Ormož, 17.5.2018 Letnik 16 Številka 3 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ TISKOVINA VSEBINA 8. Predlog ODLOKA o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ormož - druga obravnava 9. Predlog ODLOKA o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju prva obravnava 10. Predlog ODLOKA o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) – prva obravnava Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ormož - druga obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodelovala: - Mojca Zorčič, Vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve Ormož, dne 17.5.2018 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 8. ODLOK o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ormož Na podlagi 3. odstavka 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/2014), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08 2014) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na ___. redni seji dne, ___________ sprejel ODLOK o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ormož I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje in delitev sredstev za uresničevanje javnega interesa na področju športa v Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 2 Občini Ormož (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ). (2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine. (3) Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa v občini Ormož (v nadaljevanju: merila) so sestavni del tega odloka. 2. člen (uporaba kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: DL – državna liga IN NPŠ – izvedbeni načrt nacionalnega programa športa JR – javni razpis LPŠ – letni program športa NPŠ – nacionalni program športa NPŠZ – nacionalna panožna športna zveza OKS-ZŠZ – Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez OŠ – osnovna šola OŠZ – občinska športna zveza SR, MR, PR, DR, MLR – svetovni, mednarodni, perspektivni, državni in mladinski razred Zavod VIZ – zavod s področja vzgoje in izobraževanja ZŠIS-POK – Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite 3. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in IN NPŠ in se uresničujejo tako, da se: - zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ na ravni občine, - spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa, - načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi. 4. člen (izvajalci LPŠ) Izvajalci LPŠ po tem odloku so: - športna društva in športne zveze, ki so registrirana v Republiki Sloveniji, - zavodi za šport po Zakonu o športu (ZŠpo-1), - pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, 17.5.2018 - - samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, zasebni športni delavci. 5. člen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v občini Ormož in delujejo na območju občine Ormož, - so registrirani najmanj eno (1) leto, - imajo za prijavljene dejavnosti: o zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu, o izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti, o izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja športnega programa v merilih drugače opredeljen, o v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa. (2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. II. VSEBINSKE DOLOČBE 6. člen (opredelitev področij športa) (1) Za uresničevanje javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3. Obštudijske športne dejavnosti 1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.5. Kakovostni šport 1.6. Vrhunski šport 1.7. Šport invalidov 1.8. Športna rekreacija 1.9. Šport starejših Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 3 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 3.2. Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov 3.3. Založništvo v športu 3.4. Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu 3.5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 4.1. Delovanje športnih društev in zvez 4.2. Delovanje javnih zavodov za šport 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA 5.1. Velike mednarodne športne prireditve 5.2. Druge športne prireditve 5.3. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitve priznanj v športu 5.4. Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU Podrobnejša opredelitev vseh področij športa je podana v merilih. (2) Za vrednotenje in izbor posameznih področij LPŠ so določeni merila, pogoji in kriteriji, ki vsebujejo: - navedbo športnih področij, ki so v javnem interesu in ki jih opredeljuje NPŠ, - obseg športnih področij in elemente vrednotenja, - kriterije vrednotenja posameznih področij, - razvrstitev športnih panog glede na razširjenost, kakovost in pomen za lokalno okolje v programih športa otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programih kakovostnega in vrhunskega športa. (3) Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje in izbor dejavnosti na vseh področjih športa so sestavni del tega odloka. 7. člen (LPŠ) (1) LPŠ je dokument, ki opredeljuje vsa področja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. LPŠ pripravi pristojni organ občinske uprave. (2) V LPŠ se določi: - področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema LPŠ, sofinancirajo iz občinskega proračuna, - obseg in vrsto dejavnosti, - višino proračunski sredstev za sofinanciranje področij športa, - morebitne dodatne pogoje in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje LPŠ. 17.5.2018 (3) LPŠ sprejme občinski svet po predhodno pridobljenem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja. Občinski svet lahko sprejme LPŠ brez predhodnega mnenja občinske športne zveze, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca. 8. člen (začetek postopka JR) Župan občine sprejme sklep o začetku postopka JR za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ, s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z JR in besedilo JR. JR se objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož in na spletni strani Občine Ormož. 9. člen (komisija za izvedbo JR) (1) Komisijo, ki vodi postopek JR, s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. (2) Naloge komisije so: - ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog, - opravljanje pregleda popolnih vlog in ocenjevanje na podlagi meril, pogojev in kriterijev za vrednotenje, ki so navedena v JR in v tem odloku, - priprava predloga za dodelitev sredstev izbranih izvajalcev LPŠ, - sestava zapisnika o delu. (3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). (4) Predsednik in člana komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (5) Če je predsednik ali člana komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku. 10. člen (JR) (1) V skladu s sprejetim LPŠ, veljavno zakonodajo in tem odlokom, ter na podlagi sklepa župana občina izvede JR. (2) JR mora vsebovati: - naziv in sedež izvajalca razpisa, - pravno podlago za izvedbo JR, - predmet JR, - navedbo pogojev za kandidiranje na JR in meril, - predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 4 določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, - rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev, - datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, - rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR, - kraj, čas, osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo. (3) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavijo tudi drugi podatki, če je to potrebno glede na predmet javnega razpisa. (4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev. Razpisna dokumentacija se objavi na spletni strani Občine Ormož oziroma mora občina zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati. (5) Razpisni rok za prijavo na razpis se določi z JR in mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v JR in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave JR v Uradnem vestniku Občine Ormož. - 11. člen (odpiranje vlog) (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. (2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Ovojnica, ki ne bo pravilno izpolnjena in označena, se vrne vlagatelju. (3) Odpiranje prejetih vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. (5) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 12. člen (poziv k dopolnitvi vloge) (1) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. (2) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, se vloga zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 17.5.2018 13. člen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) (1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z JR in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij LPŠ. (2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij LPŠ. (3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine prednost pri izvajanju LPŠ športna društva njihove športne zveze ter zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe. (4) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja LPŠ se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. (5) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 14. člen (odločba) (1) Na podlagi predloga komisije izda pristojni organ občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja LPŠ. (2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 15. člen (poziv k podpisu pogodbe) (1) Ob izdaji odločbe o izbiri se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. (2) Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 16. člen (ugovor) (1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz JR in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz 14. člena tega odloka vloži ugovor. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. (2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog. (3) O ugovoru odloči župan v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 5 17. člen (objava rezultatov JR) Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo na spletni strani občine. 18. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli: - vsebino in obseg dejavnosti, - čas realizacije dejavnosti, - višino dodeljenih sredstev, - način nadzora nad namensko porabo sredstev ter predvidene sankcije v primeru ugotovljenih nepravilnosti, - način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, - druge medsebojne pravice in obveznosti. 19. člen (začasno sofinanciranje) (1) Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se lahko določena področja športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju (pogodba, odločba). Dokument se lahko sklene samo z izvajalci LPŠ, ki so imeli enake dejavnosti sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec vložil zahtevo po začasnem sofinanciranju. (2) Dokument določi način in višino sofinanciranja dejavnosti. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu. (3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se že nakazana sredstva poračunajo. 20. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z JR. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. 21. člen (dolžnosti in pravica izvajalcev LPŠ) (1) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje LPŠ na lokalni ravni, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Način in obliko izračuna cene predpiše minister. (2) Izvajalec športnega programa iz 1.2., 1.4., 1.7. in 1.9. točke 6. člena tega odloka, ki je izbran za izvajanje 17.5.2018 LPŠ na lokalni ravni in prejme sredstva za zaposlitev strokovnega delavca, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi le s strokovnim delavcem, ki ima strokovno izobrazbo v skladu z 48. členom Zakona o športu. (3) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. (4) Finančna sredstva, ki jih izvajalci LPŠ prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. 22. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le-tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki. (2) Obvezni programi šolske športne vzgoje, ki se izvajajo v/na javnih športnih objektih, imajo prednost pred drugimi izvajalci LPŠ. 23. člen (merila, pogoji in kriteriji) Sestavni del tega odloka so Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa v občini Ormož. III. PREHODNI DOLOČBI 24. člen (prenehanje veljavnosti predpisa) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 10/08). 25. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož, uporabljati pa se začne dne 1.1.2019. Številka: 007-13/2017 10/8 Datum: Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Priloga: MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ORMOŽ Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 6 17.5.2018 MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ORMOŽ V Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ormož so opredeljeni izvajalci LPŠ, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja. Za uresničevanje javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini vrednotenja naslednjih področij športa: 1. Športni programi 2. Športni objekti in površine za šport v naravi 3. Razvojne dejavnosti v športu 4. Organiziranost v športu 5. Športne prireditve in promocija športa 6. Družbena in okoljska odgovornost v športu Za večino področij športa se z merili uveljavlja sistem točkovanja. Vrednost področja predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na JR oddanih prijav. Vnaprej dogovorjena merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati. Finančna vrednost predstavlja zmnožek med seštevkom točk in aktualno vrednostjo točke, ki je določena glede na v LPŠ predvidena sredstva. 1. ŠPORTNI PROGRAMI Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov Elementi za opredelitev obsega sofinanciranja športnih programov so: obseg programa, velikost vadbene skupine, vrednost ure strokovnega kadra, vrednost ure najema športnega objekta, materialni stroški za izpeljavo programov. V programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni šport (KŠ) in vrhunski šport (VŠ) ter programih kakovostnega in vrhunskega športa so športne panoge razvrščene po kriterijih razširjenosti in kakovosti. Zaradi specifičnosti športnih panog so izvajalci LPŠ in njihovi športni programi razdeljeni v dve (2) skupini: izvajalci programov v individualnih športnih panogah, izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah. V sistemu točkovanja so kot kazalci za razširjenost in kakovost individualnih in kolektivnih športnih panog upoštevani: Stopnja Individualne panoge točke Kolektivne panoge točke razširjenosti 1 V program je vključenih vsota zbranih Program obsega vadbo in vsota zbranih točk po več kot 100 registriranih točk po kriterijih tekmovanje z najmanj eno kriterijih (objekt, kader) * tekmovalcev pri nacionalni (objekt, kader) * vadbeno skupino v 1 panožni zvezi 1 najmanj petih različnih starostnih kategorijah 2 V program je vključenih vsota zbranih Program obsega vadbo in vsota zbranih točk po 50 do 100 registriranih točk po kriterijih tekmovanje z najmanj eno kriterijih (objekt, kader) * tekmovalcev pri nacionalni (objekt, kader) * vadbeno skupino v 0,4 panožni zvezi 0,4 najmanj treh različnih starostnih kategorijah 3 V program je vključenih vsota zbranih Program obsega vadbo in vsota zbranih točk po do 50 registriranih točk po kriterijih tekmovanje z najmanj eno kriterijih (objekt, kader) * tekmovalcev pri nacionalni (objekt, kader) * vadbeno skupino 0,2 panožni zvezi 0,2 Upoštevajo se zbrane točke po kriterijih iz celoletnih pripravljalnih in tekmovalnih programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport (točka 1.4.2. teh meril) ter kriterijih iz uporabe športnega objekta (točka 1.5.1. teh meril). Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 Kakovost 1 2 3 7 Individualne panoge Dosežena uvrstitev tekmovalca v članski starostni kategoriji na državnem prvenstvu – 1. do 3. mesto Dosežena uvrstitev tekmovalca v članski starostni kategoriji na državnem prvenstvu – 4. do 9. mesto Uvrstitev tekmovalca v članski starostni kategoriji na državno prvenstvo 17.5.2018 točke 2800 točk na tekmovalca Kolektivne panoge Vadbena skupina v članski starostni kategoriji nastopa v najvišji državni ligi točke 2800 točk * število tekmovalcev, ki predstavlja vadbeno skupino v članski starostni kategoriji 700 točk na tekmovalca Vadbena skupina v članski starostni kategoriji nastopa v drugi državni ligi 700 točk * število tekmovalcev, ki predstavlja vadbeno skupino v članski starostni kategoriji 175 točk na tekmovalca Vadbena skupina v članski starostni kategoriji nastopa v tretji državni ligi 175 točk * število tekmovalcev, ki predstavlja vadbeno skupino v članski starostni kategoriji Izvajalci vseh športnih programov lahko udeležence/ke (tekmovalce/ke oz. člane/ice) prijavijo samo v enem od športnih programov, ki jih bodo izvajali. Vadbene skupine lahko oblikujejo mešano glede na spol, glede na starost pa so mlajši udeleženci/ke športnih programov izjemoma lahko prijavljeni zgolj v eni starostnih kategoriji navzgor (starejši udeleženci/ke pa ne smejo biti prijavljeni za mlajše starostne kategorije). Vrednotenje števila udeležencev posameznega športnega programa, razen športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter kakovostni šport: V kolikor število