Generatoi sdkiretair Združenih narodov Trygve Lie je prispel v Beograd V spremstvu pravnega svetnika ».N-Mjjwrw Pečenji ter direktorja oddelka za tisk in publikacije Futa. Lie se bo v Beogradu zaidr-žE>1 * b i telili ih bo obiskali visoke juga ilov antike državne funkcionarje. V nedeljo pa bo Trygve Lie nadaljeval .poit.iz Beograda v Atene. Zečevič; minister za fiance Dobrivo-je Radosavljevič; minister pravosodja Franc Frol; minister — predsednik Sveta za znanost in kulturo Rodoljub Colafcoviič; minister — predsednik Sveta za ljudsko zdravje iin socialno politiko dr. Pavle Gregorič; minister — predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič; minister zunanje trgovine Milenitije Popovič; minister — predsednik Sveta za energetiko in ekjsitiraktlivno industrijo Svetozar Vulkimainioivič; minister — predsednik Sveta za strojno industrijo Franc Leskošek; minister — predsednik Sveta za predelovalno industrijo Rato Dugonjič; minister — predsednik Sveta za gradbeno dejavnost Ljuibčo Ar-sov; minister — predsednik Sveta za poljedelstvo in rudarstvo Mijalko Todorovič; minister — predsednik Sveta za blagovni promet Osman .Kara-'begavlč; minister — predsednik Sve-ta' za promet in zveze Todor Vujasi-novič; minister pomorstva Makso Bače; minister — generalni sekretar vlade FLRJ Ljubodrag Djurič. Ukinjeni so bili dosedanji organi vlade: zvezna planska komisija, ministrstvo za delo, ministrstvo za novo osvobojene kraje, ministrstvo za železnice, promet in pošto, generalne1 direkcije strojne industrije, črne metalurgije, metalurgije neželeznih kovin, za proizvodnjo in predelavo nafte, komite za ljudsko zdravje, za socialno skrbstvo, za kinematografijo, za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve, za turizem in gostinstvo in za vodno gospodarstvo. Dosedanje posle ukinjene zvezne planske komisije bo prevzel gospodarski svet iin njegova glavna uprava za plan, medtem ko so bili posli . ostalih uKinjenih vladnih organov preneseni, na že obstoječe ali na novo ustanovljene organe pri republir Skih vladah. o Na seji Prezidi j a ljudske skupščine je reorganizacijo vlade obrazložil predsednik gospodarskega sveta in član Prezidija Boris Kidrič. Poudaril je, da pomeni reorganizacija korak več v , družabnem razvoju Jugoslavije, ki se je začel z ustanovitvijo dravskih svetov,, ki danes u-pravljajo goépO'd’airskà podjetja namesto organov državne uprave. Ta proces spreminja državno 'lastnino' v njeno višjo obliko — v yseljuidsko lastnino pod upravo neposrednih proizvajalcev. To pomeni sistematično in dokaj hitro odmiranje držav,rtih funkcij na po dre č ju družbenega gospodar- stva, To pomeni obenem uničevanje korenin birokracije kot družbenega pojava, ki je latentno nevaren razvoju socialistične demokracije in samemu socializmu. Kidrič je nadalje pöttdärli; da bodlo po tej reorganizaciji republiške vlade samostojno upravljale gospodarstvo na svojem ozemlju. To je še en dokaz enakopravnosti jugoslovanskih narodov in doslednega reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Reorganizacija pomeni obenem zmanjšanje državnega aparata v administraciji in dokazuje, da gre Jugoslavija po poti dejanske izgradnje ln krepitve socialistične demokracije. iin podjetjih ter za kulturni dvig vsega ljudstva. Živahno tekmovan je, ki se je začelo že pred dvema mesecema v počastitev te pomembne obletnice" in ki bo trajalo skozi vse ileito, je zajelo vse naše vasi, mesta, d/.tavne kolektive, itd. Ce zdaj po dveh mesecih dela pregledamo, kaj V«; so naredili ölain; SIAU našega o-kraja, ugotovimo, da so bili doseženi veliki uspehi. Deta, ki so ga opravljali pirčistovoijjei ma številnih krajevnih in okrajnih objektih, je precejšnje. N,a1’ orriahfirnio samo nekatere lizRietì ' akcij: v tednu pogozdovanja so posiSili člairfi SIÄU 205.000 borovih sadik, za pošifcieSitav kmetijstva je organiziral okrajni odbor SIAÜ 30 posvetovanj s kmetovalci. Z izkoriščanjem vseh srèdsltev so si postavile frontne organizacije nalogo, da bodo do konca tega mjeseca obdelali im poséijali vsa zemljišča, ki so že zdaj obdelana in posejana nJf 50 odstotno. Pirav tako je ctigairtiizaöitja SIAU v teti dveh mesecih tekmiavmJS uitftdiilä ošnovne organizacij® pri SV. Antonu, v Dekanih, Pučah, Kaštabčimi, Portorožu, Siičovljah, SV. LUcijir, Uer.olih im Vanganelu. IŽveideme so bile tudi volitve ljudskih inšpektorjev. V 115 vaseh im: naistelijh so' izVolS -najboljše člane V skupine IjiHdšBffh inšipektorjev, iki so ipo volitvah imeli 12 posvetovanj, a izvedli so 5 pregledov. S tem, kar smo omenili, še nismo povedal; vsèga. Poleg žie omenjenih uspehov iJ onamo opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti, Mi jih bodo morale v bodoče osnovne organizacije odpraviti, da bo tekmovanje uspešneje. Ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da gradimo in popravljamo ceste, vodovode, da delamo pri elektri-flkaclji; itd.’, ampak prav tako moramo stremeti tudi zà tem, da z raznimi! pMltieniiMi'' ih 'Strokovnimi predavanji, s kiuMurmrml' prireditvam!!, posvetovar nji, itd.,izobražujemo naše ljudi. K tem je organizacija SIAU v tem tekmovanju naredila malo. Taka je bilo po naših vaseh le 130 strokovnih in političnih predavanj, veliko manj pa prireditev. Po vseh vaseh še niti ne obstajajo prosveta društva, k; bi pri tem pomagala množičnim organizacijam. Na tem bo t-reba v bodoče še več delati. Zlasti bo potrebno spet oživeti pevske zbore, dramske družine in izobraževalne tečaje v vseh tistih vaseh, kjer so že nekdaj delali. Za usposobitev čllainioiv odborov osnovnih organizacij bo prav potrebno sklicati večkrat seminarje din na njih proučit; zlasti vprašanje decentralizacije in demo-kraitliizaidije obliasti. Ce se bodo frontne organizacije po vaseih zavzele za vse pomanjkljivosti, ki so jih diosedaij imele, ne samo v tem, kar emlo povedali, smo prepričani, da bedo te tudi odpravile. Ustvarjanje pogojev za organizirano delo in borba proti stihiji, ki si skuša utirati pot v gradbeništvu, je im bo še dalje osnovni problem, ki ga moramo vsakodnevno reševati. Gradbena operativa se bistveno razlikuje od drugih proizvodnih vej, ker stalno menja mesto svoje dejavnosti in mota vedno na novo organizirati svoj tehnološki proces. Vsa proizvod-nja se ne razvija na samem gradbišču, ampak. je organizacija tehnološkega procesa izvedbe nekega objekta zbir organizacije raznih tehnoloških procesov, v katerem sodelujejo ljudje različnih poklicev. Vzkladiti vse te proizvodnje procese s pravilno zaposlitvijo oseb na samem gradbišču je ena izmed glavnih nalog gradbene organizacije. Cesto povzročajo razne nepravilnosti v gradbeništvu nedovoljno odrejene planske naloge. Posledica tega je nepravilni razpored delovne sile tako v podjetjih, kakor tudi na samih gradbiščih. Boriti se moramo tudi proti nepravilnim odnosom investitorjev, ki večkrat zavestno skušajo vnesti v plan mnoge večje količine, ki so potrebne za dosego cilja, kakor jim dovoljuje pflafoinska kvota vrednosti. To ne izvira samo iz nepoznavanja pravilne tehnične rešitve* ampak v prvi vrsti zaradi neodgovornega granidomanskega reševanja nalog. Osnova samega proizvodnega plana so načrti. Vsakodnevno se pokaaujie-jo pomanjkljivosti v projektiranju, zlasti v zakasnitvi izvršitve elaboratov, nepopolnost izvršitve zaradi slabega, pomanjkljivo postavljenega gradbenega programa, in ker projektant ni v celoti seznanjen z gospodarsko koncepcijo, za katero mora najti tehnično rešitev. Druga napaka v projektiranju je slaba povezava med ipriojelktaintom in linvestitorjem, zlasti pa med projektantom in izvajalcem. Ako hočemo usvojiti gospodarska načela v projektiranju, se morajo naši gradbeni, .kadri temeljito spoznati s težkočami iraznih izvedb, kakor z objektiviniimi pogoji bogastva ali siromaštva posameznih gradbenih materialov. Ekonomičnost izvedba gradbenih objektov zavisi od pravilne izbire veličine, konstrukcije in obdelave objekta v gradbenem programu, od najetaonomičnejse rešitve projektanta in od same ekonomične izvedbe gradbenega objekta. Projektanti se morajo v prvi vrsti boriti proti naročilom takih projektov, ki niso gospodarsko upravičeni. Vprašanje Štednje v gradbeništvu predstavlja enega od ključnih elementov, ker le s štednjo bomo povečali našo proizvodnjo. Štednja mora dati uporabno vrednost s čim manj materiala, proizvodnih sil m finančnih sredstev. V gradbeništvu lahko šitedimo: 1. pri izdelavi gradbenega programa, 2. pri izdelavi glavnih projektov, 3. pri organizaciji gradnje, 4. pri izdelavi proizvodnih planov, zlasti pa 5. ori materialu. 1. Štednja pri izdelavi gradbenega programa se lahko doseže z dobro proučenim tehnološkem procesom, 7 odrejanjem lokacije in s pravočasnim preizkušanjem' terena. To so pogoji, brez katerih ni momče govoriti o racionalnih projektih, pri katerih vsak tuakuis, vsaka grandomanija odpade. 2. P,ri izdelavi1 glavnih projektov je mogoče Siediti z racionalno tehnično rešitvijo gospodarskega koncepta programa. Dalje z uporabo racionalnih konstrukcij in zlasti z uporabo domačega materiala za zunanjo in notranjo obdelavo itd. 3. Pri organizaciji gradnje lahko štedimo na ;ta način, da izvajalec — podjetje ne prične prej z delom, dokler si ne izdela načrta organizacije dela, na osnovi katerega bi lahko izdelali gospodarski račun za razne alternative. Samo s tem lahko dtika-žemO' ekonomičnost predvidene organizacije. Pogoji za štednjo so naslednji: da je proces proizvodnje resnično organiziran, da stvarno izkoristimo vse proizvodne sile, da mobiliziramo vse notranje rezerve, da' dosledno uporabljamo vsako metodo racionalizacije na vsakem gradbišču, da bomo izkušnje hitro prenašali iin s tem na široki fronti uvajalo nove metode dela in raconalizatorske metode. Gradbena operativa mora biti pravočasno obveščena o obsegu del in nalogah izvajanja, taka da lahko pravilno organizira delo, kar je osnovni pogoj za uresničenje štednje V vseh elementih cen gradbenih uslug. 4. Pri izdelavi proizvodnih planov štedimo na ta način, da enakomerno in racionalno razporedimo delovno silo in gradbene stroje, a poleg tega, da z razpoložljivimi proizvodnimi silami zajamčimo tekoči in brigadni sistem dela. 5. Z- materiali v gradbeni proizvodnji lahko štedimo samo, ako bo to vsakodnevna skrb vsakega delovnega človeka povsod in na vsakem mestu. Štednja materiala mora biti planirana in že predvidena v operativnih plamfih. Na gradbišče naj se pošilja le toliko materiala, kolikor ga predvideva plan. Dailje, štednja odvisi od dobro organizirane skladiščne službe, katera mora dnevno kontrolirati izdajo in uporabo materiala. Štednja z materiali je pogojena tudi s pravilno manipulacijo, s katero morajo biti seznanjeni vsi delovni kolektivi. Iz navedenega je razvidno, da se štednja ustvarja začenši od ekonomskega koncepta investitorja, pa preko projektanta, ki mora izvesti rešitev, katera bo odgovarjala ekonomiki, v kateri živi in dela, zaključno do izvajalca, ki mora izkoristiti proizvodne sile in preprečiti vsako razsipavanje materialov. rolžincist in pravica vsakega prebivalca Istrskega okrožja je, da zavestno kontrolira razsipavanje in sodeluje, pri varčevanju, ker samo tako bomo lahko uresničili geslo: »Graditi hočemo hitreje, kvalitetne-je in ceneje!« o J. U. