16. štev. Novo mesto, 25. avgusta/1912. Letnik XXVIII. DOLENJSKE NOVIC p Izhajajo 10, ir 25, vsace^ra meseca. Cena jim je s poštnino Tred za celo Jeto naprej 2 K, za poJ Jeta I K. Naročnina za NemĚijo, Bosno in dmge evropske dria^e znaša 2 K 50 h, za AmeTiko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestn. Sodjalistične zablode. IL Kaj je ind i vid iializem? Nihče ne more tajiti, da socijalno vprašanje pretresa avet. Nezdrave so razmere' med človeštvom. Kakor rudeÈa nit bc vleče nezadovoljnost med raznimi stanovi. Vse hrepeni po lepši udobnosti in bJag-ostaiiju. iVovodobni osrečevaici zatrjujejo, da soci-jaiizem ozdravi vse rane človeštvu. In res mora dati odgovor na socijalno vprašarge — socijalna veda, ki pa mora temeljiti na pravih načelih. Učenjaki jo imenujejo sociologijo ali družboslovje. To je veda o postanku, naravi, smotru, razvoju, pogojih družbe; veda o načelih in zakonih, na katerih mora sloneti družba, da dosega svoj smoter, ki je občna blaginja. — Ta veda govoreč o družbi mora določiti, kaj jo imsamnlk in koliko sme on pričakovati od družbe. Nekateri modroslovci so posamnemu človeku priznavali preveč pravic, tako da bi bila celota Človeštva več aH manj oškodovana. Tako atremljeiiie nazivajo individualizem, Individualizem je nazor, ki pretirano povdarja pravice individua (od latinske besede individuum =posamnik, individualis = posamcn). Pretirava tako, da zauikuje socijalnost (družabnost) in socijalne dolžnosti, socijalni značaj dela in lastninske pravice, dejanski socijalni smoter državo. Ker tako povdarja pred vsem svobodo — človeka — poaamnikačloveško avtonomijo, zato se imenuje tudi liberalizem. Ta izraz od latinskega ,,ltberalis" pomei^ja prvotno avobodnost, ki pristoji pravemu možu, njega dostojno mišljenje in vedenje. A ta izraz je pozneje znamoval tudi boj razbrzdancifa 8vobodo(jubja proti vsaki božji in človeški avkto-riteti (veljavi). (Dr. Ušeničnik: Sociologija 234..) Uveljaviti se izkuša na trojnem po^u: verskem, političnem, gospodarskem. Verski liberalizem hoče človeka osamosvojiti, zato svobodno t, j. samovoljno tolmači verske resnice (dogme), torej ne tako kakor katoliška cerkev; časih taji celo razodetje Božje; priznava kvečemu le še naravno verstvo; časih pa zanikuje tudi naravne verske resnice (Boga, posmrtnost, odgovornost). Brati se rad z vsemi verskimi zablodami, ki se pojavljajo od protestantovske dobe dalje. Po svojem bistvu je sovražen krščanstvu. Politični liberalizem zahteva politično svobodo, ustavo, večinoma republikansko vladavino. Tako se pojavlja od francoske revolucije in 1848. 1. dalje. Gospodarski liberalizem tirja svobodo v gospodarskoin živ-Ijeigu, Te zahteve izvaja iz verskega in političnega liberalizma. Več ali manj so pojavlja obenem v tej trojni obliki. Ta individualizein pravi, da vse zlo izvira odtod, ce države ovirajo svobodo, svoboda brez ovir da je veliko počelo napredka, socijalne harmonije, družabnega miru. Zdrav egoizem (sebičnost), ki tiči v vsakem človeku, bo gnal vse nadelo; svobodna tekma, ki ho nastala, bo vzbudila tisto energijo, ki spi v človeštvu; narava sama pa, ki je bistveno dobra, bo s svojimi zakoni izravnala družabna nasprotja in ustanovila socijalno soglasje. Glavuo zahteve gospodarskega liberalizma so: svoboda posesti, obrti in trgovine; svobodna konkurenca; svobodna delavska pogodba. Lastninsko pravico pa rabi in zlorabi brez ozira na socijalni značaj lastnine. Nastal je res prevrat — osobito vsled novih iznajdb raznih strojev, svoboda je razvezala vse gospodarske sile, silna tekma je zavladala, sebičnost si je podjarmila vse, kamorkoli je dosegla, tako je umsko in gmotno močnejši kmalo slabejšega spravil pod svojo oblast — na eui strani se je kopičilo bogastvo, na drugi pa bêda. Gospodarski liberalizem je razbil srednje stanove — kmete in obrtnike; povzročil pavperizem (uboštvo) zlaati po industrijskih krajih, kjer je veliko tovarniških delavcev; zanetil je sovraštvo stanov. Sestav individualizma ne reši prav socijalnega vprašanja. Zakaj ne? Ker ne sloni na pravih načelih. Liberalna načela so uprav zanikanje edinoresničnib in edinorešilnih socialnih načel. Dr, Ušeničnik 1. c. st. 2il . . navaja lepo pregledno ta načela, na katerih mora temeljiti pravo družboslovje. a) Človek je oseba; ni blago, ni orodje; cilj mu je v večnem Bogu, ne v tvarnern uživam'u; za evoja dejala je odgovoren. — Liberalizem je zavrgel to načelo. Mnogo govori o osebnih pravicah, a osebnost lasti samo svojim pristašem, drugim jo odreka; z drugimi ravna kakor da so blago, orodje, stroj. Liberalizem tudi prav ne pojmuje osebnosti; z ene strani osebnost neizmerno povišuje: osebnost mu je isto kar absolutna avtonomija, neodvisnost od kogarkoli, torej brezbožna (ateistična) svoboda; z druge strani pa zopet isto osebnost neizmerno ponižuje; cilja jej ne more najti kakor v bežnem gmotnem (materijalnem) uživargu na zemlji. b) Človek je socijalno (družabno) bitje; je oseba, a ne sama samcata sebi prepuščena, marveč osclaa, ki su more razvili le v družbi, ki jo torej veliko vezi sklepa z družbo; odtod osebne pravice, a tudi socijalne (družabne) dolžnosti; odtod altruizem (Človekoljubje), ki mora umerjati egoizem (samoljubje). — Ijiberalizem pozna le individuum in njegovo sebično korist; človekoljubje mu je le čutstvo, ki je dobro, če je prijetno in nič ne stane. c) Etični (nravstveni) zakoni vladajo vso življenje, tudi gospodarsko.— Liberalizem priznava morda uravna načela za zasebno življenje, a jih taji v gospodarskem življenju: svobodna tekma mu je, kar darvinistom boj za obstanek, ki so v njem po natornih zakonih močnejši ohrani, a slabejši pogine, d) Tudi delo in lastnina imata nravni in obenem družabni značaj. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kdor pa dela, dela obenem za skupnost in je zato pravično, da tudi skupnost zbtq skrbi. Lastnina je svojina, obremei^jena z užitkom vseh po zakonih pravičnosti in ljubezni. ^ Liberalizmu je delo blago, ki se plačuje brez ozira na delavca po zakonu povpraševanja in ponudbe. Nagib dela mu je le sila; vzor mu je dobiček brez dela. Lastninska pravica mu je neomejena, če gre za njegovo last; a za dovoljeno smatra jemanje tuje lastnine po oderuštvu. e) Srečna je družba, če vlada v njej blagit^a, ki pa ni le gmotno bogastvo, — Liberalizmu, ki mu je ci^ materijalno vži-vaqe, je zato tudi vse le materijalno bogastvo. f) Kolikor je činitelj družabne blagiiije tudi materijalno bogastvo, je to le, če je primerno razdeljeno. — Liberalizmu je vse — kopičeqe bogastva; kako je razdeljeno, mu ni mari: če je le kapitalizem močan, mu je narod bogat; bède nižjih slojev ne vidi. g) Smoter države je socijalna blaginja. Zato mora biti državi skrb ne ie za materijalno bogastvo, marveč tudi za višje dobrine; in glede na materijalno bogastvo ne le, če se množi, marveč tudi, kako ee razdeljuje. — Po liberalizmu ima država samo nalogo . čnvati svobodno tekmo. Iz tega je razvidno, da je liberalizem zavrgel edinorcsnična krščanska načela o človeku, o družbi in državi, o delu in lasti in so je oprijel usodnih zmot o prvih vprašaigih človeštva. Ni čuda, da se je navzlic vsemu vnangemu blesku rodilo človeški dražbi iz liberalizma več slabega nego dobrega, nazadnje pa še odpor — socijalizein. Gospodapsivo. Skrbite za strokovno izobrazbo svojih sinov! Mnogo se deluje danes za boljšo izobrazbo kmetskega stanu. Na neštetih shodih, tečajih in popotnih predavaiqîh se spodbuja naše gospodarje k napredka in k izboPaiîiu kmetijskega položaja. Marsikaj dobrega se je na ta način že doseglo. Naj pogledamo kamor koli, povsod vidimo, da raste zanimaiqe za napredek, da na^ gospodarji čim da^e bo^ uvidevajo potrebo bo^šo izobrazbo in da je velik del dosedaigega napredka pri naSem kmetijstvu pripisati dobremn strokovnemu pouka. Kakor je ta pouk pri odraslih gospodarjih potreben tudi nadalje, tako moramo po drugi strani rendar priznati, da je dobrega strokovnega pouka treba pred vsem naši mladini. Pri tej je treba strokovne izgoje za bolje umovanje naprednega kmetijatva! Marsikaj dobrega se da doseči s popotnim poukom in s kmetijskimi leiaji, alt tega, kar se da pri mladini doseči z dobro urejenim kmetijskim poukom, tega ni mogoče doseči pri odraslih gospodarjih in naj se na qje še tako vpliva. Odraslim gospodarjem niaigka podlage, manjka uteme^evalnih vednostij, na katere se 'opira današiqi napredek kmetijstva in katere si zamoremo pridobiti le v kmetijski šoli z dobro urejenim poukom. Ako se je po drugih deželah zaneslo toliko napredka med široke sloje kmetskega prebivalstva, pripisati je to ondotnemu razvoju kmetijskega šolstva. Prav uic se ne motimo, če trdimo, da stoji višina kmetijskega napredka po teh krajih v najtesnejši zvezi s gtevilom kmetijskih šol. Tudi pri nas se kaže čim da^je veČ zanimanja za strokovno izobrazbo kmetske mladine. Tudi naši gospodarji uvidevajo, da je treba sinovom več izobrazbe kakor jo daje ^jadska šola in da je najboljša šola za kmetske mladeniče — kmetijska šola. To se najbolj kaže na številu učencev, ki se priglašajo za obisk Šole na Grmu. Lani se je priglasilo vsef^a skupaj 82 učencev, 26 več kakor jih je mogla šola sprejeti, kajti prostora je v šoli za k večjem 66 učencev. Da se je začelo zanimaige za šolo na Grmu tako širiti, pripisati je to sedanji uredbi tega deželnega zavoda, po drugi strani pa tudi ugodnim pogojem za šolapje na tem zavodu. Danes se ne more nihče več izgovarjati, da ne more poslati svojega sina v to šolo, kajti danes je prostih mest za 50 učencev na šoli, pouk sam je pa tako urejen, da ustreza potrebam mla-deničev iz najrazličnejših krajev naše dežele. V zimski šoli se poučuje učence samo v zimskem času, od novembra do konci marca, tedaj v času, ko je res zlata prilika za pouk kmetske mladine. Zimska šola traja dve zimi in vsega skupaj 10 mesecev, t. j. dve zimi po 5 mesecev. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev in sploh vsem, ki zamorejo le po zimi od doma. V tem času je najlepša prilika za praktični pouk v Živinoreji, mlekarstvu, prasičjereji, v gnojilih in v ravnanju z gnojem, v travništvu in pašništvu, kar je za naše živinorejske kraje posebne važnosti. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani in bo^j sposobni, se zamorejo sprejeti tudi v drugi tečaj zimske šole, tako da ostanejo le 5 mesecev na šoli. V letno šolo, ki traja celo leto od mesca novembra do konci oktobra, se pa sprejemajo učenci, ki se želijo praktično izvežbati v vsih potrebnih delih novega vinogradništva, kletarstva, sadjarstva in vrtnarstva. Ta šola je nameqjena sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Kdor se pa želi pripraviti v vseh strokah našega kraiq-skega kmetijstva, ta naj obiskoje najprej letno šolo in potem Sc dmgi tečaj zimske šole, tako da ostane na zavodu vsega skupaj poldrugo leto. lu če se hoče usposobiti za službo, lahko ostane na zavodu še kaj časa kot vajenec, da se kolikor mogoče izpopolni za praktično službo. Za praktični pouk ima šola gospodarstvo, ki se peča z vsemi vrstami kraigskoga kmetijstva in ki se ozira kolikor mogoče na vse potrebe kranjskih posestnikov. Deželni odbor ravnokar razpisuje prosta mesta na zavodu in zato opozarjamo na ta deželni zavod vso naše gospodarje, ki imajo ukaželino sinove s pozivom, da naj poë^ejo svoje sinove v strokovno šolo na Grm. S kmetsko mladino v kmetijsko šolo! —r— Škodljivci našega vinstva. že večkrat in po vsi pravici se je naglašalo, da imamo vinogradniki velikega nasprotnika — v pivu. Pivo pridobiva danes čim dalje več tal, se širi od vasi do vasi, tako da ga dobiš danes v zadiyi gorski vasi. Pripisati moramo to dobro nrejeni trgovini, ki jo vodijo močne in veliko pivovarne. Vsa kupčija in prodaja je pri pivu že zaradi male posode in nadrobne prodaje močno olajšana in tudi kakovost piva je danes vsled konkurence tako enotna in