udeležencev posameznega športnega programa ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. V kolikor število udeležencev ne dosega vsaj polovice predvidenega števila, se skupine ne prizna. Udeležence se priključi vadbi ostalih skupin. Če v športnem programu sodeluje večje število udeležencev, kot je predvideno, se upošteva število udeležencev po normativu. Vrednotenje števila udeležencev v športnem programu športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter kakovostni šport: V kolikor število udeležencev posamezne starostne kategorije ne dosega predvidenega števila, se število točk proporcionalno zniža. Če v posamezni starostni kategoriji sodeluje večje število udeležencev, kot je predvideno, se upošteva število udeležencev po normativu. V kolikor število vadbenih ur ne dosega normativa, se upošteva dejansko število opravljenih vadbenih ur. Če število vadbenih ur presega normativ, se upošteva število vadbenih ur po normativu. Vrednotenje strokovnega kadra in objekta - vrednost ure strokovnega kadra - vrednost ure športne dvorane in nogometnega travnatega igrišča za izvajanje KŠ in VŠ - vrednost ure ostalih objektov za izvajanje KŠ in VŠ - vrednost ure objektov za izvajaje vseh ostalih programov, razen KŠ in VŠ 1 točka / uro 6 točk / uro 1,5 točke / uro 1 točka / uro Izračun vrednosti točke je odvisna od razpoložljivih sredstev, ki so namenjeni za posamezne vsebine letnega programa športa v občini Ormož, kar pomeni, da se vrednost točke za posamezne vsebine športnega programa izračuna kot razmerje med obsegom sredstev in skupnim številom točk na javni razpis prijavljenih izvajalcev posameznega športnega programa. Izračun pripadajočih sredstev: z letnim programom športa se vsako leto v proračunu določi obseg sredstev za posamezni program. Vlagatelju pripadajo sredstva glede na vsoto zbranih točk po posameznih kriterijih. Pripadajoča sredstva posameznega prijavitelja, predstavljajo produkt števila točk, ki jih je zbral po posameznih kriterijih in vrednosti točke. 1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del tekmovalnih sistemov NPŠZ. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 8 17.5.2018 1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Promocijski športni programi so programi, kjer se prek različnih dejavnosti, kot so beleženje sodelovanja v športnih ali gibalnih dejavnostih, uspešne izvedbe gibalnih nalog ipd., spodbuja različne ciljne skupine prebivalstva k športnemu ali gibalnemu udejstvovanju. Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se v programih MS, CP, ZS, KRP in MP lahko sofinancira propagandno gradivo za vse udeležence programa do višine dejanskih stroškov. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se v programu NSP lahko sofinancira najemnina objekta (zakup bazena), prevoz in strokovni kader do višine dejanskih stroškov. 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja, ki se izvajajo izključno v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancira izpeljava šolskih in občinskih tekmovanj ter stroške za ekipe in posameznike, ki se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. V programih šolskih športnih tekmovanj se vrednoti materialni strošek programa do višine dejanskih stroškov. 1.1.3. DODATNE URE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V ŠOLI Sem se prištevajo dodatne ure športa v osnovnih šolah v času pouka, a izven kurikuluma. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju dodatnih ur športne dejavnosti v šoli na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.1.4. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI PROSTOČASNE ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (v nadaljevanju: prostočasna ŠVOM) potekajo v obsegu najmanj 60 ur v letu (30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko športne oziroma gibalne vadbe). Ura vadbe šteje 60 minut. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja prostočasne ŠVOM: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur vadbe tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA PREDŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) 20 2 30 60 60 20 2 30 60 60 20 2 30 60 60 1.1.5. PROGRAMI V POČITNICAH IN POUKA PROSTIH DNEVIH Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: prostočasna ŠVOM: programi v počitnicah in pouka prostih dnevih KRITERIJ VREDNOTENJA: športni objekt in strokovni kader/skupina Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 9 17.5.2018 Obseg vrednotenja prostočasne ŠVOM: programi v počitnicah in pouka prostih dnevih CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (v počitnicah in pouka prostih dnevih) velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur programa TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA PREDŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) 10 15 15 15 10 15 15 15 10 15 15 15 1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. 1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ŠVOM-PP) potekajo v obsegu najmanj 60 ur v letu (30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko športne oziroma gibalne vadbe). Ura vadbe šteje 60 minut. Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih. Promocijski športni programi, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot promocijski športni programi v točki 1.1.1. Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine v točki 1.1.4. Programi v počitnicah in pouka prostih dnevnih, v katere so vključeni otroci in mladina s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot programi v počitnicah in pouka prostih dnevnih v točki 1.1.5. 1.2.2. ŠPORTNE PRIREDITVE ZA OTROKE IN MLADINO S POSEBNIMI POTREBAMI Šolska športna in druga tekmovanja za otroke in mladino s posebnimi potrebami so organizirana na regijski in nacionalni ravni. V programu športnih prireditev za otroke in mladino s posebnimi potrebami, v katerem sodeluje zavod VIZ, se vrednoti materialni strošek tekmovanja do višine dejanskih stroškov. 1.3. OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI Obštudijske športne dejavnosti so pomembna sestavina življenja študentov kot dopolnilo intelektualnemu delu. Pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja, ki ga pretežno zahteva študij in k polnejši uresničitvi človeka. 1.3.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI OBŠTUDIJSKIH ŠPORTNIH DEJAVNOSTI Celoletni športni programi obštudijskih dejavnosti so organizirane in strokovno vodene oblike športne dejavnosti v domačem kraju bivanja študenta. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: obštudijska športna dejavnost: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja obštudijske športne dejavnosti: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur vadbe tedensko ŠPORT ŠTUDENTOV 20 2 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 10 17.5.2018 število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 30 60 60 1.3.2. ŠPORTNE PRIREDITVE ŠTUDENTOV NA UNIVERZITETNI IN NACIONALNI RAVNI V kolikor prireditve na univerzitetni in nacionalni ravni postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredelili z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. 1.4.1. OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE (OPŠŠ) OPŠŠ je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V okviru projekta lokalna skupnost sofinancira strokovno izobražen kader za izvajanje dela pretežno v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, v športnih društvih, ki imajo ustrezno tekmovalno piramido (športnike v vseh tekmovalnih starostnih skupinah) ter management strokovnih in upravljavskih nalog. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju OPPŠ na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.4.2. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE, USMERJENI V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Vrednotijo se: pripravljalni programi izvajalcev, v katere so vključeni otroci do 12 let oz. do 10 let v športnih panogah plavanje, športna in ritmična gimnastika ter umetnostno drsanje in ki imajo vrednoten program v najmanj eni starostni kategoriji tekmovalnega programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni šport (KŠ) in vrhunski šport (VŠ), tekmovalni programi izvajalcev, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ ali ZŠIS-POK in v katere so vključeni športniki, ki imajo dovoljenje NPŠZ za nastopanje posameznika v uradnem tekmovalnem sistemu (tekmovalna licenca) v starosti najmanj 12 let oz. 10 let v športnih panogah plavanje, športna in ritmična gimnastika ter umetnostno drsanje. Pogoji: organizirana vadba za izvajanje programov po starostnih kategorijah, urejena evidenca športnikov z veljavno tekmovalno licenco, potrjena s strani nacionalne panožne zveze, sodelovanje v uradnem tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze. Pri vrednotenju programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v KŠ in VŠ se pri izračunu višine sofinanciranja upošteva posebnost športne panoge glede obsega vadbe, in sicer: Pri izračunu obsega vadbe se uporabijo korekcijski faktorji Kolektivne športne panoge 1,6 Individualne športne panoge 1,0 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja pripravljalnih programov vadbe: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM (pripravljalni program vadbe) velikost skupine/min.