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Korejska vojna traja že skoraj leto dni. Svetovno javno mnenje se ne bi nitti spomnilo na Korejo, če ne bi Koreja v današnjih razmerah predstavljala kamen spotike mednarodnih od-nošajev med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Kasneje se je v korejski konflikt vmešala tudi Kitajska in s tem je Po vsej Sloveniji se pripravljajo na proslavo 10 letnice OF Bo vsej Sloveniji se v teh dneh zelo živahno pripravljajo na čim do-stojnejšo proslavo praznika slovenskega naroda, na deseto obletnico u-stanovitve OF. Ne le po mestih, ampak tudi po vseh, celo najmanjših vaseh delajo in tekmujejo na vseh področjih gospodarske in politične dejavnosti. Predvsem tekmujejo za organizacijsko okrepitev osnovnih organizacij OF. Ustanavljajo frontne brigade, ki pomagajo pri pomladanski setvi in v vinogradih. KOtieC 5LEP08HŠER3S V motnem mednarodnem položaju, ki gä preživljamo, je tudi ikaminfor-tfiistična KIPI imela za potrebno, da zbere svfije ovce in pregleda svoje vrste. Zborovanje je bilo v Rimu, kjer SieVeda ni mogla manjkati sicer maloštevilna, zato pa toliko bolj kričava tržaška podružnica. Njenega pfedštavnika Vidalija je kongres počastil celo' s' téffi, da ga je izvolil kot edinega inozemskega zastopnika v delovno predsedstvo v znak doslednosti borbe kiamliniformistične tržaške KP STO za guvernerja In za »neodvisnost« Trsta. Poleg Togliatija in Vidalija so v tem predsedstvu seveda sedel; vsi Veliki' kanonii italijanskega kominformizma, da bi evangelij, iki ga bodo sedaj oznanili iz tega visokega . mesta, izgledal diovolj pravoveren. To je bilo tuffi potrebno, ker namesto da bil se pokazali v uniformi, ki bi jim. pristojala kot vernim podrepnikom Moskve, katera se je v zadnjem času okrasila še s posebno t-ešikrm orožjem, so' se predstavili z oiji&no vejico in belim Picasojevlm golotočikom, toda iz ust so jim tekle besede o miru, sladke kót med. Ta mir jé postal naenkrat tako važen, da mora zanj žrtvovati italijansko delovno ljudstvo Vse svoje interese in vse sVoje pridobitve. Irt da bo še posebno čvrist, bi bilo treba, dà se v niitovno fronto združijo prav vsi Italijani, klerikalci' in komunisti, delavci in buržuji, De Gasperi in Togliatti, Sceiba ' in Loingo. S tem pa mir še ne bo- dbsežen. Ko bodo enkrat vsi tako lepo zbrani, da bo en hlev in en pastir, potem pa naj složno stopijo pred sovjetski imperialistični voz ter ga z združenimi silami poskušajo potisniti iz blata, kamor se je dio osi zaril pod modrim vodstvom moskovskih vodnikov. S tern, da potegnejo ta voz iz blata zopet na čvrsta tla, s tem šele bo očuvan italijanski in tudi svetovni mir, saj je bila Italija tako pod Mussolinijem kakor sedaj pod Togliattijem središče; Okrog katferega SO mirovali ali pa se bojevali v svetu. Nič čudnega, če so se poslušalci malo vprašali, ako bi ne bilo dobro namesto prevelike borbe za mir tudi malo podkuriti De Gasperija, da bi se odrekel svoji veliki ljubezni do feu-dalcev ter" dal tudi kolonom neke pravice in da ne bi gladil l-e preveč dlake veleindustrijčem, o katerih so celo ne preveč socialistični Američani ugotovili, da le prehudo izžemajo delavca in si polnijo nezasluženo, svoje malhe. Borba za mir je prav lepo geslo in zasluži tudi vso pomoč delovnih množic, vendar ni nič manj potrebna tudi borba za pravice delavskih množile. Toda Togliatti, Secchia, Longo, Viđali m tovariši so zamižali z obema očesoma na to željo italijanskih delovnih množic, ker je trenutno Moskvi potreben »mir«, .kakor si ga ona zamišlja, v primeru s tem' prav mali) vèlja'jo težnje italijanskega proletariata. Razumljivo je, da je Togliatti naenkrat postal tako velik pobornik »miru«, ko je prejel na zdravljenju v Moskvi tako porcjjo najmočnejših miroljubnih injekcij, manj razumljivo pa je, zakaj hodi SZ tako daleč okrog ogla za mirom, ko ga pa lahko ima, ako hoče, brez takih velikih ovinkov in ne da bi ji bilo za to treba žrtvovati interesov še italijanskega delovnega ljudstva. Treba ji je samo ukazati, naj do zob .oboroženi sateliti na jugoslovanskih mejah malo odložijo svoje orožje, in odpoklicati svoje kitajske najemnike iz Koreje. Mogoče bi pa bilo še laže, da b* naročila svojemu zastopniku na konferenci »velikih« v Parizu, naj pokaže svdjio miroljubnost tudi malo v dejanjih in ne le z jezikom. Toda tega miru Rusija ačividmo noče. Ona hoče le v Italiji »mir« in sicer tak, ki podpira vojno. Mir ■ v Italiji bi ji namreč pomagal zanesti kor e jelki mir v Perzijo in moigoče na Balkan. Takega miru si pa nihče ne želi, tudi italijanske delovne množice ne, katerim bi še posebno malo koristil. Zato je kongres v Rimu še enkrat pokazal vso zlaganost koiminfoirml-stične politike. Očividino se voditeljem KPI ml zdela dovolj Togliattl-jeva ponudba, ki jo je že stavil na pokrajinskem kongresu v Milanu in na katero je prišel iz vladnih vrst kakor tudi iz vrst delovnih množic prav slab odtaev. Zato je treba tem š.e enkrat dopovedati koristi, ki bi jih s tem dosegli, ' za dosego svojih stanovskih koristi in za zmago socialnega napredka, ako bi se pobratili z italijansko buržuaziijo na povelje SZ. Toda številni odpadi iz kominformi-stične KPI kažejo, da je tam delovno ljudstvo že sito te hlapčevske politike. V dneh pred tretjim kongresom OF Slovenije bodo po vseh vaseh velike proslave in množična zborovanaj OF. Najboljši frontovci bodo prejeli odlikovanja Ljudske fronte Jugoslavije, borci pa državna odlikovanja. Razna "kulturno umetniška društva bodo že teden dni pred praznikom nastopala po vaseh. V Ljubljani bodo še posebno slovesno proslavili ta pomembni praznik. To nam pričajo posebno živahne priprave ljubljanskih sindikalnih', frontnih i.n mladinskih kulturno umetniških, fiiZkulturnih in športnih organizacij. Največje slavnostne, kulturne in zabavne prireditve bodo v Ljubljani ob kongresu OF. Dne 26. aprila bodo odprli razstavo zbranih dri likovnih umetnikov iin veliko razstavo OF. Popoldne istega dne bo slavnostni začetek tretjega kongresa OF. Zvečer bo razsvetljen ljubljanski grad, zagoreli bodo umetni ognji, po naših gorah in planinah pa bodo zagoreli kresovi. Nekaj dni pred praznikom bodo slovensko prestolnico okrasili z zastavami, venci, s cvetjem in slikami najzaslužnejših ljudi iz narodno osvobodiln e v o jirt e. Proglas tržaških Slovencev O!) 10 letnici OF SLOVENIJE Odbor za proslavo desete obletnice - Gsvotiert'ine frcate slovenskega naroda na Tržaškem je ob deseti obletnici Osvobodili e frante ‘izdal tiržšikim Slovencem poseben, proglas. V n-j.em prikazuje borbo tržaškega slovenskega ljudstva, ne le oid leta 1.941., marveč že oid časa, ko so islkiro upora prižgali Vladimir Gcrtan, bazoviški junaki in nàto Plimko Tomažič z neštetimi zavednimi protifašističnimi uporniki. Kfljuib št’erviilnim širitvam mi slovenski živelj na tržaškem š.e dosegel svojih pravic. Zato poziva criboor ob tej slovesni obleifriitcii vse tržaške1 Slovence, da strnejo svoje vrste, kakor so j,ih znali; stortoti v dindi težkih preizkušeni j korejsko vprašanje postalo vprašanje ne samo Koreje, temveč tudi vsega ostalega sveta, kj je zainteresirano za svetovni mir. Kakor smo prej omenili, predstavlja Koreja temeljno vprašanje odnosov med velesilami, razen tega pa tudi vzrok odnosov med Vzhodom in Zapadom, ki se je po vojni zelo poslabšal. Sele kasneje je svet' spoznal, da korejski konflikt ni osamljena zadeva, temveč da sta tam zainteresirani najvažnejši imperialistični državi, in sicer Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Proti vrhovnemu poveljniku Organizacije združenih sil na Koreji Mac Arthurju so sre pojavile že zdavnaj kritike ne samo v Ameriki, temveč tudi v Angliji, kjer so zahtevali v parlamentu in v javnosti, naj se Mac Arthur odstrani s svojega položaja, ker drugače bo nemogoče priti do sporazuma s Kitajci in Severi Oko-ejici. Včeraj je pa 'končno prišla vest iz Washingtona, da je predsednik Združenih držav Amerike odstavil Mac Arthurja in na njegovo m-esto imenoval Ridigwaya. Predsednik Truman je namreč včeraj izjavil po radiu, da je namen ameriške politike na Daljnem vzhodu preprečiti izbruh tretje svetovne Vojne. Omenil je, da je doslej takšna politika Amerike imela uspeh. Najpomembnejši del Trumanovega govora pa je bil, ko je izjavil, da se Mac Arthur ni strinjal s politiko Združenih držav Amerike na Daljnem vzhodu in da je smatral za umestno, da ga nadomesti. Razen tega je Truman potrdil,- da je prišel do tega koraka po daljšem razmišljanju, ker je stvar svetovnega miru važnejša ka-. kor pa Mac Arthur. Podal je, da spremembe v poveljstvu na Daljnem vzhodu ne pomenijo spremembe politike Združenih držav Amerike, ker bo vladi ZDA nadaljevala borbo na Koreji z odločnostjo in to z namenom, da naglo in zmagovito zaključi vojno na Daljnem vzhodu. Predsednik Truman je v svojem govoru poudaril med drugim, da je A-merika pripravljena pogajali se za mir v vsakem trenutku, toda ne za vsako ceno. Omenil je, da se mir v sveta lahko doseže na temelju naslednjih činite! jev: 1. boji se morajo končati, 2 ukreniti je treba, da se sovražnosti ne ponovijo, Kakor vidimo, je položaj n-. Koreji prišel do takega stanja, da se mora ali končati ali pa nadaljevati v neskončnost z vsemi posledicami konflikta, ki bi vmešal ves svet in to ne samo Evropo in Azijo, temveč tuidi Ameriko in Afriko in ki bi prinesel svetu še večjo katastrofo kakor zadnja svetpvna vojna. Ves svet si želi, da bi se korejski konflikt končal čim-p.rej in da bi se zainteresirane države sporazumele. Miroljubno človeštvo želi, da bi velesile razumele težnje narodov in bodočnost vsega človeštva, ker se mir v svetu lahko gradi edino na medsebojnem sporazumevanju in sodelovanju. Padenjci bodo zmogli spomladanska dela tod med seboj bi si lahko več pomagali Ze zgodaj, ko sonce še ne vzide, vprežejo PadérijCi živino v vozove, naložene z gnojem in semeni iti se s,puščajo v - ozko ravnino Valderuige. Tam do-li Irtiajo najlepše njive, zato jih tud» najprej'1‘obdelajo in najbolj-skrbijo zanje. Na strmih pobočjih pod vasjo pa imajo same oljčne nasade, med 'katerimi se storiva kak vinograd. Trk pod vasjo pa so majhne-njivice preuredili v vrtove, kjer sejejo špinačo, radič, peteršilj, bučke in druge povrtnine. Ko pa poleti in jeseni poberejo pridelke tudi y ravnici, njive ponovno izorjejo im. jih zasejejo s po-vrlmlnaroi. Tako. delajo Padenjci že desetletja. Letos je bilo . dežja preveč in zdaj so zadovoljni, ko je sonce toplo posijalo in se je vreme začasno ustalilo. Končno po slabem pride tudi dobro! Začeli so delati z vnemo, da nadoknadijo, kar so pozimi izgubili. Tako je ostalo v Padni do- Ob kampanji za 1 sbis-ki tednik V tem tednu smo začeli s kampanjo za razširitev našega lista pod geslom: »Istrski tednik v v«ako slovensko hišo!« Ze v prejšnji številki smo opozorili, kako naj delamo za zbiranje novih naročnikov in posebno še pozvali vse naše bralce k čim tesnejšemu sodelovanju. To je tudi rodilo že nekaj uspehov- Vse kaže, da našega lista mnogi domačini doslej niso niti poznali, ker se nobeden ni pobrigal, da bi jita ga pokazai in uredil, da bi Sa prgjemaii. To vse lahko vidimo prav iz novih naročilnib seznamov, ki prihajajo te dni,,v našo upravo iz posameznih vasi. 1 Pri nabiranju novih naročnilfov^so se v nekaterih krajih posebna izkazali učitelji. Vendar bi se prav ti v mnogih drugih krajih lahko še bolj zavzelj za stvar in poma- gali Tudi pdiimez li «Sekati (jeznim poverjenikom, rateri naši delovni kolektivi so se še kar dobro izkazali. Menimo pa, da se bodo tako organizacije SIALI kakör tudi njeni posamezni člani v tekmovanju, pred . deseto obletnico OF Slovenije še bolj potrudili in po-jwi-pij, da bo prav vsaka slovenska družina * Koprščini prejemala tudi svoj časopis. Tcdai to je šele del skrbi, ki Jo morajo členi SIAU izkazati za svoj list. Ze večkrat smo poudarjali, da Je sodelovanje najširšega krega bralcev ne-chhodno„ pSreRSp, da lahko list izpolnjuje svojo nalogo. O važnosti dopisovanja,,.,,,dajanja, raznih predlogov in nasvetov, o možnosti posvetovanji, ki ga ijft^jtVjljrftjpi v našem listu, smo že dovo j pisalj., Bralci naj nam le izražajo svoje želje, ustregli jim bomo, če bomo, ile megli. Tako se tudi na primer premalo poslužujejo našega pravnega ppsvetovalca, kotičkove-ga zdravnika ,in tud; kmetijskega strokovnjaka, ki so jim vedno prjpravjjeni svetov attimi, pa njihove nasvete objaviti. Ze več' časa objavljamo slovenske, narodne pesmi. Opozori, i smo bralce, da bOüiö objavljali tudi pesmi, ki jih bedo sami želeli. Doslej smo v zvezi s tem prejeli le malo predlogov in zahtev. V zadnjih številkah smo uvedli o-glase in objave. Marsikdo bi rad kaj kupil, prodal, se komu javno zahvalil in podobno. Tudi podjetja in ustanove bi se lahko posluževale teh reklamnih možnosti. Našim dosed, njim in bodočim sodelavcem in dopisnikom se bo morda zamerilo, če ni njihov prispevek oziroma nasvet in predlog upoštevan. To pa naj jih nikar ne odtegne od nadaljnjega sodelovanja; upoštevati morajo pač, da v uredništvu le ne zmorejo vsega, čeprav bi radi. Ali je sestankov preveč ali premalo? V pogovoru z aktivisti se pogostoma sliši, da je pri nas sestankov vse preveč, da imamo tu «in tam že pojav sestanka, etwa, posebne «Mike birokratizma. Ne bo torej odveč, če temu vprašanju posvetimo nekaj vrstic. Irmeli preveč sestankov, je stoo.ro i- sto, kakor da jta je ;.