popolna, da se pivci nad njo navadno le v tem slučaju spodtikajo. Če pivo ni dosti hladno. Položaj pri vinu je ves drugačen. Vsa kupčija je boH otožko-čena, ker ga je treba kupovati na debelo in iskati okrog po vinskih goricah, pri posameznih vinogradnikih, kar je rado v zvezi z mnogimi neprilikami, z izgubo časa in s stroški. Dobra in trdna organizacija vinske trgovine bi bila tudi pri nas potrebna, da bi se lajšala vinska kupčija in tako pomagalo vinogradniku do lažje prodaje svojega pridelka. K tem neprilikam se pridruži v mnogih slučajih pa So ta neprilika, da pride vino v roke gostilničarja, kine zna zvinom ravnati in ki ga meša kakor se mu zdi, naj se vino s tem poBlabŇa ali ne. Na ta način trpimo vinogradniki veliko škodo, za katero se pa vse premalo zmenimo! Mnogo je takih gostiln po deželi, kjer se toči prav dobro pivo in prav slabo vino — pod imenom dolenjskega cvička, ki pa od Dolenjske nima drugega kakor lažiijivo ime. Ako se po takih gostilnah vse obrača k pivu in ne mara za vino, je to čisto naravno. Na ta način so dela reklamo za pivovarne in se jemlje po krivici kredit dobremu dolenjskemu vinu. Zato pa lahko trdimo, da so taki gostilničarji, ki točijo slabo vino in povrh šo pod napačnim imenom „doleiqskcga cvička" — škodljivci našega vinstva, ker jemljejo pri konsumentih kredit na.šemu pridelku. Vprašai^e je le, če bi se ne dalo tem ljudem na prste stopiti? — Pri pivu vsak ve, iz katere pivovarne ga dobiva gostilničar. Ali bi ne bilo potrebno nekoliko kontrole tudi pri vinu v tem pogledu? Kaj se mora res vso piti, kar gostilničar na mizo prinese? Ali je res zadosti pri današt^i težki konkurenci, da se točijo z mešanjem ponarejena vina kratko malo pod izmišljenim imenom dolenjskega cvička? Novi vinski zakon v tem oziru nima določil. Nam se pa zdi, da bi bilo potrebno, da so vsako vino, ki ga toči gostilničar, prav imenuje in toči pod imenom producenta (ozir, vinskega trgovca), tako kakor delajo vsi boljši gostilničarji. Prikrito točeqje raznih mešanic pa mora prenehati, ker je to na veliko škodo poštenemu domačemu pridelku I __—r— Predlanec v detelji. Po nemški detelji se mi je razširil predlanec (imenujejo ga tudi predenica, lasnik, žida ali hudičev bič) na več krajih, dasi sem sejal zajamčeno čisto seme. Prišel je torej na qivo po gnoju, po ptičih ali po vetru. Vpraševal sem, s čim bi se ta zajcdavka najhitrejše in brez škode za deteljo zatrla. Svetovali so mi, naj prei>rcžena mesta sežgem, potem pa prekopljem in nanovo obsejem. Ker ac mi je zdelo škoda, da bi na deteljišču kuril in deteljo zatrl, poskusil sem rajše z zeleno galico (železni vitrijol). Kupil sem kg fi 20 h pri Piceku v Novem mestu. Kaztopil sem na 10 litrov vode 1 kg te galice in ko je po košqji detelja za dva prsta pognala, sem napadena mesta močno pregrabil in z vrtno škropilnico oškropii. Vspeh je bil ta-le: Poškropljena mesta so bila tako vžgana, da jo vsakdo mislil, da so pogorela in da detelja ne bo več pognala. Toda, dasi jo ostala detelja, ki ni bila s to mešanico poškrop|;'cna, rasla naprej« vendar je tudi ua oškropljenih mestih v nekaj dneh začela detelja odgargati, je drugo v kratkem času dorasla in jo v rasti in črni barvi še prekosila. Zelena galica torej detelji ni nič škodovala, ampak le zatrla predenico, detelji pa koristila. Uporaba zeleno galice je torej močno svetovati kmetom, ki jim predenica hoče uničiti deteljišče. Stroški za zeleno galico so neprimerno manjši od škode po predonici. Pazi pa, da napadena mesta dobro poškropiš, zakaj kamor ne pade raztopina galice, tam predenica ostane, Žkropi vsako mesto tudi pol metra boH na široko, da boš vspeha tem bolj gotov, i'o-grabljeno predenico pospravi skrbno v predpasnik ali rjuho, da nič ne raztrosiš, kajti, čo pade kaka nitka med deteljo, se lahko tam napravi novo predonično gnjezdo. Toda nikdar ne dajaj predenico živini, da ti no zboli in da jo potem z gnojem znovič no zaneseš na iqive. Predonično some je namreč tako trpežno, da so tudi v živalskem želodcu ne prekuha in pride v ka|)ivem stanu zopet na gnoj. Ako pri poznejši košiqi vendarie zapaziš še kak šop predenico, polij jo z zeleno galico še enkrat in potem boš imel mir pred to nadlego. A. V. Šolske knjige in šolske potrebščine v prodajalni | J. Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu. Trgovina in obrt. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Urban Horvat, ïboroiàki Bvettiib. IV. § 8, Volilna komisija sestavi na podlagi zborničnih vpiskov in kadar je zbornica razpuščena, eventualno na podlagi priprav-Ujenih uradnih pripomočkov, po posameznih volilnih kategorijah volilne imenike, ki morajo obsezati ime in priimek volilcev, qjlh obrt, kraj njih podjetja in davčni znesek, ki ga plačujejo. Te volilne imenike volilna komisija javno razpoloži pri mestnem magistratu v Ljub^ani in pri c. kr. davčnih uradih. Zapadni rok za Tlapnje ugovorov (reklamacij) je določen za 14 dni, O teh ugovorih razsoja volilna komisija ter naznanja svoja razsodila ugovornikom. Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imenikov izda volilna komisija izkaznico in glasovnico za volitev ter jih razpo.šije volilcem z razpisom volitve. V razpisu volitve mora stati, koliko udov je voliti po posameznih volilnih kategorijah, kateri dan in katero uro se bode pred volilno komisijo vršila volitev in ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajaiqem napisanih glasovnic ter katero uro se konča to glasovanje. Do te ure morajo, ako se volitev vrši z dopošiljai^em od volilcev podpisanih glasovnic, napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k c, kr. volilni komisiji. Volitve trgovskega in obrtniškega odseka, oziroma posameznih volilnih kategorij (razredov), se smejo vršiti v primernih presledkih, ki jih določi volilna komisija. Volilni rok je določiti tako, da čas od vročitve volilnih listin do končanja volilnega opravila zadostuje, da se morejo glasovnice oddati ic doposlati volilni komisiji. Razpis volitve s priloženimi glasovnicami in izkaznicami mora doposlati volilna komisija po c. kr. pošti. § 9. Volitev se vrši javno. Volilec lahko voli ali a ustno, ali h podá svoje niožo na glasovnici zapisane oselbno volilni komisiji, ali C pošlje s svojim imenom podpisano glasovnico c. kr. volilni komisiji ter obenem oddá, oziroma priloži izkaznico. Ta odpošiljatcv se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo oddajati ali dopoši^ati odprte ali zaprte. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilca-odpoši^jatcija. Volilci, ki volijo tako, da dopošiijajo napisano in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku poslati c. kr. volilni komisiji v Ljubljani. Glasovnice, ki dospe pri c. kr. volilni komisiji po določenem roku, sc ne smejo nič več sprejemati. § 10. Vse navedeno tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev, se poSi^ajo volilni komisiji poštnine proste, če imajo na naslovni strani přístavek: „Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani v volitvenih zadevah." § 11. Na določeni io volilcem naznai^eni dan vrši volilna komisija štetje glasov. Doposlane ali osebno oddane zaprte glasovnice odpre volilna komisija še le tedaj, ko je bilo osebno glasovanje že dokončano. Izvoljeni biti smejo v dotičoi volilni kategoriji (voliln. razredu), tisti kandidatje, ki imajo relativno večino glasov; pri enakem številu glasov razsodi žreb, ki ga potegne tid volilne komisije. § 12. Volilna komisija razsodi veljavnost volitev in razglasi končno uradno izid volitev. Izvoljene ude obvesti volilna komisija. Če bi v osmih dneh, Štetih od dneva po izkazanem osebnem obvestilu, od dotičnega izvoljenega kandidata ne prišla izjava na volilno komisijo, da hoče izvolitev prevzeti, tedaj se njegova izvolitev ovrže in se za izvoljenega šteje tisti, ki je dobil v isti volilni kategoriji (razredu) za njim največ glasov. Izvoljene ude mora volilna komisija po c. kr. političnem deželnem oblastvu naznaniti trgovskemu ministerstvu ter pri vsakem izvoljencu pristaviti dotično volilno kategorijo (razred), v kateri je bil izvoljen. § 13. Trgovski minister določi dan in uro, kdaj naj so otvori, oziroma ustanovi novoizvoljena zbornica. Zbornico pa odpre pooblaščenec trg. ministra in izroči prvosedstvo po letih najstarejšemu zborničnemu udu. _ Pridelek žitu in žitne ceiio. Kakor se glase poročila, so je letos sploh manj pridelalo žita kakor lani. To ve|ja za pšenico pa tudi za druga žita, za oves in ječmen. Tudi v zrqju ni žito tako lepo kakor lani, dasi je kakovost zrnja v občo povoljna. Ugodna so poročila o leto.šnji žetvi iz Amerike, kjer je letina baje bopa kakor lani. Povsod drugod je pa letina nekoliko slabši v enem in drugem oziru. Kar se tiče žitne kupčije, je na večjih trgoviščih bolj slaba kakor ne, Vzlic temu se cene dobro drže. Največ se je prodalo dosedaj letošnjega ječmena in sicer pivovarskega, ker ga pivovarne močno rabijo in ker je lanski ječmen čisto pošel. Pri pšenici pa ni živahne kupčije. Po zadigib poročilih je znašala cena pšenice na Dunaju od 23'40 K do 24'95 K za 100 kg, dočiiri je cena ameriške pšenice v Čikagu Ifi TO K za 100 kg. Letos ntegne priti dosti ameriške pšenice v Evropo, če bo cena tako ugodna. V Novemmestu se prodaja pšenica po 21 do 22 K 100 kg. /ivitiska kuiičija je bila v zadkem času živahna in so se voli in rojeni prašiči dobro prodajali, dočim je s praseti še zmeraj slaba kupčija. liejeni mladiči in peršutniki imajo nenavadno visoko ceno, kar kaže, da se močno popraševa po takem blaga. Po 1-20 K do 122 K se prodaja kilo žive teže. Pa tudi voli imajo lepo ceno. V takih razmerah bo kazalo, da se bomo začeli čimdatje bolj zanimati tudi za pitaige mladih prašičev. Mladiči s težo 60 do 70 kg. gredo že v prodaj in se dobro plačujejo. Pri tako obsežni prasičjereji kakor jo imamo na Dolenjskem, bi se dalo doma še več opitati. Mlada žival se najbolj hitro redi in je tako pitanje najbo^ dobičkanosno, ker se tudi denar hitreje obrača. Zabavi in pouku. Tihotapci. PoTest. — SpiBftl OgnjofilaT. (Dulje.) Načrt naš je ta-le: „Pisal sem Miranoviču brezimno pismo, da je nekdo zvedel, da so snide nocoj vsa naša družba v slepi dolini. Zvedel sem tudi, da je tepec že pripravljen nanocojšni lov. Mi se razvrstimo po različnih krajih, in kadar zapazimo stražnike, se jim pokažemo, in bežimo vsak na svojo stran, seveda oni ïsa nami. Na ta način jih razpršimo, veliko jih tako ni, poskrijemo se, jutri so jim bomo pa smejali. Ti se postavi pred vhodom v podzemsko klet, Mira-novič bode gotovo hotel biti sam na tem važnem mestu. Kakor hitro začuješ po gozdu klice in beg, in če ugledaš Miranoviča ali katerega druzega izmed stražnikov, se splaziš tiho par stre-^ajev od njega, se mu pokažeš, pa jo vbereš, kolikor moreš teči, proti hudemu prelazu. Kreni proti brvi, a ne teci čez njo, ampak preskoči graben, saj ni preširok, potem pa v dolino in po smerečju domov in spat. To je kar bode zadnje, da storiš za našo družbo, in ko prideS domov, si odvezan prisege in od družbe. Mene itak ne vidiš nikoli več, (in kakor si poprej piknil), tudi ne žeiiš, in potem živi zopet po svojo, molči pa vseeno, saj moraš itak sebi na ljubo." „Naj bode", reče Anton po kratkem jtremisleku. „Če ni druzega, da so s tekom rešim tebe in tvojih čednih tovarišev, bom tekel, magari če noge zgubim." „Samo da glave ne", se nasmehne Peharček. „Ta-Je jopič pa pusti pri vhodu, oviral te bode." „Edino to pazi, da te takoj pri vhodu v skrivališče nihče ne prime, pa si rešen, preskoči pa graben nad brvijo, ker je tam ožji, in tudi na stezo prideš preje." „Zakaj pa po brvi ne smem teči?" vpraša nezaupno Anton. „Glej ga! Zato, da so mu preje skriješ. Steza se obrne od brvi nizdol, in tam se ne moreš prikrivati, ker v jarku ne moreš ne na desno ne na levo, med tem ko je do brvi samo smerečje. Kmalo bi bil pozabil te opomniti. Ne teci kar naravnost, ampak