št.udel./NOGOMET skupina ne glede na poimenovanje PRIPRAVLJALNI PRIPRAVLJALNI PRIPRAVLJALNI do 7 let do 9 let do 11 let 12 12 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 12 Poročevalec, št. 3 11 17.5.2018 velikost skupine/min.št.udel./ROKOMET 12 12 12 velikost skupine/min.št.udel./STRELSTVO 6 6 6 velikost skupine/min.št.udel./KICKBOKS WAKO 12 12 9 velikost skupine/min.št.udel./JUDO 12 12 12 velikost skupine/min.št.udel./ATLETIKA 12 12 12 velikost skupine/min.št.udel./DRUGI ŠPORTI V skladu z normativi OKS-ZŠZ TEDENSKO ŠT. UR REDNE VADBE 2 3 4 ŠTEVILO TEDNOV VADBE LETNO 30 30 30 LETNI OBSEG VADBE V URAH (1 h=60 min) 60 90 120 Obseg vrednotenja tekmovalnih programov vadbe: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM (tekmovalni program vadbe) skupina ne glede na poimenovanje TEKMOVALNI TEKMOVALNI TEKMOVALNI TEKMOVALNI TEKMOVALNI do 13 let do 15 let do 17 let do 19 let do 21 let velikost skupine/min.št.udel./NOGOMET 18 18 18 18 22 velikost skupine/min.št.udel./ROKOMET 16 16 16 16 16 velikost skupine/min.št.udel./STRELSTVO velikost skupine/min.št.udel./KICKBOKS WAKO 6 6 6 6 9 6 6 6 6 velikost skupine/min.št.udel./JUDO 9 6 6 6 6 velikost skupine/min.št.udel./ATLETIKA 12 12 10 8 8 velikost skupine/min.št.udel./DRUGI ŠPORTI V skladu z normativi OKS-ZŠZ TEDENSKO ŠT. UR REDNE VADBE 6 8 10 10 10 ŠTEVILO TEDNOV VADBE LETNO LETNI OBSEG VADBE V URAH (1 h=60 min) 40 40 40 40 40 240 320 400 400 400 Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: dodatni programi športnikov MLR materialni stroški (MS)/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov MLR: PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov MLR) Število udeležencev programa TOČKE/MS/UDELEŽENEC KATEGORIZACIJA MLR 1 100 1.5. KAKOVOSTNI ŠPORT V programe kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ ter mednarodnih tekmovanjih in so registrirani skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 12 17.5.2018 1.5.1. UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport: športni objekt za programe KŠ Obseg vrednotenja kakovostnega športa: UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni program vadbe) športni objekt/skupina KAKOVOSTNI ŠPORT velikost skupine/min.št.udel./NOGOMET 22 velikost skupine/min.št.udel./ROKOMET 16 velikost skupine/min.št.udel./STRELSTVO velikost skupine/min.št.udel./KICKBOKS WAKO 6 velikost skupine/min.št.udel./JUDO 6 velikost skupine/min.št.udel./ATLETIKA velikost skupine/min.št.udel./DRUGI ŠPORTI 6 6 V skladu z normativi OKS-ZŠZ TEDENSKO ŠT. UR REDNE VADBE 8 ŠTEVILO TEDNOV VADBE LETNO LETNI OBSEG VADBE V URAH (1 h=60 min) 40 320 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 320 1.6. VRHUNSKI ŠPORT Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini Ormož in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega razreda (SR), mednarodnega razred (MR) ali perspektivnega razreda (PR). 1.6.1. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatni program vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom SR, MR in PR. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: vrhunski šport: dodatni programi športnikov SR, MR in PR Obseg vrednotenja športnih programov SR, MR in PR: KATEGORIZAC PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE IJA (tekmovalni programi vrhunskega športa) PR 1 Število udeležencev programa 700 TOČKE/MS/UDELEŽENEC KRITERIJ VREDNOTENJA: materialni stroški (MS)/udeleženec KATEGORIZAC IJA MR 1 1400 KATEGORIZAC IJA SR 1 3500 1.6.2. ZAPOSLOVANJE VRHUNSKIH TRENERJEV V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju zaposlovanja vrhunskih trenerjev na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 13 17.5.2018 1.6.3. NAGRADE VRHUNSKIM ŠPORTNIKOM IN TRENERJEM V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju nagrad vrhunskim športnikom in trenerjem na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.7. ŠPORT INVALIDOV Šport invalidov ima v vseh svojih raznovrstnih oblikah pomembne psihosocialne učinke (možnost rehabilitacije s pomočjo gibanja, vključevanje v družbo), lahko pa tudi športne učinke (možnost doseganja vrhunskih rezultatov in ukvarjanje s športno rekreacijo). 1.7.1. OBČINSKE ŠPORTNE ŠOLE INVALIDOV V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju občinskih športnih šol invalidov na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.7.2. PILOTSKI PROGRAMI POVEZOVANJA ŠPORTNIH IN INVALIDSKIH TER DOBRODELNIH DRUŠTEV IN ZVEZ Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: šport invalidov: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športa invalidov: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur vadbe tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA ŠPORT INVALIDOV 10 2 30 60 60 1.7.3. DRŽAVNA PRVENSTVA ŠPORTA INVALIDOV V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju državnih prvenstev športa invalidov na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.7.4. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo po enakih kriterijih kot programi vrhunskih športnikov v točki 1.6.1. 1.8. ŠPORTNA REKREACIJA Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. 1.8.1. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA ŠPORTNO REKREACIJO V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za športno rekreacijo na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.8.2. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 14 17.5.2018 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: športna rekreacija: celoletni programi specifične športne panoge KRITERIJ VREDNOTENJA: športni objekt in strokovni kader/skupina udeležba na tekmovanjih in strokovni kader Obseg vrednotenja športne rekreacije: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur vadbe tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA ŠPORTNA REKREACIJA 20 2 30 60 60 Obseg vrednotenja specifičnih športnih panog: Sem uvrščamo izvajalce miselnih iger (tekmovanja za naslov državnega prvaka), ribištva (tekmovanja v lovu rib s plovcem – A ali B državna liga), planinstvo in pikada (tekmovanja v slovenski ligi elektronskega pikada). Vsi izvajalci morajo biti člani NPŠZ. Sofinancira se organizacija in udeležba na 10 športnih udejstvovanjih (tekmah, turnirjih, pohodih oz. izletih, planinskih taborih) na leto v višini 240 točk, pri planinstvu pa dodatno strokovni kader s pridobljeno vodniško licenco, v višini 240 točk za vodstvo skupin na najmanj 5 izletov v sredogorje in visokogorje na leto. 1.8.3. PILOTSKI ŠPORTNI PROGRAMI V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju pilotskih športnih programov na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.8.4. MNOŽIČNE DELAVSKE ŠPORTNE PRIREDITVE V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.8.5. PODROČNI CENTRI GIBANJA ZA ZDRAVJE V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.9. ŠPORT STAREJŠIH Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin, pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov. 1.9.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH IN ISTOČASNA ŠPORTNA VADBA RAZŠIRJENE DRUŽINE Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe šport starejših: celoletni programi vadbe razširjene družine KRITERIJ VREDNOTENJA: športni objekt in strokovni kader/skupina športni objekt in strokovni kader/skupina Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 15 17.5.2018 Obseg vrednotenja športa starejših: celoletni programi CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) SKUPINSKA VADBA RAZŠIRJENE DRUŽINE 20 2 30 60 60 20 2 30 60 60 velikost vadbene skupine (št. udeležencev) število ur vadbe tedensko število tednov TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 1.9.2. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA IZVEDBO GIBALNIH PROGRAMOV ZA STAREJŠE V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju zaposlovanja strokovno izobraženega kadra za izvedbo gibalnih programov za starejše na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.9.3. ŠPORTNO DRUŽABNE MEDGENERACIJSKE PRIREDITVE V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. V okviru LPŠ se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin, medtem ko redna vzdrževalna dela in obratovanje niso predmet sofinanciranja LPŠ. V okviru LPŠ se na lokalni ravni lahko (so)financira: 1. Energetske in športno-tehnološke posodobitve športnih objektov 2. Trajnostna ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport 3. Novogradnje športnih objektov Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja športnih objektov in površin za šport v lokalni skupnosti. Sredstva lokalne skupnosti za tovrstne projekte se zagotavljajo v posebnih proračunskih virih, izvajalci pa so izbrani po postopku, ki ureja to področje. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti v športu prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja. 3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo nosilci usposabljanj v skladu z 54. členom Zakona o športu (ZŠpo-1). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: materialni stroški/udeleženec usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov Obseg vrednotenja usposabljanja in izpopolnjevanja v športu: PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU minimalno število udeležencev programa TOČKE/MS/UDELEŽENEC IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSABLJANJE (stopnja 1) USPOSABLJANJE (stopnja 2) 1 5 1 10 1 15 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 16 17.5.2018 3.2. STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM 3.2.1. IZOBRAŽEVANJE NADARJENIH IN VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV Pomembna dolžnost države je skrb za izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov, kar se odraža v zagotavljanju enakih možnosti izobraževanja in doseganju primernega socialnega statusa. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju izobraževanja nadarjenih in vrhunskih športnikov na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 3.2.2. SPREMLJANJE PRIPRAVLJENOSTI ŠPORTNIKOV, SVETOVANJE O ŠPORTNI VADBI IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh ter svetovanje predstavlja osnovo načrtnega dela v športu. Ustrezna vadba, prehrana in način življenja pomeni humanizacijo pri delu s športniki. Udeleženci meritev so športniki, ki so registrirani v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. Izvajalci meritev in svetovanj so lahko le organizacije, ki izpolnjujejo strokovne pogoje za opravljanje dejavnosti. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju spremljanja pripravljenosti športnikov, svetovanja o športni vadbi in strokovne podpore programom na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 3.3. ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup tiskane strokovne in znanstvene publikacije s področja športa. Sofinancira se lahko: - periodična literatura (strokovne revije za teoretična in praktična vprašanja športne vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije in deli revij s tovrstno tematiko; znanstvene revije s področja športa; zborniki strokovnih in znanstvenih posvetov), - monografska literatura (strokovna in znanstvena dela iz osnovnih in mejnih področij športa; strokovna in znanstvena dela s področja športne vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije; učbeniki in gradiva za potrebe usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja kadrov), - promocijska publikacija namenjena ozaveščanju in spodbujanju za dejavno vključevanje prebivalstva v šport. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: založništvo v športu materialni stroški/projekt Obseg vrednotenja založništva v športu: PROGRAMI ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU število projektov v založništvu TOČKE/MS/PROJEKT PROMOCIJSKA PUBLIKACIJA PERIODIČNA LITERATURA MONOGRAFSKA LITERATURA 1 1 1 2 1 5 3.4. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 3.5. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA (IKT) IKT na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg einformacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 17 17.5.2018 V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. 4.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ Področje obsega delovanje športnih društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: KRITERIJ VREDNOTENJA: delovanje športnih društev na lokalni ravni delovanje občinskih športnih zvez materialni stroški/društvo, član, leto materialni stroški/društvo včlanjeno v zvezo Obseg vrednotenja delovanja športnih organizacij: DELOVANJE DRUŠTEV točke/leto delovanja točke/član in/ali tekmovalec točke/društvo TOČKE/MS (ne več kot) TRADICIJA: LETA DELOVANJA ČLANSTVO S PLAČANO ČLANARINO REGISTRIRANI TEKMOVALCI ČLANSTVO V NPŠZ ČLANSTVO V OŠZ DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU 5 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 30 50 50 150 150 150 30 50 50 Občinske športne zveze, ki jih ustanovijo društva iz območja občine Ormož za posamezne športne panoge, pridobijo za svoje delovanje 200 točk za vsako športno društvo včlanjeno v zvezo. 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. 5.1. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev, ki jih opredeljuje Zakon o športu (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijada,…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 5.2. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Pri sofinanciranju športnih prireditev, ki jih organizirajo športna društva s sedežem v občini Ormož, se pri dodelitvi upoštevajo naslednja merila: - pomembnost športne prireditve za občino: lokalni pomen, občinski pomen, državni pomen ali mednarodni pomen, - tradicija (stalnost organiziranosti tekmovanj), - število udeležencev. Posameznemu izvajalcu se prizna maksimalno pet športnih prireditev. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 18 17.5.2018 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE KRITERIJ VREDNOTENJA: športne prireditve materialni stroški/prireditev Obseg vrednotenja športnih prireditev: ŠPORTNE PRIREDITVE izvedba prireditve lokalnega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV izvedba prireditve občinskega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV izvedba prireditve državnega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV izvedba prireditve mednarodnega pomena TOČKE/MS/PRIREDITEV ŠTEVILO UDELEŽENCEV do 50 51-100 nad 100 udeležence udeležence udeležence v v v TRADICIJA do 5 let 6-10 let nad 10 let 2 5 10 2 5 10 4 10 20 4 10 20 10 25 50 10 25 50 20 50 100 20 50 100 5.3. OBČINSKE ŠPORTNO PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU Občinske promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet LPŠ na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet JR. 5.4. ŠPORTNA DEDIŠČINA IN MUZEJSKA DEJAVNOST V ŠPORTU Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja športne dediščine in muzejske dejavnosti v športu. Sredstva lokalne skupnosti se za projekte zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja. V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju družbene in okoljske odgovornosti v športu na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. OBRAZLOŽITEV - Občinska uprava je obravnavala podane pripombe in predloge iz razprave na 26. seji Občinskega sveta Ormož, dne 18.12.2017: - V 5. členu Odloka se druga alineja spremeni, ker se je upošteval predlog svetnikov, da se pogoj za registracijo izvajalca zniža iz dveh na eno leto. Na podlagi primerjave vrednotenja po starem pravilniku in po novem odloku ter v izogib rušenja oz. ogrožanja uveljavljenega sistema sofinanciranja društev so v merilih naslednje spremembe: V točki 1. Športni programi - se pod tabelo, ki opredeljuje stopnjo razširjenosti dodatno pojasni, kateri kriteriji se upoštevajo, - se v tabeli, v kateri so opredeljeni kriteriji za kakovost, zaradi uravnoteženja točkovanja vrednosti točke na tekmovalca zmanjšajo za 70%, se izenači vrednost ure športne dvorane in nogometnega travnatega igrišča, bolje razčlenjena obrazložitev, kako se vrednoti število udeležencev v posameznih športnih programih. V točki 1.4.2. Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport: - se spremeni opredelitev vključenosti športnikov v tekmovalni program izvajalcev, in sicer namesto registriranega športnika, v športnika z veljavno tekmovalno licenco, - so velikosti vadbenih skupin usklajene z OKS in NPŠZ. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 19 V točki 1.5.1. Uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa: - so velikosti vadbenih skupin usklajene z OKS in NPŠZ. V točki 1.6.1. se zaradi uravnoteženja točkovanja v zvezi s kategorizacijo vrhunskih športnikov, točke zmanjšajo za 70%. Glede pripombe, da naj bi bil pri vrednotenju točk v 1., 2. in 3. ligi prevelik razkorak med 1. in 2. ligo, je potrebno pojasniti, da se z novim odlokom to razmerje 17.5.2018 vrednotenja med posameznimi ligami ni spreminjalo, da je s kriteriji kakovosti potrebno ovrednotiti kakovost nastopa v posameznih ligah in da se v tabeli, v kateri so opredeljeni kriteriji za kakovost, zaradi uravnoteženja točkovanja vrednosti točke na tekmovalca zmanjšajo za 70%. Glede na to, da poteka vrednotenje in sofinanciranje športa v letu 2017 še po starem pravilniku, je potrebno določiti, da se novi odlok prične uporabljati dne 1.1.2019. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju - prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodelovala: - Alenka Korpar, Direktorica SOU Spodje Podravje Ormož, dne 17.5.2018 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 9. ODLOK o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju - prva obravnava I. UVOD Ocena stanja Veljavni Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/15 in je pričel veljati dne 23. 6. 2015. Zadnja sprememba Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.; v nadaljevanju ZFO1), predvsem sprememba njegovega 26. člena, ki se nanaša na področje skupnega opravljanja nalog občinske uprave in njeno financiranje, prinaša kar nekaj novosti, in sicer so na podlagi spremembe preimenovane nekatere naloge, ki se na skupni upravi že izvajajo, prav tako pa je iz dosedanjih štirih nalog (naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, naloge notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva, upravne ter strokovne naloge na področju urejanja prostora ter naloge na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb), število nalog, ki jih lahko opravlja skupna uprava, povečana na enajst. Skupna uprava lahko skladno z drugim odstavkom spremenjenega 26. člena ZFO-1 opravlja sledeče naloge: – občinskega inšpekcijskega nadzorstva; – občinskega redarstva; – pravne službe; – občinskega odvetništva; – notranje revizije; – proračunskega računovodstva; – varstva okolja; – urejanja prostora; – civilne zaščite; – požarnega varstva in – urejanja prometa. Razlog in cilj za sprejem odloka V letu 2016 je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna začel z opravljanjem pregleda skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju z usmeritvami za državno notranje revidiranje. Urad je s pregledom končal v januarju 2018 ter podal nekaj ugotovitev in priporočil, ki se nanašajo na ustanovitveni akt skupne uprave, zato so v spremembah ustanovitvenega akta upoštevana tudi ta priporočila. Zaradi spremembe ZFO-1 in posledično novih nalog, ki jih skupna uprava lahko opravlja, zaradi pripomb podanih s strani Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna ter predvsem sprememb zakonodaje na gradbenem področju in področju prostorskega Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 20 načrtovanja, je bilo potrebno pristopiti k spremembi ustanovitvenega akta skupne uprave, cilj katerega je uskladitev poimenovanja in nalog z veljavno zakonodajo ter nemoteno sofinanciranje s strani države tudi v prihodnje. Vse spremembe ustanovitvenega akta so zaradi boljše preglednosti sprememb označene z rdečo barvo, kar je zapisano s črnim besedilom pa se v primerjavi s trenutno veljavnim odlokom ne spreminja, v nadaljevanju pa bodo zato členi, ki se spreminjajo, tudi podrobneje obrazloženi. Ocena finančnih posledic S predlaganim novim odlokom se povečuje nabor nalog, ki jih lahko občine prenesejo na skupno občinsko upravo. V odvisnosti od števila prenesenih nalog na skupno občinsko upravo, se zmanjšuje strošek javne uprave, saj se delovanje skupnih občinskih uprav sofinancira s strani države v višini 50 % stroškov delovanja. Od leta 2020 bo veljala nova progresivna lestvica sofinanciranja delovanja skupnih občinskih uprav, kjer bo njihovo delovanje sofinancirano v višini 30 % stroškov delovanja, v primeru da je občina prenesla samo eno nalogo in se procent sofinanciranja povečuje za 5 % za vsako dodatno nalogo preneseno na skupno občinsko upravo. Sofinanciranje delovanja skupne občinske uprave se lahko maksimalno poveča do 55 % stroškov delovanja, če občina na skupno občinsko upravo prenese šest ali več nalog. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07),14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17),15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10-uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15), 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17),16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 – uradno prečiščeno besedilo),14. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 5/17), 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16), 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15 in 50/17), 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo), 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17), 13. člen Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16),16. člena Statuta Občine Starše (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 1/17 – uradno prečiščeno besedilo in 17.5.2018 35/17), 16. člena Statuta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni vestnik Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, št. 56/15), 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07), 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 4/17),16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 -uradno prečiščeno besedilo in 45/17),14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11)in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17 – uradno prečiščeno besedilo) in v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) so Mestni svet Mestne občine Ptuj na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Cirkulane na __. redni seji dne ____,Občinski svet Občine Destrnik na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Dornava na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Duplek na __. redni seji dne _____, Občinski svet Občine Gorišnica na __. redni seji dne _____, Občinski svet Občine Hajdina na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Juršinci na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Kidričevo na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Majšperk na __. redni seji dne _____, Občinski svet Občine Markovci na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Ormož na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Podlehnik na__. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Središče ob Dravi na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Starše na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na __. redni seji dne ____,Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Sveti Tomaž na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Trnovska vas na __. redni seji dne ____, Občinski svet Občine Videm na __. redni seji dne ____,Občinski svet Občine Zavrč na __. redni seji dne ____ in Občinski svet Občine Žetale na __. redni seji dne ____ sprejeli naslednji ODLOK o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 21 ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Mestna občina Ptuj in Občina Cirkulane, Občina Destrnik, Občina Dornava, Občina Duplek, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Markovci, Občina Ormož, Občina Podlehnik, Občina Središče ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Občina Sveti Tomaž, Občina Trnovska vas, Občina Videm, Občina Zavrč ter Občina Žetale (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju«, za skupno opravljanje sledečih nalog: občinskega inšpekcijskega nadzorstva; občinskega redarstva; pravne službe; občinskega odvetništva; notranje revizije; proračunskega računovodstva; varstva okolja; urejanja prostora; civilne zaščite; požarnega varstva in urejanja prometa. 3. člen (1) Skupna uprava je pričela z delom 1. 7. 1999. (2) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Ptuj na naslovu Mestni trg 1, 2250 Ptuj. (3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju,v notranjem krogu naslov Mestni trg 1, v sredini pa napis Ptuj. (4) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU SP. 4. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni mestni in občinski sveti. (2) Župani imenujejo in razrešujejo direktorja skupne uprave, sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter 17.5.2018 dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA 5. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. (3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom in letnim programom dela, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. 6. člen Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo (1) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega inšpekcijskega nadzorstva. (2) Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, zapuščenih vozil, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje ter na podlagi drugih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. (3) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. (4) Občinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti,določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. 7. člen Občinsko redarstvo (1) Občinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 22 je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje naloge občinskega redarstva. (2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaja cestah in o pravilih cestnega prometa, zakonodaja o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi. (3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva. (4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. 8. člen Pravna služba (1) Naloge pravne službe so: priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv, zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv, vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov, samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv, priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in komisij, priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave, priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave, vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov, priprava in pregled različnih vrst pogodb, urejanje kadrovskih zadev, vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, varstvo osebnih podatkov, opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave, druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. 17.5.2018 9. člen Občinsko odvetništvo (1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica. (2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Naloge medobčinskega odvetništva so: - vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.), - zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih, - izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov, - zastopanje občine pred upravnimi organi, - sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila, - sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih, - vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, - pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic, - druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika. (5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. (6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila. (7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 23 10. člen Notranja revizija (1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba (v nadaljevanju: skupna notranja revizijska služba)za občine, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog notranjega revidiranja, opravlja naloge notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki. (2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji oziroma predstojnikom posrednih proračunskih uporabnikov iz prejšnjega odstavka, katerim tudi neposredno poroča. (3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost posameznega proračunskega uporabnika, odgovarja predstojniku tega proračunskega uporabnika, za delo skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v notranjo revizijo. (4) Naloge notranje revizije so: - priprava dolgoročnega in letnega načrta dela, - izvajanje rednih in izrednih revizij, - svetovanje, - izdelava letnih poročil o delovanju službe, - sodelovanje z zunanjimi revizorji ter - druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi. (5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, direktor skupne uprave in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe. (6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe. 11. člen Proračunsko računovodstvo (1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. (2) Naloge proračunskega računovodstva so: - sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter 17.5.2018 opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika, - izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet, - pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, - pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, - priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine, - samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc, - samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki, - usklajevanje analitične in sintetične evidence, - pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur), - sodelovanje z nadzornimi institucijami, - preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje, - sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje, - izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije, - shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev, - izvajanje plačilnega prometa, - mesečna poročila skladno s področno zakonodajo, - izstavljanje računov ter zahtevkov, - obračun in vodenje evidenc DDV, - obračun davkov in prispevkov, - obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini, - druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. 12. člen Varstvo okolja (1) Naloge varstva okolja so: - priprava predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 24 vodenje upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - strokovna pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - priprava in vodenje postopkov javnega naročanja s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - priprava in vodenje postopkov podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - priprava investicijske in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva, - priprava, vodenje, spremljanje in nadzor nad investicijami s področja varstva okolja, - priprava, vodenje, spremljanje in nadzor drugih projektov s področja varstva okolja, - upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, - zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja, - pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja, - zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, - zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj iz področja varstva okolja, - druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja, - naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin, - druge naloge s področja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja. (3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. (4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. - 13. člen Urejanje prostora (1) Naloge urejanja prostora so: - priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, - sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, - sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, 17.5.2018 - podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe, - vodenje postopkov lokacijske preveritve, - naloge občinskega urbanista, - določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih, - izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, - izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni, - priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči, - priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost, - izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja, - sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, - priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, - izvedba upravnih komasacij, - priprava aktov o predkupni pravici, - priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, - priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, - priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, - strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, - informacije iz uradnih evidenc, - naloge v zvezi z usklajevanjem aktov, - naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, - druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja. (3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. (4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 25 14. člen Civilna zaščita (1) Naloge civilne zaščite so: urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo, zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom, načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine, določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena, usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo, določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini, mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo, druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. (3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 15. člen Požarno varstvo (1) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. (3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. 