•«?» o. Sfvcn- mo preveč, zaaeÄljaino reševanje kolik,-eti.iiih nai ci>, če g,ove timo pernato, pa prav talko, že iz tega sledi, da &e set amici ime smejo Sklicevati kar t; p. tsßtt v '■ le' za .vii i ie pot e e Slabi sestanki rodijo nove im še bolj pegaste slaide sostatale; Preudaren aktivist bo vi;.i4i vsv s‘e, dn f>u sesta-’ nek čim lepše uspel, ker se zaveda, da bo s taki m sestankom reš'iil za daljšo dobo celo vrsto vprašanji Alp se 'labte dogodi, da bo dal slabe rev-.Hate, tudi dobro pripravil jem sestanek? Po' naštm m Siljenju je to nemo. goto. vnemimo takile p »mer: Neko ktimi’Jimg'iòo. podjetje ima težave v pro-izvad.ijij 'Šjuvdteataa podriužinica ^ je äiiiska in ‘prav tako ostale 'CinganOzaicije. Odgovorni - tavan tžii sklicujejo pogoste sesta. Ike, dà bi izboljšali položaj. Sčasoma pa se pokaže, da se sklepi ponavljajo; da še vorga.aizaaija vrti v ne-fcfjrn začaranem k;c®u!. Očitno je, da si tovariši, v tem primeru niso popol-nom.a naijasneim glede tega, kair je za ■njihov .ipdlo&aij dpSHhvmól Prav ničesar ni mogoče tu navesti v opravičilo, za preWBii pagaste oestanike, na kate i- s? zg’ibi m note dragocen ega časa! Odgovorni tovariši naj si zadajo nalogo,’‘-ffi''®gäirtyirajo take sestanke,, ki liwjii odpravljanja težkega stanja, za kar pa so zopet potrebne temeljite priprave! Na dobro pripl1 amllj.elnem sestanku bomo prav gotovo jeäÄn,afe,;'sWleipiL pa bodo krat-kj in jasni. Po naliti v.^eh se pogostoma sliši, da niso ,ib»li predavate!) ji, ki so prišli na sastapieik.T dav,olj pripravljeni, da so na n ek atavi h sestankih le malo pridobiti, ini poidabirio. Vprašamo se: a'i je ,,da se nam s sestanki vselej' goitovo ne. • Govori naj le,^idav,ije prilxavfljem. V obratnem je,.bolje, dia se sestanek odgodi. Ai,i smtirnO'igQVbriìti o sestankarstvu kot o nekam igtitoSnem negativnem pojavu? NevtO1 hi bito napačno. Vseh se. stri to' irte moremo metati v ist j koš. Piropričainl p® snid, da imamo marsikje sestri-ite hi .so odveč’ kjer bi bili tivjn.i, pa’.^!!>;.:V.jniekateiiih primerih «pile* ne organiziraj«. volj ljudi doma. Mladina ni tako rinila v mesta po osvoDoditvi, če,prav bi lahko nekoliko zadostila potrebi po delovni sili v naših podjetjih, namesto da bi se vdajala v Trstu laški gospodi. Tako so Padenjci pričakali sporniad-no setev. Dovolj jih je in v petnajstih dneh se bodo njihova polja spremenila. Krompir bo 'kmalu vzkalil, nato bosta .tudi koruza id fižol pogledala iz zemlje. Saj so že nekaj tednov vsi na njivah. Tudi otroci in matere so se potrudili. Delajo vedno skrbno, a vendar se jih drži še vedno stara navada, da vsak zase gleda in ni mu mar, če kakemu sosedu gre slabo. Sedaj, ko morajo toliko zorati, je ostalo le nekaj kmetov z motiko v roki, drugi pa orjejo. Sorodniki si pomagajo med seboj, kdor ipa teh nima, mora sam z motiko prevračati zemljo. Od njega zavisi vse. Tudi Dreja Savič je med onimi, ki niso tako srečni, da bi imeli sorodlnike z volmi. Tisti dan, ko sem z njim govoril, je sadil krompir na njivi pod vasjo. Zadovoljen je trosil po razorih gnoj, za njim pa je žena sadila zadnji krompir posebne vrste, ki ga je p-ed leti prinesel Dreja iz Strunjana in se mu je vsako leto dobro obnesel. Ta krompir je bolj okusen in dozori vsaj dva tedna kot. krompir drugih vrst. Zelo prikladen je za pobočne njive in tudi v ravnici se obnese. Tudi po drugih vaseh bi,.morali . takega saditi. Savič se je petem pritoževal, da mora zorati še . nekaj njiv. Dejal pa je, da je težko, najeti orača. Vsi se izgovarjajo,. da ne u-tesnejo, a žiahti in za lepe 'denarce le radi ustrežejo! Zato bi ne bilo napačno, če bi si Padenjci bolj. pomagali, posebno tisti, ki imajo volovsko vprego in plug, bi morali pomagati , sosedom, ki sedaj v teh časih nujno potrebujejo oračev. Tako je sedaj s sporniadno setvijo v Padni. Kaj so pa jeseni posejali, tega še nismo povedali. Zita bo skoraj dovolj, če bo dobra letina. Saj so ga posejani 22 ha. Celo ovsa so posejali 5 ha. Imajo pač nekaj konj in ga pokladajo dobro rodijo, iker so pognojeni z do- Strun janci ne zaostajajo za ostalimi našimi vasmi tud; drugi živini. Ječmena in rži so tudi posejali za domačo potrebo. Točnega pregleda spomladne setve pa nimajo. Sejejo pač vsak dam in z vsakim dnevom raste posejana površina. Ze prej sem pisal, da posejejo Padenjci dosti povrtnine, toda nekatera leta so je še več. Zadnja leta pa skoraj da jih ni mogoče razločevati od drugih vasi, kjer posejejo le toliko, da zadostijo domači skledi. S svojim zgodnjim sadjem in povrtnina«!! so večkrat uspešno konkurirali na. trža-škjil trgih pred južno-italijanskim bia-gptn, toda' vsako :eio manj, kèr Italijani so .uničevali naša polja s tem, da so ukazali ’ sejati žito in koruzo, za katere pa naša zemlja ni primerna. Predvsem istrsko blago je našlo kupcev na tržaškem trgu in -med njimi niso bili Padenjci popolnoma nepoznani. Sloves dobrih vrtnarjev so ohranili do danes in g» ne bodo kar tako izpustili iz rok. Njihovi vrtovi mač.m hlevskim gnojem, a pridne roke Padenjčanov jih naredijo še bolj rodovitne. Možje skopljejo, pognojijo in posejejo;'Ostalo skrb pa prepustijo ženam ‘jn otrdkoimi. Ti izpulijo po vrtovih travd, jih zalivajo in plejejo, potem pa tudi skrbno požanjenjo in odnesejo na trg. Posebno v Kopru in v Izoli so zelo znane. Saj so prve, ki ponujajo svojo povrtnino . Da se je zadnja leta zmanjšalo pri Paidenjcih veselje do vrtmaTstva, je več vzrokov. Med terni je tudi nesorazmerje cen med industrijskimi in kmetijski pridelki, ki ga popravimo le sčasoma in s tem, da pride na trg dovolj industrijskih, izdelkov. Letos se že čuti, da se to nesorazmerje odpravlja, in Padènjci so spet začeli z večjo skrbjo negovati svoje ’vrtove in že letos smo jih marsikatero jutro videli, kako so prišli v naša obalna mesta z osliči, natovorjenimi s povrt-ninami. H : *>-„«- «H m ’ ■ : toto POGLED NA DOLINO MIRNE, KJER VSAK DAN PRIDOBIVAMO NOVE SETVENE POVRŠINE deiovniti zadrug so se posvetovali V soboto je bilo. v Kcoru posvetovanje vseh, p,redicr’! likov - KDZ okraja Koper, na Katerem so pretresli vsa re.reča vprašanja spom'adainske setve in druga. V zelo živahni diskusiji,, ki je trajala več ur so razpravljali, kako rešiti vprašanje gnoja,, ki ga prima ,j.kuje v zad ligah in t.o predvsem hlevskega. Zadruge so sice-. pre-jeie nmetina gnojita, vendar potrebujejo tudi precej hlevskega groja» Da tli rešili 'to vprašanje bodo tovariši iz Zadružnega sklada, ki so zainteresirani za čimiveljio proizvodnjo v zaidi uigaih; ipcrtcnbeM, da se vsaj delno zadosti potrebam po gnoju In sicer na ta način, da bodo stopili v stik s enotami JA, ki bo 'gotovo tudj letos dala gnoj. na razpolago. V diskusiji • sp ugotovili, da bodo 'ipomiladarisko setev pravočasno orva-vili, kljub temi, da jo je ovirato slabo vreme, kar bodo zadružniki napeli vsè siile, da bodo oravo* m o pà-sajJ'ili krompir in drugo. Zad*’užini sk’aiđ ra bo orgalniziiral pomoč zadrugam, ki ne bado magie same >i ir ti vseih socvrilajda-jslkih del. Zadruga Šmarje ima v A'karan1 ’ ve*je rovši-e, ki ra jih ne more preorati, keir nima dovo’j vprežne žlvinej 'zadruga Ma-•rwz;ge ne bd mogila okopati vinoijra da v ViPšiiau, zadruga Kampel-Salara na ne bo mopila okonati vinograda v Tribanu.. Vsem tem zadrugam bo Za-diruiiihj išlklad organ iziirail, pomoč, d,a bodo ta dela .prar/oiasno izvršeia. Druge z ad-ge pà bodo s p-a -rno o ga-inizacijo dela, z makis‘malniim isko-riSčarjem sredstev in s teikmovarajeni obddlale vso zemljo z lastni,mf silami. Mnogo so razpravljali predsedniki Indi o ongarliizaictji drla, o nagrajevanju, o de itvi .dohodkov, o dajanju Eik.cntaciijih im o podobnih sitivaireh teir eroE'aTa si reijeli sklep, da se vse n.a-iS^ajeivanjie .v zadnuig.aih uvede Izključno na pedi agl dela, s čimer sc zagotovi prapuino nagrajevanje zä oprav Ijcr.o delo. Pri irciglleidu izviriševamja plana so predsedin iiki poročali,- koliko so plan že izvršili iin kje so ga prekoračili ali - vodili boljšo evidenco o dohodkih i.n jzdpfrb, da bodo vse kredite praviT. no činpali im vraž ali. Novo ustanovljeni zadružni sklad bo imel dovolj dela, da pravilno organizira poslovanje zadrug, da utrdi zadružno de-.mokraiciijo iin zad 'uige medsebojno povede, ker nav : si'pcn lä'n 1 ano delo je zaid urige v marsičem oviralo,, Kritizirali so -nadalje način dobavljanja s-adiik sadnega drevja, ker te ne odgovarjajo; zadruge niso dolžne plačevati sadik, če jim ne odgovarjajo. Organizacija dela jim j? delala preglavice; sklenili so ujvesiti norme, pri ■ čemer' jim bo pomagal Zadružin.i sklad. Prav posebno so poudarili, da je po- ■ tretano čimprej združiti živino, Skjer. nili so, da se morajo zadružniki pogosto sestajatli ter sklepati o go-si r.da cikih in -drugih nalogah. Uvedli biciclo ncivs.old zadCŠitive za proizvod-mjo iin za -pašam! zna proizvajalna speditiva, ker se ibo na ta način m o-gio izboljšalo vprašanje čuvanja za-di-uižne imovl.'e; pni proizvodnji pa ijtodo zadružniki' halj zainteresiram, ker bedo prejemali nagrade po doseženih ftjipehiih V’ proizvodnji. Predsedniki sol na'tem posvetovanju in-»debili mu'ssöo? fste^enj, W jih bodo prcreßY: v sp»oje zadruge, tavari-, ši iz ■ Zadiružnegfi skiada pa sp spoznaji probleme iz’àdnuig in bodo zadrugam piri .rc'Jevahiju vsakcidne .nih problemov laWko v bodoče veič pomagali. . , y Ernast Omerzelj Zadnje čase opažamo v Str um jamu precejšnjo razgibamost. O bližnjih nalogah diskutira malo in veliko. Ko se Striinjanci nečesa lotijo, po navadi tudi uspehi ne izostanejo. Ta vas ima dobre kmetovalce, kulturne delavce in mladino, ki se pridno udejstvuje v šiportu. Lahko rečemo, da je ni panoge, v kateri se Strunjanci ne bi poskusili. Slovensko prosvetno društvo se je končno prebudiho iz zimskega sna in pokazalo ne le dobro voljo, ampak tudi sposobnost. To društvo ima za predsednika staro slovensko korenino v osebi Maitije Kneza ter agilno im sposobno tajnico Anico Stok. Ni še dolgo oid tega, ko so člani društva sklenili, da lodo nastopili s prireditvijo, pa so ta svoj sklep kar hitro uresničili. Dober zgled je močno vplival tudi na člane italijanskega prosvetnega društva in tako so se odločili za skupen nastop. Obe društvi sta nastopili v soboto 7. aiprila z enakim številom točk. Ta uspela prireditev je navdušila vse Strunjanoe, saj so bile vse točke ikar najboljše. Vaščani so bili najbolj zadovoljni z nastopom tov. Kašče Danice, ki je zapela nekaj slovenskih narodnih in s svojim, lepim glasom očarala vse prisotne. Strunjanci si želijo, da bi tovarišica Kašča Danica čimprej zopet nastopila. Enodejanko »Gumb« so slovenski igralci tako lepo izvedli, da so vsi prisotni Italijani izjavljali,, da so prav vse razumeli. Dobre so bile tudi vse druge točke. Iskreno so se Strunjanci nasmejali zlasti tedaj, ko sta nastopila mladinca Knez Rihard ter Velikonjeva s točko »Sreč dela tiika-taka«. Lahko rečema, da so se minulo soboto zvečer vaščani vračali domov res zadovoljni. Slovensko prosv. društvo zasluži v tem primeru naj-večjo pohvalo. Zadnje čase je završalo tudi v zadrugi, Kaže, da bodo Strunjanci napeli vse sile, da svojo zadrugo še bolj okrepijo. Tako odločno voljo je pokazal tudi občni zbor 30. marca, ko so zadružniki izvolili novo vodstvo. Novi podpredsednik Gi0i Knez je že krepko zaoral v ledino. Domačini, ki ga poznajo kot dobrega organizatorja, so prepričani, da bo prav tovariš Knez veliko pomagal, da se njihova zadruga še bolj okrepi. Znano je, da je ostalo precej neobdelane zemlje tudi v Strunjanu, toda zadružnikom zaradi tega ni upadel .pogum. Kupili so si dva močna konja ter plug. Začeli so orati tam, kjer je doslej pela le motika, kajti zemljo je treba obdelati, dokler je še čas. Mi pravimo, da imajo' Strunjanci prav, ker nočejo zaostajati za drugiihi našimi vasmi. Partizanskega marca so se Strunjanci udeležili v velikem številu ter1 disciplinirano izvršili vse naloge, ki jim jih je zadal štab njihove edinice. d. O. * • ’ S. SIMON — Popolnoma novo lice je «fotolito to novo ozemlje n.a periferiji Izole, odkar je gradbeno podjetje »ISTRA« prej »Edi,lit« preneslo sem svoj sedež jz Kopra. Prej je bilo slišati le razne ,r@čje glasove, medtem se glasi sedaij »pesem« strojev. * MAREZIGE — V naši vasi imamo /e dalj časa naš krožek ljudske tehnike. ■ •V okviru .tega k olka pa šo zdaj u-stalovili' avto-moto d.