po ovinkih, če bi tudi hotel kedo za teboj streiiti, te ne zadene." Potrt in zamišljen je korakal Anton proti skrivališču. Sede pred podzemski hodnik v gosto grmovje in čaka vtopljen v težke misli.., VIL Moralo je biti okoli jednajste ure, ko v obiižju poči puška ter glasno vpitje odmeva po gozdu. Težko sopeč se ozira Anton na vse strani; nakrat opazi veliko postavo stražnika, ki opreznih korakov stopa proti Antonovemu skrivališču. Nič ni gledal, je to Miranovič, ali ne. Urno sleče jopič, po nasvetu Peharčkovem, in kot srna urno zbeži Anton proti hndemn prelazu. „Stoj, če ne streliml" zavpije stražnik z mogočnim glasom, A kje je že bil Anton, le to je še čul, da jo je tudi stražnik ubral za qjim. Anton beži kar more. Le še majhen grič, in hudi prelaz zija pred ngini — in — Antonu zastane sapa, pred brvjo stoji Miranovič z napeto puško. „Stoj lopovi" zavpije Miranovič z mogočnim glasom, „če ne, strelim!" Anton je bil ves obupan. Brezdno preskočiti ni bilo več mogoče, stražnik je bil že za igim, odina rešitev je bila le mogoča, beg čez brv. Anton plane z vso eilo proti Miranoviču, pahne ga vstran, a 7 istem trcnotkn ga je pograbil tadi Miranovič za roko ter ga potegnil proč od prelaza. Z nadĚloveško močjo se je Anton sknšal otresti Miranoviča, a žo je bil stražnik pri borečih. Anton ga pahne z nogo tako silno od sebe, da se ta nezavesten zgrudi. V tem, ko je Anton aunil z nogo stražnika, zgubila sta obedva boreča moža ravnotežje in padla tako nesrečno, da je Miranovič z vso težo telebnil z glavo ob rob štrleče skale ter zgubil zavest. Anton se oprosti Miranoviča, in v trenotku, ko se skloni, hoteč skočiti proti brvi, ga stražnik, ki je prišel mod tem k zavesti, pograbi, a Anton ga v skoku potegne za seboj na brv, pa brv v tem hipu zahrešči in oba bi bila treščila v brezno, da se v zadnjem trenutka ni Anton z rokama oprijel držaja, ki je bil z močno vezjo pritrjen. Tako pa obvisita Anton in stražnik nad zevajoči m breznom. Prva misel, ki Antonu šine v glavo, je bila, otresti se stražnika, kateri ae ga je krčevito držal. A takoj nato si zamrmra; ne morivec pa ne bom, ali obadva ali pa nobeden . . . Anton je bil silno krepak mož. Z nogami išče opore in kakor hitro začuti, da jo dobil trdno stališče oprijel je se ročaja, in tako z največjim trudom privleče sebe ia stražnika do roba brezna, ae povspne in tako reži sebe in stražnika, katerega se z največjo silo oprosti, ter zvali nezavednega nekoliko proč od nesrečnega kraja. Kakor splašen jelen zbeži Anton po hosti, pa ni še storil dvajset skokov, kar poči strel, in Anton začuti, da mu je krogla prebila desno bedro. K sreči mu je krogla siknila le skozi meso. — Še eden strel se začuje, a Antona k sreči ne zadene. Vendar bol) ko je bežal v nižavo proti domu, hujše ga je skelela rana. Čutil je, kako mn lije kri iz tue. ťostoji in posluša, če morda kakšeu stražnik ne hiti za njim, se vsede in obveže za silo pekočo rano. (Daljo »ladi.) Dopisi. l'rečua. Blagoslov dekl. Marijino družbene zastave se je vršil pri nas dne 11. avgusta prav slovesno. K^jub oblačnemu in deževnemu vremenu se je zbralo lepo število članic sosednih Mar. družb. S StopiČ, Valtevasi in Šempetra so pa prišlo z zastavami in prelepimi svežimi cvetlicami. Toliko je bilo vendar vreme ugodno, da smo se zvrstili v procesiji v farno cerkev in tam razvili zastave. Mil. g. prost je blagoslovil in pontiiicalibus lesen pa zelo umetno narejen in prijetno pobarvan kip Marijo kraljice, ki se postavi v društveno sobo. Nato je sledil blagoslov društv. zastave. Kumice častno vlogo vršila je prečenaka faranka nekdajna, sedaj tudi drustvenica Marijina v Novem mestu — Marija Kapš. Po blagoslovu so se duhovniki, botra in društvene prednice poklonili zastavi ter se priporočili zaščitnikoma njenima brezm. Devici in sv. Jožefu z raznimi gesli in vzkliki, n. pr.: „O prelepa in brezmadežna Devica! devicam svojim bodi Pomočnica" itd. Zastavo moramo imenovati zares lepo. Je a pristnega blaga, ima pozlačene čope in franže, pa bogato vezenino. Na glavni strani jo ljubka podoba Brezmadežne z napisom spodaj: Marijina družba — Dekleta v Prečni. Kot okrasek ao pomenljivi simboli 3 Božjih čednosti; vere, upanja in ljubezni. —Na drugi strani je podoba sv. Jožefa z Jezusčkom v naročji in ob strani s tesarskim orodjem kot pravim kinčem delavnega moža — in 8 simboli štirih poglavitnih Čednosti, s katerimi so odlikuje življenje sv. Jožefa. Prav podučliiv je bil govor mil. g. pro.šta o zastavi, lyenih podobah in simbolih. Pod to xastavo naj se dekleta vojujejo in bore v čast Marije in sv. Jožefa. — Slovesno sv. mašo z leviti je daroval proč. p. gvardijan Gothard Podgoršek. Zahvalna pesem se je lepo razlegala iz navdušenih are v novi cerkvi. Da, kljub deževnemu vremenu jebilaprostorna cerkevakoraj do zadnega kota napolnena. Komarice so so tudi z lepim darom 4672 K apomniie naše potrebne cerkve. Bog vsem plačaj! Kmalo na to ao se poslovile članice izven fare pevajoč med potjo navdušeno prelepe Marijine pesmi. A. Šmidovnik, župnik. Iz Št. .Jerneja. Kar imamo v naši župniji pobožne Kartuzi-jane v Pleterji, ao že mnogo dobrega naredili. Pred nekaj dnevi so razveselili naše muzikante, 25 na številu, in Še nekaj drugih, ko so jih v lepi skupini fotografirali. Vsak prejme po eno sliko v spomin. Naj bo tukaj izrečena presrčna zahvala 1 — Na Veliko Maše dan ao nas pa obiskali Marijini družbarji in Orli iz vso leskovške dekanije. Iz raznih krajev so se mladeniči pripeljali na vozovih ozalšanih z mnogimi zastavami in ao aešli v „Društveni Dvorani". Lepo je bilo videti številno četo za godbo in zaatavami korakati v farno cerkev, kjer je čast. g. župnik Čuk iz tíkoci- jana raz leco podal tehtno nauke kršč. mladeničem. Med sv. mašo smo občudoval izborno petje. Po litanijah so z godbo na čelu korakali Orli v kroju in drugi Marijini družbarji v prijazno Dol. Starovas k cerkvi sv. Frančiška. Pred vhodom v vas