-uštvo. Pritegnil je največ mladine. Do sedaj se učimo teorije ,s pomočjo knjig in slik motornih de oy. Ko pa bemo to prešli, tona vrsti tudi praktični pouk, katerega nestrpno pričakujemo, V .okviru • ljudske tehnike imairio več krožkov, vendar največ mladine se zanima za KAVALICI — Mi gradimo transformatorsko postajo. Izkopali šmo že te--melje, pripravili 30 kubičnih metrov kamna, zgasili 30 stotov apna. Poleg tega smo še pri Potoku fzkypaii 20 jam, v kratkem bomo postavili drogove za električni void visoke napetosti. * CEZARJI — Naših organizacij niti ni čutiti v vasi. Kje tičj za to vzrok, sl sami ne znamo razlagati. Vendar mislimo, da cidlbori teh organizacij ne delajo ničesar. V tekmovanju nismo še- ničesar naredili. Da ne go-1 vorimo še o pripravah za proslavo Prvega maja. Na sestankih vedno samo- trobimo eno in isto-, toda delati,; kakor je videti, se ne zljubi nikomur. * POBEGI — Imeii smo zgodovinskp predavanje. Pred dne-vi nas je obiskal zgodovinar dr. Savnik, ki nam je predaval o zgodovini Istre. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali ”_______; ’ . m . PO ISTRI V SVOBODNI DOMOVINI KOCIJANČIČI — Zdaj lahko privozi v našo vas tudi avtomobil. Majda se bo kdo začudil, ko bo bral gornje besede in ne bo verjel, da ni v mato vas inilkda' privozil ,avtomobil, dekle- se nismo vaščani strinili kot e-den in zgradili 700. metrov, .do',go. nat, k'i vežejo mašo vas z glasno cesto. Toda cesta je že gotova. Sp la Iko po njej primoži z nato vas tudi avto. Vsa dala smo vaščani opravili pro-. Pohitimo s pripravami za proslavo Prvega maja Letošnje prvomajske proslave bodo ponovno pokazale težnje našega ljud. štva, da si z lastnimi silami ustvarja srečnejše dni. Delovni kolektivi, rrino-čime organizacije, kmetje na vasi, mlad na na šolah — skratka sleherni član naše socialistične skupnosti se živahno pripravlja na ta veliki revolucionarni dan s tekmovanjem na raznih področjih dela. Za predvečer Prvega maja pripravljajo člani množičnih organizacij po vseh večjih središčih in vaseh našega okraja slavnostne akademije s pestrimi kulturnimi sporedi. Na vseh vidnejših hribih bodo zagoreli kresovi. Po mestih b,od.o na predvečer priredili baki aide. Prav tako bodo poskrbeli člani organizacij za okrasitev poslopij z zelenjem, zastavami in raznimi parolami. Predvsem pa bodo pomembne razsta.ve .posameznih delovnih kolektivov, ki bodo prikazali svoje izdelke. Na teh razstavah bodo tudi grafikoni, kjer bo razvidno, kako so tekmovali v posameznih podjetjih nà čašt Prvega mgja v izpolnjevanju proizvodnih planov prvega tromesečja letošnjega leta. V tekmovanju na čast Prvega , maja lijanskih srednjih šol v Kopru in Piranu. Vendar za njimi ne zaostajajo niti slovenski dijaki in ostala mladina. Mladinci ho.iio nastopi,li S splošnimi članskimi vajami, poleg tega bodo na keprskem: stadionu dijaki italijanskega liceja In gimnazije v Kopru nastopili še s posebno točko. To točko bodo spremljali z. napevi tržaških pesmi. Ta točka, bo zahtevala mnogo spretnosti. Najtežje vloge ob izvajanju te točke, ki bo trajala 15 minut, bo imelo 16 mladink liceja. Koprske mladinke bodo nastopile z vajami na gredah. Prav tako bodo nastopili narodni zaščitniki in vojaki Jugoslav ariste armade, ki bodo izvajali svoje -vaje s puškami. Sledili bosta množični točki članov in članic, ki stajih sestavila Marjan Žerjal in Vlado Janovski. V okvirnu iproslav Prvega maja bodo tudi motociklistične dirke v Kopra, morske regate v Piranu, Kopru in Izoli ter številne druge lahkoatletske tekme. Prav tako bodo na. ta dan odprli v Piranu fotografsko razstavo s številnimi slikami članov fotoamater-skega kluba. K vsemu temu naj še dodamo to, da bodo letošnje prvomajske proslave, čeprav bo pri njih sodelovalo manj članov kakor prejšnja leta, mnogo kvalitetnejše kakor dosedanje. Za to so nam porok odločnost, požrtvovalnost in pridnost naše mladine, ki se z vso vnemo pripravlja, da proslavi letošnji Prvi maj kar najlepše. Prvega maja bo poleg tega odšlo1 okoli 200 mladincev in mladink na gradnjo mladinske -proge Doboj—Banja Luka. Zdravniški kotiček • I* * n» ««, „ mo-ali sprejmemiitl in namesto pšenice pasEifi-t|-k-cmrir, parad ?r ike im go. V KDZ Aiks, at so."dosegli setve premice 90 %, g »ha 85 %, krompirja 75 %, V Pomjanu so za 100% pretogli' itan tsaijenja čebule' krompir sp :že dosadil,( 100 Krp .-lu so se pričel, prikazovati tisti, ki »ribe k-mije«. .mrd katerimi so bili v veliko zadoščenje dijiako.v zasto-pani tud; profesorji. Toda parnik je kljub vaovom in vetru puščaj vztrajno mo sike milje za seboj Ln popoldne smo se značlj že v Kvarneru pred Reko. Morje se je tudi že precej pomnilo im začeli smo z okraševanjem ladje. Tildi veliko zastavno gaio smo razne'!. Vmes pa je vsakdo strmel proti pristanišču im skušal skozi motno ozračje razioniti »Slovenijo«. Bilo je maio pred čevto uiro popoldne;' ko smo se že približevali luki v toliko, da smo crn.ziH vtiVko rivo ladjo, ki se je počasi približevala Sušaku in vplula v njegovo pristanišče. Da je ■bila to »Slovenija«, nam je to dokazovalo t i'j'mje s'i-f-n. ki se i= za®-’.'» prav tokrat lih traja’o celih deset mi-rrt Krnafn z-ifem smo tudj mi vpluli v redko luko, tol n rtic-a ’ ' i časa črkatii, p.redno 50 prišiLi na ladjo predstavniki carinskih oblasti. Ko so nas ko-ič.no izpustili na kopno, smo se takoj redoli k »Sloveniji«. Prišli 'fno že nekoliko pozno, vrhu tega pa mlsmo imeti dovoljenja',- da “bj se vs.i ipedaii na ladjo. Takò je odšlo n.a k-ov le pet dijakov z darili in tovariš ravnatelj. Nia izidji je bilo že vse -ipotno predstavnikov raznih ustanov in oblasti, ki so ..si ogledovali naprave na ladji »n ureditev prostorov. Tudi mi' smo si na hitro ogledati ladjo. nato na smo predali darila posadki. Ob tej priliki je dijak Zadnikar Julijam želel članom »oTi<1ke uspešno deta na lialdjii- ter zagotovil, da terno dijaki PT še stremeli za iz-. ptfmijevarjiem-nalog, ki smo jih dolžni venja, v-Reki skupno napotili v prosi« luko,: kjer je bila Mit: rt«j >:■ 1 1-Vlh 1 viKo smo se bližali ladji, smo se ro žitelj na palubo te nove velike ladje im smo ši jo takoj zač Ti ■ ogledovati. Razde.VTi - smo se v dve griirii: ri'-bubeniiki in strojniki posebej. Medtem ko so se p.rc.j začeli zanimati za ladijske stroje, so se plovbeniki povzpeli na poveljniki most. Kar lep je bill pogled pazili že na pailubii, da je vse na. električni pogon, smo ugotovili,, da so tildi na mostu do malega vse naprave električne' Najbolj imaš je seveda za-■riiimaila moderna elelktrična krmilna ■narrava. Zdelo se nam je. da smo v kaki avionski kabini, kajt, krmilno kolo je prav tako kot v a vlomih. Najmanjši .premik kolesa že povzroči tud, premik samega krmila. Velika prednost električnega krmfila je tudi ta, da ostane krm/lo vedno v istem položaju ne glede na butanje valov. V bližini krmilnega kolesa se nahaja tudi moderna električna priprava, k:i signalizira požar, če izbruhne v kaikem prostoru. Ladja je nadalje opremljena tudi z radiogonlome-trom, Echo globinomerom ln drugimi ■takimi pripravami, ki so potrebne za va no plovbo po oceanih. Tudi radarska postaja je že 'pripravljena. V spodnjih prastarih poveljništva mostu so nameščene udobne kabin? ta salom! za častnike in potnike. Tudi moderna električna kuhinja ne manjka. Rr ; vsej opremi smo takoj o-paziVi r -eprostost, toda vse je kljub •temu lično izdelano. Ogledali smo Si Indli krmeni del, kjer ima svoje sta-- .nbva:ij-.ike pčostore poaaidka. Ko smo si ogledali gortnji del ladje, ?.mo se' podali še v njeno notranjost, da 'si ogledamo njeno »srce«. Kmalu smo se znašli v svetlem in čistem prostoru im kar začuditi smo se velikim motorjem, ki jih ni bilo malo. Glavini ipogci.i'Ski motor je izdelala tvrdka Stark iz Nizozemske. Motor ima 8.000 . IndicLranllih kemijskih sil, od teh 6.500 ■ efektivnih. Velko os zavrti normalno 116 krat nai. minuto, s čimer dosega iadj.a povprečno hitrost 16 me. skl h milj na Ciro, (kar je enako luči, ne vodovoda, ine bolmliic, niti drugih javn'h ustanov. Zadaje tri .tedne pred padcem mesta niso prebivalci dobivali nobene hrane SPOMINSKI 14. apr Ha 1629 rojen Ohistian HUYGENS, holandski fizik in materna, tik. Postaiviii' je teorijo o valovanju im bzđe’al prvo uro z nihalom. 15. aprila 1689 je iizälo znamenito Wai-vaso.ijevo zgodovinsko delo »Sla-va vojTOdoe Kranjske«. 16. aprila 1828 untiti slaviti španski slikar Francesco GOYA, predhodnik impresionizma. 1844 rojen Anatole FRANCE, f aneoski pisatelj. 17. aprila 1790 umml amerišk; državnik, fizik in pisateilj Benjamin FRANKLIN. Med ameušlm lj d-stvom se je priljubil zaradi svoje. . i ' ’ il ui j ja za demo- kracUjo in napredek, naše ljudstvo pa ga poema predvsem kot izumitelja strelovoda. 18. aprili 1936 umrl italijanski sklada, telj Ottorino RESPIGHI. 1941 dioikonična kapitulacija bivše jugoslovanske vojske. 19. aprila 1824 padel v Miisolumgiju kot prostovoljec za osvoboditev Grčije veliki analeški pesnik lord George BYRON. BO. aprila 571 rojen arabski prerok MOHAMED, ustanovitelj islamske yere. • , ^ iin ni bilo hudi nobene zdravniške 'pomoči. Po menbu so ležala trupla p e-bbratcev-, ki so .umrliiizfiradi-epidemij. Otrok ni več v mestu, ker so ©odrti zaradi pomanjkanja ali bolezni. Seul je danes mrtvo mesto, žalostna slika (nesrečne; Koreje. ... c * Tudi Verdi Je bil kominformist — Ves kulturni sVet je proslavil Verdijevo .obletnico. Seveda so jo hoteli proslaviti tudi v Budimpešti, kjer so u-. iprizoril; njegov ‘»RngiOLieittb«. Arhipak hotel .so ubiti dve niuhi na en'mah. Pred svetom so se hoteli pokazat , da so kultnimi, svojim množicam pa šo hoteli pokazati, da je bil Verdi predhodnik tistega duha, ki vlada danes v sitaltasko-r.akfOšijevaki Madžarski. Seveda se je Verdi ogorčeno boril proli kapitalistom — tako so ga hvalili. Ker pač taknat, ko je Verdi živel, še ni toiilo Stalina, jè pač bilo potrebno rokazati, da je vsaj zelo ljubil Rusijo! In na v-sak inačiin je maral ustvarjati I od v,..invom ruske gilasbe. Libreto »Rigoletta« so na več mest h menjali, 'da bi se, kat je izjavi.! sam direktor opere Aladar Toth, »podčrtala izredna zavest Verdija v odnosu proti zatiralcem puoletariata« ... * V Kaliforniji so sklenili zgraditi v okolici Los Angelesa vrsto montažnih stanovanjskih zgradb. — p» tem obširnem gradbenem načrtu je najbolj zanimivo, da pripeljejo celo enornad-strofino stavbo že sestavljeno na kraj, kjer ito stalla. V ta. namen uporabl jajo posebna motonna vozila; prevažajo j:ih‘ v nočnem času, da ne ovirajo prometa. * V Ameriki vedno bolj uporabljajo televizijo v «raL-Tne namcne — Vojačka služba za zveže uporablja te-lew 'Zijrke telefone, kil omogdčajo te-lefonisllki, da vidi .oseifco, s kaxevo govori. Pasci mo so se zpiniipiàli Annerir ča.Ti za za:i id-i i'e Và j.t-cist ìeigà s'ivetia OZN. Okoli 25 mi’ ijcinov ljudi je ob televizijskih sprejemnikih zasledovalo zasedanje. * Znanost ne uporablja atomske ener. gij v samo za izdelavo atomskih orožij, temveč tudi v mnoge druge ramene, zlasti koristi medicini. — V ZDA so izdela/li napravo, kii izrablja rentgenske žarke, ki ji'h sprošča jedrna ener. gija. Naprava služi zdravljenju raka. Cev tanjša od človeškega lasu Najbolj tanko cev na svetu, tanjšo od človeškega lasu, so uporabil; v londonski šoii za tropske bolezni, da bi s pomočjo te cevi dali injekcijo dotri^či muhi. Ta poskus je bil izvršen zato, da bi ugotovili, zakaj je domača muha v primeri z drugim mrčesom tako zelo odporna prolli Učinku DDT praška. * Tudi letalstvo doživlja velikanski napredek. — Pred 40 leti je letalstvo v ZDA upofaibiljaijo dvokrilce »Curtis«, ki so prelete .i na ui 10 cikali 100 km, danes pa med.drugimi uporablja bombnik B-36 C, ki praleitl na uro okoli 650 kun. ’( . ,■! ,L, Električni daljnovod v višini 2536 m — Hidraearetiraia Kalserbach na vzhadlnem TiraMcem s kapaciteto 6.000 kilovatov ta 45 milijoni ki lovu ajtn ih ur bo v kratkem .dograjena ter izročena faromatu. Zanjo je potreben d.aSjlAcsvsoci z .niEi.-etiPi.i.jo 100.00U Vdi^u/, ki ‘piri koči Sit. Pi.Itein v višini .2536 m prekorači alipski greben in vodi po izredno težavnem terenu v Felbertail. Kulturno umetniško društvo »Vlahovič« iz Zagreba je gostovalo v naših krajih O Te diti] je - v naših krajih gostovala večja 'Skupima m:ad mu.cega kul-turmoumebniškeiga dnušitiva »Jože Vlahovič« iz Zagreba. Mladinsko društvo, ki združuje v svojih vrstah več Sto mladih delavcev, dijakov im študentov, je dobro znano po vsej Ju-igos.avlji po kvaliteti svojih nastope/ in. je bilo ya. - ■■ deležno .največjih pr.iznanij in nagrad. Skupina tega društva je v .naso k 1.-turno moniotonijo prinesla nekaj razvedi ila im nekaj novega. Nastopili s® pevci z raz,'timi na admmi. iu umetnimi peapimi, nekaj talentiranih . i-g/afcev se nam je predstavilo z dvema skečema, raj/ečje zanimanje . a je vsekakor vzbujala fo'Jk!oma skupina, k; nas je prijefno presenetila z brezhibno izvedenimi plesi jugoslovanskih 'nar.cdov. S'k pira je geotovala v Kop u, Izoli, Piranu, nastopila je na kulturni p-i-reditfVli v Borštu in je odšla v Buj-ščino. Ob tem gosliovainju se pred nas po-noviro postavlja vprašanje takta in podo inih pri'rediteiv. Ne bi le kolčno kazalo, da vaioimo čimveč podo- nih stati ,n, da gostujejo pri nas? Po'eg tega pa je še vedno pereče vprašanje Ickajnega.k! 1' «teff.. d ;* P it» 't uprave karrskega ljudskega gledali-šča in nekaterih posameznikov v tej smet je vselkakO' pomembna i 1 vse hvale vred; -.a. Tako se nam bo tudi do. mače gt?da®Se kmalu predrta vito s Svoj mi deli. O tem pa b'ir' "bT --neje pisali v eni prihodnjih številk. nnltU (35 km). Motor je zgrajen po rt.ajinoivejVh načelih. Tudii pomožni mote ji predrataivijjajo veliko trfoč, saj bi z njihovo silo lahko gnali kar tri mar.ij’: ladjice. Ne ntanijfca nliti čedna delavnica z različnimi stroji, ki služijo za najrazličnejša manjša jßoprayiiila. Od tu smo - šli še na ktrno ter si 0-gleidaii krmilni str-pj, ki- je zelo enostaven, a vendar precizen. Ladja ima tudli 'napravo za merjenj? hitrosti, priti jeao na dnu. Z ogledom ladje smo tonili zelo zadovoljni in doginali smo, da je to zelo moderen plomi objekt, k; bo jug oslov aniski trgovtaski mornarici veliko pomagali pri njenlr pre-vozniižkih nalogah. Ob odhodu z ladje je in.aš pevski zbor zapel dve pesmi kot pozdrav ladji im posadki. Vrnili smo se na. naš parnik ter. kmalu nato izpluli iz Reke. Ko smo pluli mimo »Slovenije«, je naša ladijska sirena, zatajita v pozdrav, dijaki ipa ši so raspo, redini za »robni pozdrav«. Trikratni hura je zaoril »Sloveniji«, mlada srca bodočih slovenskih pomorščakov pa so bila burna, ko da doižiiivljajo nekaj velikega, nekaj, kar bi želeli še in še. tnliniU Uv mlUva^iU u Oto bregovih naših rek v Istri je še pred nediaivinimi leitj valovilo življenje, ki g;a dianes mi več, SteviOme mlilne na vodili pceo.i so pregnali električni milini v mestih ter v večjih naseljih. Steze vzdolž vijugastih rek, po katerih so nekoč hiteli naši kmetje z natovorjeno živino in tudi sam,; ma svojih plečih prenašati težke vreče, so tu in tam že docela zarasle z bičjem in robido. Rušev-ine ter stari, v vodo ŠTEVILNI JEZOVI NA POTOKU PRIČAJO O BOGATO RAZVITEM MLINARSTVU zabiti koli, so še ediinii vidni ostanek n.ekdianjega civebočega mlinarstva. Po ustnam izročiti, iz sta" h listin in pi-’ sairi'h virov pa si vendarle lahko ustvarimo dtkaj jaisrio sliko o našem mlinarstvu. 'Naše bralce’bo to prav gotovo zanimata im zaradi tega ne bo odveč, če posvetimo tudi temu vprašanju nekaj waiiic. Zimano je, da so bili stari Slovani dobri poljedelci ter živinorejci. Žitni pridiO'isk je iigral pri njih že od nekdaj zelo v.ažmo vlogo, žito jim je bilo gi.aivmo .sredstvo prehrane. Nič čud. ega torej, če se je mTnsn'hvo mo’mo *az- -vilo že pri stanlh Slovanih. V nekaterih slovarskih deželah imajo km- je še danes navado, da si gradijo za svoje potrebe lastne vodne miline. Tako je ma pr. v goratih predelih Bes’e. Skoro vsak kmet ima svoj mlinček, kii m'.’ie no* in dar m miti ni potrebno, da ibi kdaj pazil na m’e'Ue P-časi, narravi mlinček svoje ta njegov last-, n.ilk gre ob določenem časiu po moko. Ko so Slovani zasedli Istro, so brž obde.lafij plodno zemljo ter posvečali pran/ posebno na- 'iu' di® so si sevieda tudi svoje miline. Preostanki romanskih kolonistov so se zatekli na otoke i,n na nekatera utrjena mesita ter ise havdli odslej zlasti z ritefovom ta trgovino. Ti ljudje so seveda izgubili pravico do zemlje ter se ji tako odtujili, da je postalo po-ljeidsfjstvo zgolj zadeva Slovanov. Prav ta položaj je omogočal, da so se jab Sbi rri "rre'i- . me- stih, ki jih niso zasedli. Tako je romansko prebivafistvo v Istni skoro po. polinoma izginilo. .Spremembe .pa so nastade zaradi masaljevainja Benečanov, ki se sčaisoma spremenijo v okupator, je, malaga jo šllcivrrnrcmiu ljudnšva da -ke ter; spremimjajo tu in tam tud! naipoidnostinio obličje tesa ozemlja, predvsem seiveda na obali. Zaradi ta-kéga ria’iožaja je prihajalo nujno do številnih spopadov s pnišleai. Kljub takemu stanju pa se se je slovansko prebivalstvo veimdarfe ohirainlilo. Naše misr PF-Kt"© nam kaže dovolj jasno, da so bili Slovenc! in Hrvati tu v Istri ra-svojem in prav tako, da so svoje imetje bra dii z. vsemi silami. Mu. >•. ji, kii rvitso siiovamiskega porekla, so v Ist-i zelo redek poijav. V p,nvi polovici XVII. stoletja je blillo ma Rlžami 18 mliJnov iin nič manij jih ni bilo na Diririgcinji, pa čeprav So bile tu vodne razmere mam,j ugodne. Več mlinov je bilo celo na Glinščici pri Zavijah, saj govori listina iz leta 1276 o mlinarjih Mensiliavu in Črnigoju. Pckdicnl ml/marji so živeti že v starih časih prav Doselimo življenje, ki se v marsičem razlikuje od življenja navadnih kmečkih podložnikov. Mlinar jie bil imenitna osebnost, človek, ki je bil ponosen ma svoje bogastvo im trdi na svoje svrboščime. Vsak pod-dložiniilk, ki se je začel baviti z mlinarstvom, je imel večje možnosti zaslužka, se je lahko odkupil ter spremenil v svobodnjaka, svobodnega posestnika, ki ni ničesar dajal fevdalcu. Ce so pa miinarjii nasproti fevdalcu le imeli n-eke obveznosti, so bile te ponavadi siri omi.ie. Tak je tud; primer mlinarja Križmana na Ri-žami (XVI. stoletje), ki je do svojega fevdalnega gospoda imel merda edino obveznost, da miu je od časa do časa poslal 2 pogači (ici'Cij focaci»«)-. Vzeminin sedaj mlinarja, k,; je bil doma iz. Padne i> mu je bilo ime Martin Dragonja ('Manbinus- Dragogna). S sv O'jo ženo Ivanino (ej-- ns .uxor Lva-nina) je bil lasir««K obsežnega sistema mlinov najbrže, na reki Dragonji, nekje v bližin kivii.ča. List na,iz leta 1551, iki govori p tem mli»a-ju.' n’tine omenja, reke Dragonje, navaja le Rejo, reko ali rečico, na kateri tečejo številni mlini. Mlinar Dragonja je dobil ime po svojem predniku. Osebno ime Dragonja je bilo v starih časih pri naših ljudeh zelo priljubljeno ter tudi močno razširjeno. Iz podatkov, kii jih navaja zgoraj navedena tistima, si lahko zamišljamo, da je imel Martin Dra_ gorja ob rekli hišico, v kateri je prebiva] ter tamkaj v tirili c" o mlinčkov. Vsi ti mlinčki so imeli istega gospodarja, bill] pa so vendarle e-ncita zase. Mlinček je bil le delec podjetja, postan 'Pa te lahko tudi samostojno podjetje. Ta mlinček, delec goarodarukegia podjetja, je bil »postavki«, eno 'Mlinsko kolo, ki je mlelo Valen» od d-ugib. Mlinar je postavil na rek; celo- vrsto mlinčkov (postav), z!»mli če sp-to zahtevale posebne vodne razmeraCi 7n?rn jo. da je 'eka D a-, gonja hudournik, dmpoleti voda uplahne. B-av . zaradi tega si je Martin Drago- ra pur.tavM «ao v 'To m ■ .tev ali postov. Ko se je' piranski držav-ijajn Iv.an, sim Ivama de Prato odločil, da si kupi miimfek, se je ob.mil na Dragando, -ki mu je od svoiega mtilu skega podjetja prodal en mlinček, 0- 7.' orna eno nn'.irtüikö postavo (urnam postavam molendiinii). Notar, ki je piisa! kupciprodajno pogodbo, ni mogel najti lat make in miti ne italijanske besede, ki naj bi pomerüL« poTi-'d trn je zaradi tega uporabljal slovenski Izraz. Manila Dragando je bil trnovit mVn.air, svobcidnjaik, ki je svobodno raizipcilagal s svojim iimetjeim ter prodajal, kamor je pač sam hotel. Tak je bil Dragonja, ki je bil doma iz Padne ta se je spustil v dolino, da ti si ob melici uEtiwam‘1 lepše življenje. To je tudi dosegel. Zemlja pri Sečovljah je bila za časa Martina Dragonje dobro obdelana. Njegovi sosedje .so bili Pirthci, Medo-š., ter Grbci, vsi podložniki, on pa je bill svoboidjalk. O mlliinlih ter mlinarjih krožijo še danes med ljudstvom različne govorice iin celo pravljice. Pr;; bogatih mlinarjih je bilto življenje zelo živo. Tu so se sklepale najrazliičr/ijše kupčije. Marši, jcaber.i mlinar se je bili spremenil tudi bogatega tngovca. Starejši sloven-9kj piiisatelji ,so radi uparaiMjali mlinar, je. tudi za sn.ov v svojih pdv.estih. Naš MtiTini - DragCiiija. je ci p a : '1 gon Ivo zanimiva osebnost. Morda se nam bo posrečilo o njem zvedeti še kaj. V času Martina Dragonje so bili Slovenc,] v Sečovljah trdno na svojem. Stare listine omenjajo zanimiva ledinska liimeiraa (Vatovamišče, Mala pobo-čina itd.), ki zopet kažejo, da so biiiti Stovemci že .iz starih časov na tam cizcimfiju - tirdinb zalkoreininjeni. V novejši dobi je razvoj iztrebil skci'o vse stare mline. Kar jiih je še ostalo iv Istri, b! jih lahko našteli na prste. V bližiinii Križišča so še ostanki Rotovega mlina, ki so ga leta 1944 zažgali .Nemci, vs POGORIŠČE ROTOVEGA MLINA, KI SO GA V ZADNJI VOJNI POŽGALI NEMCI lO ■ •¥'0> IGLICA To pa prav gotovo poznate. Kot igla je ali pa sablja. Tanka, zelo ozka, in je tudi do pol metra dolga. Pri nas ji pravijo na ribjem trgu angu-sigolo. Tudi dobi se v vseh letnih časih, največ pa jih polove pozimi in jeseni. Imajo za te tanke ribe prav' posebne mreže, za prijetno zabavo jih nekateri love tudi na..trnek. Posebnih plavuti nima, ima že plavuti, toda niso kaj prida .razvite. Odrasla iglica plava, se zvija kot kača in plava, da je kaj, seveda ne iz ljube zabave ali pa iz strasti do tekmovanja, temveč da si išče in lovi žrtve za svoj želodec. Je namreč vedno lačna čin ji pride vse prav, kar le more in hoče v usta in želodec; toda tudi iglice neredlkcikrat zdrknejo kot igle v žrelo večjih in mogočnejših prebivalcev morja. Iglice so ribe, ki ljubijo globoko morje, od marca do julija pa zelo rade zaidejo h kraju in na plitvo, ker se jim ta mesta zde primerna za njih ikre in mladi zarod. Bojda prav posebno prija mlademu zarodu, če sta mu oče im mati iglica poskrbela zibelko v zelenem morskem baru. Ikre so majhne in so preskrbljene