sta bila dva mlaja in napis „Marijinim krščanskim družbarjem pozdrav"! Pri Križu v Star vasi Dol. je g. Frančič krasno nagovoril družbo, na kar ao je zahvalil g. Pirkovič. Pred cerkvijo na zelo prijetnem kraju s čarobnim razgledom zravon košate lipo je bil postavljen lep govorniški oder mod zelenjem in cveticami. Po hribčku okrog pa vse polno vedože^jnega ljudstva. Domači g. župnik Anton Lesjak pozdravi vse zborovalce, osobito mladeniče ter predlaga g. Bučarja za predsednika, kateri se zahvali za to čast ter podeli beaodo g. Trseglavu. Govoril je g. Trseglav tako izborno prepričevalno in podučljivo, da ao mu vsi vedno pritrjevali in jiloskali. S tem govorom ao bili kar očarani vsi poslušalci. Govorili ao še gg.: Frančič, kailana h Škocijana in Prečne, abiturijenti in visoko-šolci itd. Or ovaka telovadba, so jo vršila nekoliko nižje na travniku. Med njo je godba pridno igrala. Polno gledalcev je živahno ploskalo izvrstnim telovadcem, kateri so kaj častno izvršili svojo vaje. Po sklepu telovadbe se je mnogoštevilno občinstva izvrstno zabavalo za cerkvijo v aenci dreves. Petje, godba, šaljiva pošta, srečolov, dražba poaebno s petelinčkom .. je spravila vse v najboljše raz-položei^e in le prehitro jo prišel Čaa, da ao je bilo treba odpraviti proti domu. Ta mladeniški tabor ostane častno zapisan v zgodovini preporoda lepe št. jornejske ravnine. Ornoinelj. Nedela U. avgusta ostane zapiaana z zlatimi črkami v zgodovini našega mesta kakor tudi našo pokrajine. Postavljen je važen prometni temelj za bodoči razvoj meata in okolice. Novi most nad Dobličanko je gotov in jo bil slovesno otvorjen po blagoslovu prevzv. g. knezoškofa, ki je vkljub mnogim opravilom prihitel na našo alavnoat. Zgradbo tega mostu strokovnjaki priznavajo kot tehnično dovršeno, ki čast dela tudi slovenski združeni tvrdki Zajec in Lončarič. Skupni stroški znašajo 160.000 K, katerih je polovica prispevala država, dežela 40%, ostanek pa cestni okraj in mesto. — Slavnosti so prisostvovali; deželni odbornik dr. Zajec, vai trije poslanci belokranjski: gg. Dermastia, Jarc in Matjašič, slavno uradništvo na čelu mu glavar Domicelj in sodnik Fajfar. Cestnega odbora načelnik Muller in župan Doltar sta izrekia vsem oblastvom iskreno zahvalo. — Po otvoritvi mostu je g. knezoškof blagoslovil še našo požarno brambe parno brizgalno, ki stane 7000 K. Vk^ub deževnemu vremenu se je vse lepo izvršilo — tudi veselica v zadovoljnost mnogobrojnoga občinstva, Ljubljanski gostjo s Prevzvišenim so se proti večeru z avtomobilom odpeljali čez Gorjance. Na It odu 30 petindvajsetlctnico mašniStva dne 30. julija t.l. na otoku in v farni cerkvi av. Martina obhajali prečast. gospodje župniki: Andrej Česetq, Mihael Horvat, Janez Hromeč, Janez Lesar, Janez Mikš, Gustav Schiffrer, Frančišek Vrbovšek, Ignacij Zupane. Povabila je aranžiral državni in deželni poslanec Janez Hladnik, slavnostni govor govoril Alojzij Žužek S. J., slovesno sveto ma,šo pel dr. Leopold Picigas, novomeški rojak, zdaj župnik v dunajski nadškofiji, pogostil pa je svoje aobrate knezoškofijski svetnik Janoz Oblak. Srebrnomasniki, katerih nekateri se celih 15 let niso videli, so se divili nad kraaoto kranjskega raja, prelepo novo farno cerkvijo in izbornim petjem gorenj.skih slavcev. Ijiibljana. — Efektna loterija „Slovensko Straže. Zahteve, ki se stavijo na „Slovensko Stražo" iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo jiokazala „Slovenska Straža", koliko je napredovala T pretočenem letu in kako mnogostransko in uspešno je bilo i^eno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev naSega ^udstva, vendar pa jo „Slovenska Straža" še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki so stavijo nanjo. — Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroško vrtce, božičnice, krgižnice itd.), zlasti po industrialnih krajib, priredi „Slovenska Straža" efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno ministerstvo. Loterija obsega lOO.OOO srečk, ki stanejo vsaka 1 krono, in 1654 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron. Dobitki 80sledeči: I glnvtii dohitťk v vi-ednosti 5000 kron-Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne o jrave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske opravo a i 4—HP. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, alamoreznica. — 1 glavni dobitek v vrednosti 1000 kron. I glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za koSigo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana). — glavna dobitka v vretlnosti p« 500 kron. Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepolj z mlatilnico ali I stroj za košqo. — dobitkov T Ti-ediiosti po 100 kron. Zlata ura, kolo 8 (irostim tekotii, šivalni stroj, slaiuoreznica, brzopariinik, jeklen plufí itd, — 40 (lobitko? y ti'Cđiiosti i»o 50 kron. Fine na9tropne svetilke, ilno umivalno oprave, dociinaino tehtnice, salonske stenske ure, ziate verižice, zlato damske ure, čistilnice, razne garniture, slike z okvirom itd, — 10, Del Ailanii biva dalj časa na odmorn tukaj pri svojem zetu deielnovladnem svetniku baronu Kechbachu. Ob cesarski slavnosti se je tudi vdeležil službe Božje v polni admiralski uniformi. Pohvalil je patriotično čuvstvovanje našega meščanstva. — Pozneje se poda k evharističnemu kongresu na Dunaj, kamor je povab(jena tudi mornarica, da se ob strani Ijub-(jenega cesarja pokloni evharističnemu Kralju. Novi predsednik okrožnega sodišča p, n. g,Franc Garzarolli pl. Thurtilack je 1!). avgusta nastopil svoje moato. V zadregi jo zavoro primernega stanovanja, ko so vsa večja že oddana. Jhihovska vest. Č. g. Fran Novak je iz Koprivnika na Kočevskem prestavljen za kapelana v Rinje. Osebne vesti. Davčni upravitelj Ignacij Perhavec iz Metliko gre k davčni administraciji v Ljubljano. Evidenčna geometra Ivan Pire v Litiji in Franc Omerza v Črnomlju zamerrjata svoji mesti. — Višji davčni upravitelj ^ Kočevju Ivan Buhta je stalno vpokojen. Poročil se je dne 2L avg. pri sv. Petru v Ljub^ani do-Icqski rojak dr. Podobnik, deželni uradnik, z gospodično Novoselc iz Št. Jerneja, Bilo srečno! Pri lliiančnl straži so prestavljeni; Respicijent Anton Mnc iz Črnomlja v Kočevje, v Črnomelj Ant. Amon iz Osilnice, semkaj pa Jos. Zemljak z Vrhniko. Paznik Alojzij .