z mnogimi nitkami, s katerimi se pritrdi na morsko rastlinje. Odrasle iglice imajo čeljusti podaljšane v raven sabljast in dolg kljun. Zanimivo je opazovati, kako se te čeljusti daljšajo. Mlada iglica raste, vsak dan je daljša in s telesno dolžino se daljša spodnja čeljust, zgornja čeljust ostaja kratka, spodnja se pa daljša kot žlica. Toda ko doseže mlada iglica dolžino nekako1 devetdeset milimetrov, Se prične sorazmerno daljšat;' tudi zgornja čeljušt ita pri dolžini 150 milimetrov je še med obema čeljustima v dolžini razlike le še za tri, očesne Širine; pri odrašli iglici, dolgi okoli pol metra in čez, je pa še zgornja čeljust prav za malenkost krajša od spodnje. Pri nas velja iglica za izvrstno ribo, najboljši poznavalci pravi,jo, da je najboljša v aprilu. Gospodinje jih najraje zvrejo in pečejo. Kv pripravljamo iglico, vidimo, da ima zelene kosti, toda to nobenega ne moti. Tudi okus mesa je nekaj prav posebnega. Iglica je pri nas zelo navadna riba. V Atlantskem oceanu živi od severne Norveške do Sredozemskega morja. V Sredozemskem .morju in sosednih morjih kakor tudi v Črnem, morju jiih je polno. Ne zameri se ji včasih zaplavati tudi po rekah. Toda ne pir» nrav da’eč navzgor, prav v čisto sladko vodo nikoli ne zaide, gre pač tako daleč, da še čuti malo soli, potem se pa zvlije, obrne in odvije se nazaj v svojo domovino, v slano morje. Omenili smo že, da je neusmiljen lovec, tako jo žene lovska strast, da se včasih prav Zaganja in skače iz vade. Kadar ribiči ponoči svetijo na morju, se iglice kaj kmalu približajo svetlobi. Zagovarjajo jiih, pravijo, da niso radovedne, čeprav imajo to lastnost, marveč da so le špekulantike, kar je vse bolj moderno, ker menijo, da so k luč; že priplavale manjše ribice, s katerimi bi .tudi one lahko opravile, da se ne bo treba z njimi muditi ribičem. ,0iii IB« \ PRED 10. OBLETNICO OF SLOVENIJE Septembra meseca 1943. leta je doživela Isti a ni2ij.hu j^esa izmed udarcev pod fia&ističnim terorjem. Krvava nem_ Škia oft.i^.va je prizadejala gorje slehernemu' domai*lini. Skoraj ni je bilo dr uižiine, k j ne bi bila ob&utšla so vraž_ ni'koive pete. Sledove tega vandalskega pohoda j-e biiLo.poznati prav na vsa_ kem pragu. To je biilia za Istro Ln za Primorsko teika, a bogata preizkušnja. Ljudstvo se je p ekalilo *n še odločneje st i i f o Pr incarni ien o i> h ' 1 o magati še težje udarce, nepopustljivo se boriti im žrtvovati, le da doseže tako za žeH j etno im težko pr ičakovano svobodo. Banci Nardomio osvobodiilne vojske so 'še kireL iktije stiantili za puške in z ma'jčevrjniim duhom pobijali fašiste, da očuvatjo vsaj ono, kar še ni sovraž. prvo nemško ofenzivo v Istri nik na njihovi zemlji uničil. Ljudje so sedaj dobro vedeli, da se fašističnim krvnikom ne im.»jo siami, niti matere ta otroci. Fašisti so bili še vedno željni ot-olke ko 1. še vedro so pretili z oigmijem iin smrtjo, edina opora im toliaižibia so bili ljudstvu par-■ i . <. / ■ a uza- nom tudi poslednji košček kruha, jim nudili istreho ta jih ipoidipiiiral/i v najtežjih trenutkih in Narodna osvobodilna vojaka je postajala z dneva v dam močnejša. K,o smo se v temi počasi pomikali proti cesti, ki jo je bilo treba prekoračiti in se tako prebiti skozi sovraž-tuka/ obroč, sem se v bliižiiinii ceste ozrl, da ugotovim kakšno je stanje. Kctana se je zaustavila, veza ni bila TAKSNE SLEDOVE PU3CAU ZA SEBOJ OKUPATOR pretrgana. Obvezna je bila najstirožja tišilna. S komisarjem bataljon® im še dvema tovanižema srno splezal; do obcestnega grmovja, kjer smo zagledali in nekaj miniut opazovali SSovca, ki je, kljub temu da ga v nočmi temi in samoti nihče ni ikantrdlfirail, korakal v mirnem stavu po ipraviiih vojaške discipline točno petnajst korakov proti nam, nato pa »levo krug« ita zopet petnajst korakov v nasprotno smer, medtem pa se je rei osno ca-al na levo in na desno, ikalkor da je ves svet njegov. Levo, toda precej daieč od nas je bil drugi SSOivec, ki je.v kretnja^ posnemal našega bližrjega soseda. Iz op-ez. mesti smo naperili brzostrelke v prvo im dr.uigo smf.. Nemci • m. -o' i,i fea nriikaižejo■’ižarometi tovornega aivtomehffla, z desine stràni pa se s šibkejšo- razsvetljavo pomika proti nam oklopni avto/ Nepremično, zadržujoč celo sapo smo čakali, da sta. vozili zdrveli mimo, vojaka pa sta ostala na cesti in nadaljevala svoje dolgočasno korakanje. S iezali smo se nazaj do čela naše kolone iin niačrt za prekoračenje ceste je bil baiteli izdeiliain: dv.a tovariša sta se oddalj ila vsak v svojo smer, kolona pa je k u n .a ,počasi naprej. V|-e je šlo tošino po načrtu! S kolono smo Mii skoraj pni cesti, ko sta na levi 'i ' j»., desili strani odjek,mila rata, la. Sovražnikovi straži, ki so nam bili smo čez cesto in se naglo oddaljili. Za nami so regljale strojnice ln pokale nem- ke brzostrelke. Deset minut potem smo se ustavili ta z zadovoljstvom ugotovili, da ni nobeden izmed nas padel ta tudi ra- ritan mi ''li1 nihče. Razpoloženje je bilo dobro. Bili smo utrujeni, vendar tu mi bilo še mesta za počitek. Usta-vii, li smo se v neki h ositi šele po treh urah nar-cnireiga mri ša. Od ihajbiižje vasice smo fciillii oddaljeni samo kakšne Tl ure. Od tu bi lahko dobili nekaj brane. Toda lizmiičeinii bore; se za hrano sploh niso zmenili, popadati so ma bla im zaspali. Mirno je petek’o -nekaj ur ln že smo bili inamei.ijeini poslat; patruljo v vas, ko nom je s'ddi ■ ja straža javila, da je v gozdu s’ršatli sumljivo šumlljanje. Takoj nato je maša patrulja naletela ra p iVe 'Nrimse, k; so ise- preni-va-i «ko» n-rn-ii ■ i-> so bili že v naši nepo.sre«tai bližin!. Berci! so Mil; v trenutku na. nogah. Spustil f smo nekaj rafalov In se naglih korakov’ uimimteiiTi. Medtem -k-o smo se spuščaH na drugi stran; hriba v dolino, «o nad našemi glavami švigale -un*e1 ke. Nenrnisefno je b lp. tedaj se ustavljat ; in misliti na borbo. Nemci so ,bW v veliki premoči, mi pa lačni, utrujeni in izmučeni. 'Poda vede,Ti smo, da se borimo na naši zemlji za naše pravice, da je ljudstvo : a nah' strain, da nas podbi-ra in da f Sarmo z rumi tvega in žrtvuje. Nemci so le začasna železna teroristična rna, krate'! sc majajo t.'a pod ncgamii ta bo v k-ailkem propadla, kakor šo v zgodovini propadle vse teroristične vladavine. (Nadaljevanje sledi) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiniiimiiuiiimi Čitajte in širite «Idwlä tednik» NAŠIM KMETOVALCEM OOOOOOOOOO oooooooooo = IÉMÉ. H* I IFIIZIRUILTrlUIRA IN SPDIRTT naj bi Pot, kii pelje k povečanju kmetijskih priidfllköV je odvisna od več či-riMMIfev; Predvsem pr idejo vpošteiv podmetane in tanine razmere določenega okoliša .in nato zahteve domačega im zunanjega tržišča. Vsakomur je jasno, da se bi kmet zanimal za pri-, dellaivo tistih kulturnih .rastlin, ki jih na tržiščih draže proda, kakor pa takih, is katerimo večkrat niti ne krije pridelovalnih stroškov. NŠ5 enoletni gospodarski plan se pW določevanju setvene površine ozira predvsem in,a podnebne im talne razmere okoliša im'h ato na zahteve tržišč. Nesmiselno jie igojiti nekatere kulturne rastline zaradi tega, ker jih nujno ra-binkf; če (piar jim ne odgovarjajo kli-mfa: .i,rf tilt) Količina in kvaliteta pridelka je obenem odvuana od sorte. Vsi dobro vemo, da bi zastonj krmil» kravo ne-mlèarie rase, budi z najboljšimi krmili. Enako je z rastlinami. Lahko so vsi omanjemi pogojil tako ugodni, da je pričakovati najboljšega pridelka, zaradi slabe vrste semena pa je pri- déltìk pičel, razočaranje kmeta pa veliko. Kaj sledi iz vsega tega? Zaključek, da moramo posvetiti semeno-gojstvu največjo pažnjo. Potrebno je, da se naši kimeitje naučijo spoznavati iprave sötte semen; Piri naibaiVi, semen 'imamo že dobre izkušnje in vemo,- iz katerih dežel' jiim moramo kupovati. Navadilo drži praviiilo: »Uvažaj seme iz bcilj mirzilih krajev.« Tega pregovora pa se me smemo držati absolutno. Dokazalo se je n. pr., da so se žitarice Uvožene iz gorskih krajev boilj obnesle, kakor tiste iz severnih krajev. Vsaka rastlina se po več ali manj letih' gojitve v istem kraju in z uporabo vedno istega semema izrodi (degenerira). Zato moramo seme uvažati iz bolj oddaljenih krajev. Končino jè naglasiti potrebo izboljšanja Bèmehìstóih' vrst; ki se kakor smo že omenili slabšo iz leta v leto. Izbolj-šairfje vrste pa zehiteva reisnega in anatre egia sperimeintainega dela. Samb s sèrak'oiijib pridamo v rastlinstvo do sort (vrst), ki odgovarjajo dotič- Nekaj nasvetov o kunčjereji Rbja kUihicev je pri nas na žalost zelo zanemarjena. Tej panogi maramo brez nadaljinega posvetiti malo več skribi. Kolikokrat se tožijo naše gospodinje, da nimajo kaj deti v lonec in v teh primerih bi prav prišla zajčja pečenka. Kunec ima z druige strani prav malo zahtev. Zadovolji se z ivsako tarmo. Kunce lahko krmimo z raznimi kuhinjskim, odpadki. Zello dobro izkoristi odpadke zelja, krompirja in repe. Poleg teh odpadkov jim pola,gamo travo, mrve sena, korenje itd. Lahko rečemo, da poleg prašiča e-dino ikunec lahko izkoristj najbolj raz- Naše zdravilne rastline Pljučnica FfljuJÄca', ki raste zgodaj spomladi, ima idvetje podabnio1 trobentici ali jegliču, le da so cvetov» spočetka rdeči, ki pozneje pomodrijo, itn da se nahajajo ina daljšem steblu. Najdemo jo v apmö’nii zemlji, ob senčnih gozdovih, potokih, živih mejah in grmovju. Njene cvetove nabiramo od ma.rca do aprila,, {iste pa old marca do junija. Uporabljamo jo pr; obolenju vratu, dihal, pljuč in proti! nadiuhi. Zlasti se dpbro obnese pni kašlju in hripavosti. Uporabljamo jo še pri nekaterih drugih boleznih kot pri bolečinah v mehurju, dr iški in gr iži. U-živamo jo v obliki čaja tako, da damo dve žli-Cj posušene pljučnice v skodelo vrele vode. Ta način uporabe je najčešći. ličino krmo. Ne priporočamo rejo v hlevih. Kuince mOramo vzgajati vedno v kletkah. Lesene kletke si lahko napravimo iz starih in rabljenih zabojev, ki jih dobimo lahko pri trgovcih, ali pa iz ostankov lesa pri lesnih trgovinah — piri nas pri »Boru«. Za taum-čirejo moralno navdušiti .posebno mladino, saj se prav mladina rada zabava s tem delom. Krma inaj ne bo vedno enaka, ampak jo je treba večkrat menjati. Najbolj ugaja kuncem dobro sano posebno detelje in lucerne. Po zim; mora imeti kunec na razpolago vedno nekaj korenja. Pomladi iin poleti jih ne smemo krmiti izključno de z svežo krmo, zlasti pa ne s tako, ki je vlažna od rose. Brejim in doječim samicam priložimo nekaj otrobov ali zrnja. Veliko napako delajo nekateri kmetje, ki prepuščajo samico po 5 in še večkrat na leto ta samcu. Najbolje je pustiti samico samo trikrat na leto k samcu in sicer zgodaj spomladi, v mesecu juniju in konično v mesecu septembru. Ko fdesežejo mladiči tri mesece starosti, moramo ločiti samice od samcev, ker je nevarnost parenja v tesnem sorodstvu, kair prinaša težka pcalediice — degeneracijo. Enako moramo Vedno imeti ločeno saifice od samic. Prepuščati moramo vedno samico k sairnbu in ,ne narobe. Samico .pustimo ik satnicu, ko se poja. To o-pazimo po teh-le znakih: samica postarne nemirne, Voha okoli sebe, rije po slami. Prepuščamo jo k samcu, ko je deisegla 1 leto starosti. Zajka nosi 4 tedne. J. Je pa davi slanca pala Je pa davi slan’ca pala na zelene travnike, je vso trav’eo pomorila in vse žlahtne rožice. »Men’ pa ni za rož’ce1 zale, če jih sldn’ca pomori; mfen’ je le za dekle moje, če me ona zapusti. Ravno sredj moj’ga srca ena rožica cveti, če ne boš ji prilivala, sfe' gotovo posuši«. »»Kaj ji bodem prilivala, ki nimam vinca ne vode; jaz pa bom ji prilivala svoje grenke' solzice««. Kaj ti je, deklica? »Kaj ti je, deklica, da si tak’ žalostna?« »»Kaj mi jev nič mi ni, vše me boli! Nišem bolana, ne, pa tudi zdrava ne; močno je ranjeno moje srce. Faniič na vojsk’ leži, fantič, oj vstani mi!«« »Kako pa vstati četri, krogla tišči!« »»Oblekla bom črni gvant, saj bil je to moj fant, saj bil je to moj fant, k’ mrtev leži.«« Kadar boš ti vandrat šel Kadar boš ti vandrat šel, pridi mi pbvedat, da ti,bom pomagala punkeljček povezat’. Punkeljček vezala bom, milo sč jokala bom, ker t’ ne b’jo vidTe več moje pči. Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom pamagala punkdljček razvezat’. Punkeljček razvez’vala bom glasno se smejala bòni, ker te b’jo vidTe spet moje oči. n trmi1 kraju. Tukaj pridemo do za-kl.jiučfka, k alko potrobili a je pni nas u-vedba semenske službe pri Poverjeništvih za Kmetijstvo. V mnogih na-prčdnllh kmetijskih deželah delajo po. sSbitrf Znanstveni zavod», -lil preiskujejo, zbirajo in ugotavljajo najbolj odgovarjajoče vrste. Samo Cekostova-Ska je'imela pred vojno lil poskusnih' rsperìmantàlniite) postaj. V Nemčiji se je bavilo samo s selekcijo kromoirija 20 potejeiiij. V Jugoslaviji, delajo danes po vseh ljudskih republikah Znanstven» zavodi. Delajp različne ,pastose. Na temelju znanstvenih sperimeintailmih ugotovitev, danes v Jugoslaviji sejejo različne rastline i.i ,redijo žiivali, tai jih prej niso. Dolžnost našega Zavoda za pospeše. vanje gospodarstva, Kmetijske šole im še neikaitenlh kmetijskih podjetij bi Bila, da se začne tuidii pr; nas deilati v tem smislu. Letos smo depilili iz Jugoslavije, Italije, Nizozemske semena povrt-mim. DofciMi smo .tudi semema, k; bi jih lahko siami doma vzgojili. Izdajamo dragocene devize za blago, ki bi ga lahko sami doma pridelali. V tekočem letu b» morali prav problem odkupa semen vzeti bolj resino. 2e takoj sedaj naj bi se postavile posebne komisije za določevanje, katere sorte naj bi gojili. Pridelovalci semen (v tem pogledu naj b; prednjačile naše KDZ!), bi se' morali obvezati, da bodo gojile kulture namen jen e za proizvodnjo se. mena po vseh pravilih semenske službe. 2è v razvoju rastlin samih bi mo. rali voditi računa,’ če bo posevek priznan ali ne za semensko robo. Ce spoznamo n.a terenu, da določena Vrata rastline odgovarja kroju, kjer se gaji, larko to vrsto priporočamo za 'bodočo’ setev. Komisije ugotovijo, če seme v resnici odgovarja strukturi terena in podneblju, če je odporno proti raznim nezgodam. Seie ob Upoštevanju vseh odločujočih faktorjev lahko odločimo ib odredimo, naj se v Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja Piran neporažen v Izoli I Vsi ljubitelji noigometa so v nedeljo pričakovali zmago Airr.igoriija nad Piranom v finalni tekmi za nogometno prvenstvo našega ozemlja. To pot pa so se zmotili. Moštvo Pirana je pokazalo lanskoletnemu prvaku, kaj se lahko doseže z vztrajnostjo iin požrtvovalnostjo. Saj je doseglo, kljub temu da je več kot polovico tekme moralo igrati brez svojega najboljšega napadalca Remor-ja nadvse časten iin dragocen rezultat, tai bo morda lOdlločujoče za dokončna plasman. Po tem rezultatu je prvenstvo še pridobilo na zanimivosti, iker bomo moraii verjetno čakati do poslednjega kola, da boroo izvedeti za prvaka, za katerega rta p:i vsekakor favorita moštvi Arrigoniija iin Pirana, V Trstu, kot smo sicer le predvide- vali, je Mantebello premagal enajsterico Sv. Justa in se tako uvrstil tik za favoritima. Rezultati: v Izoli: Arrigoni - Piran 1:1 (1:1). V Trstu: Montebello - Sv. Just 2 : 0 (0 : 0). ; ■*] Po izidih drugega kola lestvica izgleda takole: A'rrlilgcini! 2 1 1 0 u 2 3 P Inan 21 1 0 .4 2 3 Mori'tebeliò 2 1 Ö 1 3 3 2 Sv. Just 2 0 0 2 12 1 0 V III. kolti, ki ga bodo odigrali v ineideljo, bo Anrigani nastopi; v Trstu proti MomtetaeHlu, Piran pa na domačem igrišču proti Sv. Justu. Istrski enajsterici sta favorita. Arrisemi bo moral-napeti vše svoje sile, čs si bo hotel ipnibortti obe točki. Obvestilo rejcem perutnine Na neštete dopise sporočamo rejcem perutnine, tako zadrugam kakor tudi posameznim kmetovalcem, da za prvo valenje v naši umetni valilnici v Ankaranu ne moremo več sprejemati jajc, ker je prva partija valentia že zaključena. Za naslednje umetno valenje naj nam vsi takoj sporočijo za valenje predvideno količino jajc. Jajca morajo biti oplojena', označena z datumom, ko so bila znežena, in ne smejo biti stara več kot deset dni. Za vse rejce perutnine se vrši letos valenje brezplačno. Kmetijska poskusna postaja Ankaran. tik A jugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ v TEDNU od 13. IV. 1951 do 19. IV. 1951 Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (.ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 2,3.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15), 12.45, 19.15 in 23:00. Pregled tiska v slovenščini vsak däh"(razen nedelje) ob 14.15. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 im 7.45). PETEK 13. IV. 1951: 13.15 Igra orkester JA iz Portoroža; 20.00 Uganite, kaj igramo! 22.00 Ljudska univerza: Prostor med zvezdami. Nova astronomska dognanja. — SOBOTA 11. IV. 1951': 14.00 Polke in valčke igra vaški Trio, vmes poje narodne Franc Koren. — NEDELJA 15. IV. 1951: 8.30 Kmetijska ura; 11.30 Glasba po žeijsli; 13.30' Pionirska ura: Ob tabornem ognju; 17.00 Oddaja za podeželje — F. Milčinski: Mata jev Matija — Reportaža: Gojenje ostrig na naš», obali. — PONEDELJEK 16. IV. 1951: 13.4Ö Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku, 23. predavanje: 19.00 Valčki Johanna Straussa; 19.45 Slovenska narodna glasba; 22.00 Večerno branje: Iz del Rada Murnika. — TOREK 17. IV. 1951: 12.00 Slovenske narodne pojejo naši zbori; 19.45 Kulturni pregled. — SREDA 18. IV. 1951: 13.15 Glasbene pomladanske slike; 2L00 Literarna oddaja: N. V. Gogolj, Mrtve duše. — ČETRTEK 19. IV. 1951 20,10 Jezikovni pogovori; 20.30 Poje tržaški komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca; 21.00 Obzorja: »Sueški kanal«; 22.15 L. van Beethoven: Sim-sonija št. 3 op. 55 (Eroica). PONEKOD JE PŠENICA 2E POG ALA KLASJE določenem okolišu uporabi za setev določena sorta semena. Vse to pa še ne zadostuje. Tudi take v-rste, ki odgovarjajo navedenim pogojem, moramo več let pr e iskušati in določiti, koliko let vztrajajo in dajejo tak pridelek, da se jih izplača gojiti. Komaj cez nekaj let .namreč začnejo nekatere sorte hirati, tedaj moramo uporabiti sorte iz drugih oddaljenih krajev. Posebno pozornost moramo posvetiti našemu krompirju. Pridelek te naše, lahko ,rečem,o, glavne kulturne rastli-propada iz leta v leto. TuTdi v najboljših letih ne bomo prišli do visokih pridelkov, (ker je na splošno »zgodnji labinski« krompir degenerirah. O’ tem predmetu je bilo že govora v našem tisku. Letos smo doblilj nekaj vagonov holandskega semenskega krompirja. Kmetje poskušajo Izboljšati seme z n abavo krompirja po več ali manij cdidiajjeniih vaseh ali vedno na našem ozemlju. Poskusiti bomo morali izboljšati seme s poletno vzgojo krompirja. O tem pa bomo razpravljali obširneje v posebnem članku. Dr. J. NARDONE NÖGOMETN1 PRVAK ISTRSKEGA OKROŽJA Moštvo opekarne Nandone iz Izole si je zasluženo osvojilo naslov nogometnega prvaka Išbfekega okrožja za leto 1951. Nihče ni siicer dvOmlll o končnem u-špehu Izolanov, ki vsled visokih in nespornih zmag zaslužijo javno pohvalo. Prepričan; smo, da bodo tudi v bodočem prvenstvu za Tržaško ozemlje, pri katerem bodo sodelovali-, častno zastopali svoje društvo.. Presenetilo pa je moštvo Rdeče zvezde iz Ankarana, ker si je prav v zadnji tetami nepričakovano zaigralo drago mesto, tai ga je zasedel -njegov nedeljski zmagovalec Arrigoni b. V ostalih tekmah so zmagati favoriti. laidi IX. im zadnjega kola: Soline — Autor a b 2 : 1, AririigOini b — Rdeča zvezda 5 : 1, Nandone — Medusa b 3 : 1, Aimpelèa — Piran 2 : 0, Partizan — Strusnan 2 : 0. Dokončna lestvica: NARDONE 31 točk, Arrigoni b 24, Rdeča zvezda 23, Aurora ib im Medusa b 22, Soline 19, Partizan 13, Amipalea 8, -Strugnan 3, Piran B 0. nje za »Pokaj Istre« in vse kaže, da bodo resen tekmec za prvo mesto. Koprsko moštvo pa je moralo pustiti obe točki v Rovinju, kjer se je domače moštvo bolje izkazalo na igrišču im zasluženo, čeprav tesno, zmagalo. Rezultati: Buje — TT Rovinj 4 : o, Rovinj — Koper 3 : 2, Pulj II — Medu l i n 1 : 0. V II. . taoil-u bo v Kopru nastopilo moštvo Uljanika iz Pulija, v Piranu druga emiaijstorica mesta Pulja, Buj-čanj se odpeljejo v Rušo, kjer bodo morali zastaviti vse sile, če bodo hoteli doseči zmago. NA NOVEM IGRIŠČU V KOPRU 2E IGRAJO -Na noivem fiLžkUtturnem igrišču v Kopru se je začel v nedeljo prvenstveni kvalifikacijski turnir v košarki, pri ‘katerem sodelujejo moštva Iz Trsta. JA in jz inašeiga okrožja. Kot je bilo pričakovati, so se na igrišču uveljavili Tržačani, katerim naši taojarkašj še miso kos vsled še nezadostnega treninga. Košarkaški klub iz Trsta je z lahkoto premagal moštvo JA z visokim rezultatom 53 — 37, tržaški Polet pa je moral napeti vse sile, da je premagal koprsko moštvo Aurore s tesnim rezultatom 21 — 19. PRESENEČENJE V JUGOSLOVANSKEM PRVENSTVU Velika presenečenja imam je prineslo IV. ikolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva, v katerem so bila poražena kar tri od štirih vodečih moštev. Ce je bij poraz Hajduka po zaslugi Dinama pričakovan im torej, opravičljiv, so pa porazi Partizana in še prav ;p*osetano Rdeče zvezdè, ki je izgubila na domačem igrišču, vsekakor neopravičljivi im mam potrjujejo da se najboljša jugoslovanska moštva nahajajo v slabi kondiciji. To bo brez dvoma delalo valiike težave državnim trenenje.m, kii so potati-cani, da sestavijo državno reprezentanco, ki, kakor je znano, se bo 6. maja srečala z italijansko v Milanu. Rezultati IV. -kola: Rdeča zvezda — Mačva 1 : 2 (1 : 0), Borac — Spartak 1 ; 0 (1 : 0). Sarajevo — Partizan 1 : 0 (0 : 0). Dinamo — Hajduk 3 : O (0:0), BSK — Lokomotiva 0 : 1 (0 : 1) Vojvodina — Napredak 1 : 0 (0 : 0). Sestanek .odbora Zveze kulturnih delavcev V soboto 14. t. m. bo ob 14.30 v Domu kulture sestanek odbora Zvez;-, kulturnih delavcev Istrskega -okrožja. Udeležba je za odbornike obvezna. BUJCANI SO ZACELI BORBO :>ZA POKAL ISTREi Z visoko zmago nad moštvom tobačne tovarne iz Rovinja so Bujča-m dobro začeli .nogometno tekmova- OGLASI - OBJAVE Podjetjem Ut u&tanmam! V našem listu smo uvedli rubriko Objave in oglasi; Podjetja, ustanove in posamezniki imajo s tem možnost oglašati. Izkoristite priliko in pošiljajte besedila oglasov, objav, osmrtnic, raznih zahval in čestitk najkasneje do vsake srede opoldne za naslednjo številko. Čestitke delovnih kolektivov, podje tij, ustanov in posameznikov za Prvi maj sprejemamo do 24. t. m. Uprava »Istrskega tednika« llllllllllllllllllllllll Vse naročnike na izdaje knjig slovenskih založb obveščamo, da je prispela prva knjiga, in sicer: Fr. Finžgar: »Njiva« ter prosimo, da jo čimprej dvignejo v naši knjigarni v Kopru. Rezervirano jo imajo do 10. IV. Uprava LI-PA Koper \JUtsUa macUosi Janez Trdima naš znani stari pisatelj je spisal veliko število pregovorov in ugank. Večinoma se v njih iz-ražfije - harbidirti humor im zdrava rril-setaost. Najibolj zanimive so uganke, katere je objaviti v reviji »Ljubljanski zvon« leta 1881. Navajamo nekaj najbolj značilnih: »Iž kože je prišel, nima kože in za kožo leze? (Vino)« »Salm sem 1-eihak, da me lahko vsak otrok zvrne, če se človeka primem, pa dobim težo, da ga ni korenjaka, ki ped mjio me bi omagal«? (Vilno v steklenic; in ip-itj šinOisit)«. »Jaz -sem čuden popotnik: ma-vzdo-i tečem pa na vrh pridem,? (Vinu im glava). »Matt zakopana, oče obešen, sin po svetu hodi pa ljudi moti? (Trta, grozd, vino). Vsakega cesarja ustrahujem — reveža pa ml se mi treba batii? (Vino, ki revežu mi nevarno, iker ga nima!). NAVODILO Kako ugotoviš strami neba v temi? Izteani retao, p-oil-oži narijo uro in se počasi obračaj. Tam, -kjer ti ura zmanjka, je vzhod, i TRGOVINA V kitajskih čaocipisih so se pojavili tìSS/Bf z masléidihlj-Stì 'bčsfeditloim1: Matere in žtue taiitajinkih prostovoljcev! Pcsretlhe otblelke naročajte pri Sòvj-et-sikio-kiitajski mešani krojaški družbi. REDKOST Iz Mogtave poročajo, da bo moral T-o®!iattj GPet v Moskvo, če se bodo izstopanja iz KPI nadaljevala s takim in POSffiEK tempom. Tam ga bodo morali obdržati za' vedno, ker bo taat član KP Italije predstavljali redkost. V NEKI KOPRSKI MENZI MED ABONENTI A — Te prte bi že trebalo dati v časopise. B — Ah, to je že obrabljeno sredstvo. C — Da, da, zato bi bilo bolje jih dait; v »žehto«. (D — Vi, to je pa kar dober »vic«), NAJLJUBŠA BESEDA NAŠIH NATAKARJEV IN NAMEŠČENCEV Ka’era je najtjutoša beseda nekaterih naših natakarjev in .nameščencev? »Nimamo«! IZGUBIL JE LISTNICO Z VSEMI DOKUMENTI. Jože Fičur iz Medošev št. 130 j,e v marcu na poti iz Kort izgubil listnico z vsemi dokumenti in osebno izkaznica. S tem razglaša svojo osebno izkaznico za neveljavno. Poštenega najditelja pa 'kljub tem-u prosi, da najdeno vrne proti nagradi. IZGUBILA sem osebno izkaznico in vse druge dokium-ente od rižanskega bloka do Kopra. Osebno izkaznico razglašam za neveljavno. Jelerčič Justina. SAMSKO SOBO ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KUPIM štiri roje čebel. Ponudbe poslati na upravo 'lista pod šifro »Ce-betni roj«. Obvestilo naročnikom! Stari in novi naročniki, ki še niso poravnali naročnine, naj to po ritož-nosti store čimprej. Naročnino lahko nakažejo po pošti ali pa poravnajo osebno na upravi lista v Kopru oziroma pri poverjenikih. Uprava »Istrskega tednika« Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgov-onmi urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročnina .... 