Šribar iz Litije v Kočevje, nadpaznik Fran Smrdu iz Kočevja na Vrhniko, paznik Andrej Horvat iz Ljubljane v Litijo, nadpaznik Fran Trš iz Krškega v Radovljico, paznik Martin Golob iz Krai^a v Krško. Umrla je 14. avg. gospodična Ivana PodkrajSek, dolgoletna družabnica gospe Amalije Gerdešič. Rajnici večni mir, rodbini Gerdešičovi iskreno sožalje! Uiarlii je 23, avg. občeznana trgovka z usnjem ia posestnica Marija Recelj poleg hotela Jakac. N. p. v m.! liijaško Marijanske k on gr ega (mJ« ahilni-íjenti tukajšnje gimnazije so dne 11. avgusta priredili v Rokodelskem domu dvo predstavi, prvo ob štirih popoldne za okoličansko, drugo pa ob osmih za mestno občinstvo, ki se je odzvalo v obilnem številu. Abiturijent Kramarič je pojasnil pomen dijaške kongregacije. — Drugi r\jegovi tovariši so pokazali lepe zmožnosti tako pri petju kakor y igri „Spoštuj očeta". Bili so na svojem mestu bodisi v satjivih bodisi t resnih prizorih. Sklepno so razvideii poslušalci, da 30 storjena krivica maščuje že n& tem svetu. Pri tej priložnosti se spomiiijamo slavnostně akademije, ki jo je dijaška kongregacija že meseca maja priredila v svoji dvorani samů za po-vab^ene goste. Tedanji vspored je pokazal obširen delokrog teh vrlih dijakov, ki se mar^ivo urijo v govorništvu, petju, glasbi na klavirja, harmonija, goslih, tamburici. Navdušujoče je tedaj udarjal tamburaški zbor. Evharisttčni, abstinončni, glasbeni odseki vrlo pos[)ešujejo krepostno smer na.ših dijakov, ki se po teb nazorih vzgoje r resne značaje, tíkoda, da že takrat niso nastopili v večji dvorani, kjer bi pred povabljenimi gosti in svojimi stariši javno pokazali, da jim je kongregacija skrbna mati, vodeča jih v kra^estvo čednosti in vednosti. Stariši videč tak napredek bi svoje sinovo radi vpeljavali v kongregacijo. 172-3-1 P r a t i k a za leto 1913 je ravnokar izSla z zolo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo |»a v IJiibtjani: v „Ka< toliški bukvami", prodajalni „Katoí. tisk. društva", datje v trgovini Anton Krisper, Vaso ťetričič, F. il. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskov, društva". — Cena komadu 24 vin., po posti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in no dajte si usi^evati drugih pratik. Umrla je dne 18. avg. t. i. y Stniheln pri Novem mestu Č. sestra Marija Barbara Ivec, uboga šolska sestra de Notre Dame, Eojena v Gradacu pri Metliki. V Radečah pri Zidanem Moiitii je bil zopet izvoljen županom g, Jakob Rižnar, vrli somišljenik S. L. S. — Neutemetjeni prizivi liberalne stranke so bili brezuspešni. Nov pu.štni tirad so otvorili SO. avgusta na Lazab pri Novem Mestu ob novi železniční progi. Zvezo ima s Toplicami oziroma Stražo. Shodi S. L. S. so ta mesec prav živahno vršo tudi po Dolenjskem. Dne 11. avgusta je bil mnogobrojno obiskani shod v Leskovcu pri Krškem, kjer je poslanec Kladnik poročal o državnem in deželnem zboru. Sprejet jo bil protest proti vinskemu davku. — Popoldne je bil shod pri Sv. Križu. — Slovenska Kmečka Zveza za kočevski okraj je imela na Vel. Mašo sijajen sbod v Osilnici. Od obob bregov Kolpe in Čubranke so se Slovenci in Hrvatje zbrali v obilnem številu ter pritrjevali poslancu Jakliču, ko jim je pojasnoval naš politični položaj in brezustavnost na Hrvatskem. H Kmečki Zvezi je pristopilo mnogo novih članov. Isti dan je poslanec Dermastia imel posvet z zaupniki na Vinici. Obiskal je Adlešiče, Preloko, Hrast, Dragatuš itd., da stopi z ^udstvom v dotiko. — Na Krki je bil mladeniški tabor za žužemberško de-kanijo slično kakor v Št. Jerneju. Jednako tudi v Vel, Laščah. Le tako vrlo naprej niladeniška četa! Izranrodni občni zbor ^Kmečke /veze zn novomeški sodni okraj" se vrši v torek dne 3. septembra 1.1. pri Stemburju v Kandiji ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je: 1. Volitev novega načeistva. 2. Slučajnosti. S tem se p. n. člani vabijo k obilni udeležbi. Odbor. Prečinska afera radi zmed pri občinskih volitvah je bila dne 10. avg. pri tukajšiqem okrožnem sodišču končana s tem, da so bili gg, Franc Vintar, Franc Drenik in Miha Zdravje radi nasvetovaiga h krivemu pričevargu — oziroma krivega pričevanja oproščeni. Liberalna nakana se ni posrečila. Angleških, amerikanskih, neinâkili caHiiikarjev do 400 se je 20, avg. peljalo v novih razglednih vozovih, ki jih je svetovna družba „Canadian Pacific" upeljala, od Solnograda čez Beljak proti Trstu. Dež. glavar dr. Šusteršič jih je pozdravil na Jcsenicah, kjer je bilo zbranega mnogo občinstva v narodnih nošah. Istotaka na Bledu, Ti vozovi imajo namen povzdigniti tudi v naši državi ptujski promet. Kauflijski rojak g. K, Maintinger opozarja slovenske rojake, ki se vdeleže evhariatičnega shoda na Dunaju, na izlet v romantičnih „Wacban", kjer ima on v „Spitz a/d Donau" moderen „Touristen-hotel". Zveze z železnico ali parniki so z Dunajem jako ugodne. Kivši načelnik Glavne posojilnice v Ljub^ani Matija Hiidnik je po enoletni ječi pomiloščen. Nastanil se je v Postojni. Porotne obravnave pri tukajšnjem okrožnem sodišču s» začno v pondeljek 26. avg. ter bodo trajale celi teden. Nezgoda. Tožkoobloženi ogljarski voz je zadnji četrtek baje ne-zavrt priletel od Vindišarjeve hiše doli v izložno okno Kastelčeve trgovine poleg mosta ter ga popolnoma zdrobil. Koiqi so se obrezali- Začetek šolskega leta. Podpisano ravnate^stvo naznanja, da se bo Šolsko leto 1912/13 začelo v novem gimnazijskem poslopju, ker je že vse pripravljeno; tudi čolske klopi so vse narejene in po šolskih sobah postav^ene. C. kr. glmn. ravnateljstvo. Ogeiu jo na Kakovcu pri Metliki dne 20. avg. uničil petim gospodarjem vse domače imetje. Zažgali zopet otroci. Strašna íalolgra se je odigrala v nedeljo 18. avg. na Ročici pri Bledu. Ko je posestnik Janez Burja odšel k sv. maši, j& qcgova žena, na kateri so se že nekaj časa kazali znaki slaboumnosti, v hipni zmedenosti svojim štirim otrokom prerezala vratove in potem je izginila — ne ve se kam. Oče pridši domov najde vse 4 otročiče od 6 do pol leta stare v krvi mrtve. Strašen prizor za ubogega očeta, ki mora prenašati tak udarec, — Dne 20. popoludne so pokopali nedolžne mučence ob velikanski vde-ležbi domačinov in letoviščarjev z Bleda. Godba in pevci so izročili otročičem zadiqi pozdrav. Vse jo bilo giiijeno do solz, — V sredo pa se je vrnila slaboumna mati domov. Bila je skrita v skednju in potem zbežala v gozd. Iz njenih odgovorov se vidi, da je čin izvršila v blaznosti. Oddali so jo sodniji v Radovljico. 