150 din Polletna naročnina ... 75 din Četrtletna naročnina ... 38 din Daljši kot kačji rep! posEBfvi .....................................................................................................................................................................................................................numi.... ......................................... T_r JOSIP JURČIČ B B e a h i a n ■ ■ fé JURIJ KOZJAK I S LOV H N S K I JANIČA R„, j ČETRTO POGLAVJE Glas gospodov hlapce kliče: Zor je, zdramšj se dvigajte: jih sedlajte, obrzdajte, koj na vojsko napravljajte! Narodna pesem Peter Kozjak, Markov brat, je sedel v svoji izbici blizu sta-rčga stolpa, ki je bil sezidan še v starodavnih časih, ko so jeli Slovenci, posnemaje Avare in Franke, staviti na gričih trdna stanišča, dal bi branili tu svojo prostost. V tistih starih časih so bili tudi Kozjaki sezidali okrogle stolpe na holmu in ohranili sebe in svoje slovensko ime čez vse čase nevarnosti, celo tedaj, ko se je naselilo pb slovenskih garali mnogo nemške in laške gospode, ki je zemljo zase vzela v posest in potem med kniete, prvotne posestnike, kakor dobroto razdelila, to seve za odmerjeno tiako in desetino. Peter sam še ril vedel novice, ki je napolnila vès grad, hleve in dvorišče, kuhinjo in orcžnicc, ki se je bila celo v dolino med kmete naglo razriesla. Seidel je med zaprašenimi starimi listinami, med knjigami iti pergamena siimi starimi pismi, s črkami v latinskem jeziku napolnjenimi. Kopica takih knjig je ležala poravnana pred njim, toda noter ni gledal. Naslonjen na stolu je gledal v kot, kjer je bil pajek veliko mrežo od knjige do knjige prepel. Pa ko bi kdo menil, da je živalco opazoval, bi sc bil zmotil. »Tema je že, kako da mi nihče večerje ne prinese!« Tako je godrnjal predse in obrvi se mu zvlečejo še grše na čelu. »To je, ako človek živi od tuje milestti; kakor drugi hočejo, kadar drugi hočejo in ako drugi hočejo!’Tega je moj oče kriv, lahko bi mi bil dal, da bi živel po svoji volji ih želji, ali tega ni storil. Tj, ti nisi bil moj oče,« in oči se mu posvetijo, ko to zagodrnja. »Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora žiVetf pri svojih sorodnih, je večji revež od »siege, ki prosi vsak dan pri kmetu, kajti vsaj torbo, ki jo nesi okoli raifae oprtano, lahko imenuje svojo lastnino. Jaz pa moram vse od bratove milosti prejemati, vse, kar mi je treba. Kaj mi je brat? To, kar mi je oče bil — moj sovražnik. Pa ako se ne motim, ako vsa učenost ni goljufija, bom imel in moram imeti tudi jaz svojo lastnijo, moram imeti, kamor bom pogledal in lahko rekel: to je moje.« Zdaj je začul Peter glasne stopinje po mostovžu. Menil je, da mu p-o navadi prineso večerjo, kajti ni hotel hoditi k bratovi mizi. Ker se je ogibal ljudi, se je ogibal tudi brata; ker je on svet sovražil, je menil, da tudi svet njega tako sovraži. Vrata se odpro, stre-žajeva glava — starega vojnega hlapca Ožbeta, ki služi že tretjega gospodarja iz kozjaške rodovine — se pokaže in boječe pokuka v luknjo, obzidano s pisano skladovnico, rekoč: »Gospod žele, da pridete nocoj doli k njim večerjat.« Pčter ne odgovori ničesar, pogleda ga pa tako temno izpod čela, da hlapec nagio izmakne glavo in zaloputne duri za seboj. »To ti je čuden človek,« godrnja Ožbe po poti, vrte svetilnico v roki, »kako hudo me je pogledal; kakor sam Bog nas varuj in sveti Til! Poznal sem nekaj tega rodu, pa takega še ne, ko je ta gospodov brat — ne' vem, ali je brat. Raca na vodi! Precej, ko je lupino odvrgel in kò je dete še po štirih kobacalo, sem Vedel, da se zvrže po bogve kortt.« tMò bi bil'Ožbe šč dalje Petra pfemìstjèval, ko bi ne bi), prišel do velike gospodarjeve sobe. Malo časa potem so sedeli pri mizi: Marko, njegov sinek Jurček in temnolični stric Peter. Oče je sedel resen za mizo; tudi navadno veselo brbljanje nedolžnega dečka je ponehalo; stric je bil pa že tako malo zgovoren, ali bolj' prav: nikoli ni govoril, ako ga nihče ni vprašal. »Morda še nisi slišal, brat Peter, da je naš vladar, cesar Friderik, v veliki nevarnosti, da ga Vilovec zajetega drži. Otodi je bil cesarski jezdec, stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to sporočil.« Peter povzdigne oči jn se naredi, kakor da bi hotel reči: »Kaj meni mar? Bodi cesar tu ali tam ali nikjer, jaz ga ne iščem.« Vendar odgovori naposled po dolgem molku: »Nisem še slišal. Kdo bo meni povedal?« Zadnje besede zaničljivo zategne. »Povem ti torej, da gredo kranjski vitezi Frideriku na pomoč in, to se ve, jaz moram iti z njimi. Sramota bi bila zame, da ne bi šel.« »Ti greš?« vpraša čude se Peter. »Za ta čas, da pridem zopet nazaj, te prosim, brat Peter, boš popustil svojo izbo in oskrboval grad, mojo, mojega sina in svojo domačijo. Bodi kakor človek, z ijudmi se pečaj! Zlasti pa ti naročam; pazi mi na dečka, da se mu kaj ne primeri. V zadnji reči ti bom pomagača poklica!, očeta Bernarda iz Stične, da mi bo učil in izrejal sina. Ako bi se mi na vojni primerilo kaj nepričakovanega s»j menda me razumeš —, bom pustil oporoko v stiškem kloštru; oskrbuj ti mojemu sinu reči, dokler ne doraste.« Bodisi da se je Petru res iskrica dobrèga namena v srcu zbudila, bodisi da ga je genilo in presunilo, ko je videl, da ga vendar še nekaj čislajo, ali pa da se je nalašč potuhnil; razvedrilo se mu je lice kakor še nikdar poprej, segel je bratu v roke in obljubi , a mu bo zvesto skrbel za blago in sina. »Prosim te torej, pusti svoje učenosti, skrbi za moje in svoje imetje; saj dokler bom jaz kaj imel, tudi ti ne boš trpel pomanjkanja. Poleg tega pa ti izročam najdražje, kar imam, svoje dete. Saj vidiš, ako mi njega Bog vzame, da tudi zame ni nobenega veselja več na tem svetu in da z njim umrje naše staro ime, slavno iz davnih časov. Komu ga morem laže izročiti ko tebi, svojemu braitu?« Tako je govor» gospod Marko. »Zakaj bi ga izročal drugim, jaz ti bom ohranil in ubranil po svoji moči vse,« odgovori Peter. Deček vsega pogovora ni poslušal. Sredi sohe je dražil malega psička, ni pazil, kaj govori stric, ki je imel navado ga le izpod obrvi pogledati. »Jurij!« ga pokliče oče. In ko pride deček bliže, mu pravi: »Jurij, tukaj strica moraš slušati, dokler ne pridem domov. Glej, da te bodo hvalili in radi imeli: Pa oče Bernard pride jutri. On te bo učil, tudi njemu bodi pokoren, jn kar ti poreče, vse voljno stori! Tako mj boš delal veselje.« »Kam pa vi greste, oče?« »Jaz grem na vojsko, ti pa ostaneš doma s stricem.« »Ne, oče, jaz grem z vami, jaz ne ostanem pri slricu, stric so hudi,« pravi deček in solze ga oblijejo. »Kdo ti je pravil, da je stric hud,« se oglasi Peter in na obraz se mu uleže megla kakor poprej, toda premisli se in nekaj bolj tolažljivo reče: »Nič ne verjemi, deček, stric ni hud, saj ne grize.« Oče je tolažil dečka, kakor je vedèl in znal, in mu obetal lepih reči iz vojne. Petér pa je nazadnje še enkrat obljubil, da si bo prizadejal, privaditi si sina in druge ljudi in da bo zvesto oskrboval vsa opravila. Potem pa st je zaklenil v svojo stanico in' hlapec Ožbe, ki je ime! mnofeo dela to noč v hlevih in nai dvoru, je pravil, da je tisio noč posebno dolgò videl luč v njegovih oknih. Kaj je Peter premišljeval, ali sj je namenil že tačas, kako bo ravnal pozneje, tega ne vemo ne iz pisem n'e iz drugih poročil. Drugi dan popoldne je zasedlo krdelce hlapcev na dvoru gradu Kozjaka iskre konjiče, krdelce hlapcev, brhkih mladeničev iz doline. Tudi Ožbe je držal osedlanega vranca za brzdo. Tam pod kamnitnim podstreškom je stal Marko Kozjak v bleščeči se vojni opravi; pre-pasan z velikim viteškim mečem. Zadnjikrat je še opomnil domačo družino, naj bedo pazljivi in pokorni kakor doslej, zadnjikrat je poljub» mladega sina, zavihtel se na konja in Jezdeci so zdirjali skozi grajska vrata. Od vseh strani, iz gradov na holmih, so hite» kranjski pleme- nitaši s svojimi hlapci in kmeti proti beli Ljubljani. Precej velika vojska se je vzdignila odtod proti Celju, da bi odpodila Vitovčeve čete in otela cesarja. PETO POGLAVJE Jaz čem, da pasti mora, če glavo mi velja. Umek Preteklo je več tednov po Markovem odhodu. V gospodarstvu na Kozjaku ni bilo posebne premembe, le da je gospodova! namesto ljubeznivega, povsod spoštovanega prejšnjega gospodarja njegov grbavi brat Peter. Družina je hodila po starih kolovoznjah. Hlapci so se ravnali po starem Ožbetu, ki se tudi ni veliko zmenil za novega, začasnega gospoda, ampak delal največ po svoji pameti. Peter Kozjak sam pa se je b» nekako ves predrugačil. Ni se več zapiral v samoto, jel se je bolje oblačiti, hod» je v soseščini okoli plemenitašev, tudi v Stični je dobil dobro ime in splob so ljudje jeli rekatj: »Glejte, saj še ne bi bil prenapačen ta Peter Kozjak; vidi se, da je dober človek.« Vsemu svetu se je jel dobrikati, samo očeta Bernarda, ki je b» precej po Markovem odhodu prišel v grad za učenika, le tega in malega dečka Jurija ni mogel. Peter je namreč vedno mislil, kako bi našit» svojo lakomnost, da bi si pridobil svoje premoženje in prisvojiti premoženje brata Marka. Jurij je bil edini sin. Po očetovi smrti bi po pravici on nastopil gospodarstvo in potem bi moral Peter celo mlademu bratovemu sinu po volji in milosti živeti. Ta misel je Petra tako bodla, da mu je prešel zadnji ostanek dobre vesti in človeške pravice. Ko bi brat ne imel sina, bi prišlo premoženje miajšetnu Petru v last. Upa! je sicer brezvestni strič, da bo mali deček umrl tako ali tako, Jurček pa je postajal od dne dò die bistrbjši, zdrav ko riba, vsakemri človeku veselje, samemu stricu bridka srd in jeza. Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta, tud! greha se morda ne bi tako strašil, kajti Boga in njegove zapovedi mu je bilo že davno zloba porinila v najskriv-nejši kotiček v srcu. Ali ni si upal tega storiti zavoljo sveta, dobro vedoč, da bi se mu bilo po takein dčjanju bati brata in vse poštene soseščine, ki ne bi trpela morivca med sèbtaj. Skrivaj bi gä tudi ne bil mogel, da bi živa duša ne fcfUa ničesrir izvedčla, kajti menih, oče Bernard, je bil skoraj ven in ven pri dečku. Tudi družina itt sosedni plemenitaši so malega Kozjaka ljubili in pričakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper tega, ki bi dediču kozjaškemu le žUgnil s hudim namenoim. Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je odjezdil z dvema hlapcema v klošter. Sonce je že zahajalo in mesec je pokazal sredi neba svoje blede rožičke, kakor bi nestrpljiv hotel počasno sonce priganjati, naj se skrije, da bo on mogel zopet svojo lèpot'o razkazovati širokemu svetu. Petra še ni bilo domov.