1'urSko-ítalíjanska vojska in notranje turške homatije nimajo prav nobenega vpliva na vrednost turških srečk, kar je najboljši dokaz za iqihovo varnost in zanesljivost. Poleg tega pa tudi ni nobene druge srečke, ki bi imela šest žrebanj in za 1,800.000 zlatih frankov samih glavnih dobitkov vsako leto, kot jih ima turška srečka. „Slovenska Straža" preskrbi to izborno srečko, ki ima vedno svojo vrednost in mora zadeti vsaj 400 frankov, vsakomur na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Kdor tedaj pomisli, da s tem majhnim mesečnim plačilom naštedi gotovo glavnico in da ima poleg tega takoj po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, ki mn v srečnem slučaju Čez noč zamore prinesti bogastvo, ta gotovo postane naročnik turške srečke. Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko „Slovenske Straže" v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastoqj-Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, IÇongresni trg 19. Slovstvena novost. Smarnice za I, 1913 se že stavijo v naši tiskarni novomeški. Na svetlo jih je dal kanonik Žlogar. Na to okolnost opozarjamo za ta slučaj, če bi katera druga tiskarna isto nameravala. Družinska pratika za teto ki se je v zadqib par letih tako splošno priljubila, da so nahaja že skoro v vsaki na.ši hiši, jo ravnokar izšla. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vin več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri „Katoliški Bukvami" ali pa v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" in pa v Novem mostu pri J. Krajec nasi-Zahtevajte povsod našo „Družinsko pratiko" s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust. Gospodarske drobtine. — Na deželni gospodinjski šoli v fšmilielu so prične novo šolsko leto z mescem oktobrom. V šolo se sprejemajo dekleta, ki stanujejo v samostanu šolskih sester „De Notre Dame" aii jia zunaj v okolici. Za oskrbo v samostanu je plačati po 30 K n® mesec. Za gojenke iz Kraiçskega je določenih 6 štipendij po 16 K na mesec. Vnanje gojenke ostanejo čez poldan v šoli in dobe, ako so podpore potrebne, brezplačno kosilo v samostanu. Prošnje z» sprejem in za štipendije je predložiti do 1. septembra na vodstvo gospodiqske šole v àmihelu pri Kandiji. — Umetna gnojila za zimsko pšenico. Gnojila kakor Tomasova žlindra, superfosfat, ki imajo fosforovo kislino v sobtr se sponašajo tudi pri žitu kakor kažejo tu in tam praktične iZ' kušnje. Žita potrebujejo namreč mnogo fosforové kisline, katere pa manjka v nasi zcm^i. To tudi ni nič čndnega, če^ pomislimo, ^a jem^emo ž r^o Če le mogoče po dva sadeža na leto. Za jesensko gnojeige bo priporoča Toinasoya žlindra tudi pri žitu in sicer v množinah po 250 do 300 k^r na oralo. — Nai-ořaiije iiinotníh giKijil za traviiike naj sc začne takoj in naj ae ne odlaša na zadnji trenutek. Sicer se bodo kazale zopet neprilike pri oddaji. — Nakupovanj« strojev m řišÉeiije Žita in mlatilnic bi prav lahko posredovala kmetijska podružnica, ako bi ao gospodarji na igo obrnili. Naši posestniki bi prišli na ta način ceneje :aKlnžek. — l'onndbe pod ,,ljudsko zavarovanje'^ na Slovensko Stražo v Ljubljani. 161-3-2 Št. 17.869 Razpis. Parna opekarna u Zalogu - Breitcnau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana ^ in stavbena opeka v veliktmnožini narazpolago in se zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. Naročuje se lahko po dopisnici. 48-0-13 Deželni odbor kraqski otvori l.^oktobra 1912 v samostana áolskih sester „Do Notre Dame" v ámihclu pri Novem mestu gospodinjsko âolo obstoječo iz notranje šole (internata) in zunatge ^olo (eksternata). Za aotrai^e učenke dovoli deželni odbor 6 nstanov po 15 K na mesec, t, j. polovico učuino in preskrbnine, ki ji je plačevati rodu Šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajuterk in kosilo zunatgih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroSkov. — Proštgo za sprejem in za ustanove je predložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole T âmihelu pri Novem mestu, kjer so dobe tudi podrobnejša pojasnila. Od deiielnegH odbora kranjííkega^ v Ljubljani, dne 6. avgusta 1912. 167-2-2 Prostovoljna prodaja. Vsled stalne preselitve se proda majhno, pa lepo posestvo na 5la^\avoveAi, občina iu tara Št. Júinci na Dolenjskem. To posestvo obstoji iz hiše, vse potrebne hišno opravo in naprave tor pripadajočega zemljišča, vrta, nekaj travnika in i^ive. Ker ni v obsežni in obljudeni vasi Še nobene trgovine, bi se ta hiša prav lahko uporabila tudi za prodajalno. Vsa natančnejša pojasnila so vsakemu kupcu na razpolago pri g. Jernej Tnrku^ posestniku in gostilničarju v Mokrempolju pri St. Jerneju. 165-4-2 Vsí, hi ste skrbni možje In očetje! Ali hoceto vsaj 10 viniirjcv na teden žrtvovati /a svojo oziroma za prihodnjost svojih otrok? Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knjižico i^osp, župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju^ ki se vitakouuir dopošlje popolnoma zastonj. 152-4-3 Izdajatelj in saložnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žtogar. TiBk J. Krajec nail.