16. člen Urejanje prometa (1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. 17.5.2018 (2) Naloge urejanja prometa so: - določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij, - določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, - določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa, - določitev omejitev hitrosti vozil, - ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav, - ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, - določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce, - določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu, - določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa, - načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, - načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah, - druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. (3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz 3. odstavka 5. člena tega odloka. (4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. III. NAČIN DELA, ODGOVORNOSTI POOBLASTILA IN 17. člen (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice. (3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. (4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 26 ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. (5) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi,so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom.Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine. 18. člen (1) Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Direktor skupne uprave je imenovan, če ga potrdita najmanj dve tretjini županov občin ustanoviteljic. (2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja). 19. člen (1) Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave. (2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. 17.5.2018 javni uslužbenci sklenjeno delovno razmerje in v kateri uresničujejo svoje pravice. (2) Postopek javnega natečaja oziroma javnega razpisa za izbiro javnega uslužbenca v skupni upravi izvede skupna uprava v skladu z veljavnimi predpisi. Poročilo o izvedbi izbirnega postopka s predlogom o najprimernejšem in strokovno usposobljenem kandidatu se predloži v odločitev županom občin ustanoviteljic, ki bodo izbranemu kandidatu delodajalci. (3) O sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij v skupni upravi odločajo župani tistih občin ustanoviteljic, ki so delodajalci posameznemu javnemu uslužbencu. Akte o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja sklepa župan sedežne občine. (4) V pogodbi o zaposlitvi vsakega javnega uslužbenca se navedejo občine ustanoviteljice, ki so delodajalci temu javnemu uslužbencu in zanj tudi odgovarjajo v skladu s predpisi. Za vsakega uslužbenca skupne uprave se v letnem programu dela in finančnem načrtu s prilogo določi, katere naloge opravlja in za katere občine. (5) Župani občin ustanoviteljic pooblastijo direktorja skupne uprave, ki mora za to izpolnjevati pogoje po zakonu o javnih uslužbencih, za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, razen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij. 22. člen (1) Župani do konca koledarskega leta za naslednje leto določijo tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo župan sedežne občine in po en župan z levega in en župan z desnega brega Drave, ter jo pooblastijo za: - izvedbo letnega pogovora z direktorjem skupne uprave, - izvedbo postopka ocenjevanja direktorja skupne uprave, - izdajo in podpis sklepa o letnem dopustu direktorja skupne uprave. (2) O drugih delovnopravnih institutih povezanih z direktorjem skupne uprave odloča župan sedežne občine oziroma od njega pooblaščena oseba. IV. SREDSTVA ZA DELO 20. člen 23. člen Župani občin ustanoviteljic soglasno sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave. 21. člen (1) Skupna uprava je del vsake od uprav občin ustanoviteljic za naloge, ki so jih prenesle na skupno upravo. Za javne uslužbence skupne uprave so delodajalci vse občine ustanoviteljice, za katere javni uslužbenci opravljajo prenesene naloge, funkcijo delodajalca pa izvršuje sedežna občina s katero imajo (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela. (2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 27 sedežne občine na način, določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. (4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave. 17.5.2018 (7) Direktor skupne uprave s polletnim in letnim poročilom poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta. V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC 26. člen 24. člen (1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. (2) Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. (3) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta, v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. (4) Kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog direktorja skupne uprave. 25. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. (3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. (4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine. (5) Tekočo dvanajstino sredstev morajo občine ustanoviteljice nakazati do 25. dne v mesecu za tekoči mesec. (6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov. (1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. (2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor skupne uprave. 27. člen Pristop občine k skupni upravi (1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem/občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 28. člen Izstop občine iz skupne uprave (1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena,in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 28 zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev. 29. člen Pristop občine k opravljanju posamezne naloge (1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. 30. člen Odstop občine od opravljanja posamezne naloge (1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo. (2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. (3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse 17.5.2018 obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. 31. člen Prenehanje skupne uprave (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerih se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem/občinskih svetih. (2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. (3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi. (4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. (5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 29 VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Kontinuiteta opravljanja nalog (1) Do uveljavitve tega odloka se: - naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva opravljajo pod nazivom medobčinska inšpekcija, - naloge občinskega redarstva opravljajo pod nazivom medobčinsko redarstvo, - naloge notranje revizije opravljajo pod nazivom skupna notranja revizijska služba, - naloge varstva okolja in urejanja prometa opravljajo pod nazivom zagotavljanje in izvajanje javnih služb, - naloge urejanje prostora opravljajo pod nazivom prostorsko načrtovanje, - naloge proračunskega računovodstva opravljajo pod nazivom računovodstvo proračunskih uporabnikov, - naloge pravne službe opravljajo na vseh področjih iz pristojnosti skupne uprave. (2) Do uveljavitve tega odloka se naloge iz prejšnjega odstavka nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi. Z uveljavitvijo tega odloka se posamezne naloge skupne uprave ter nazivi teh nalog uskladijo z veljavno zakonodajo. 33. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah. 34. člen (1) Župani občin ustanoviteljic skupaj objavijo odlok v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega mestnega/občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal. (2) Za objavo sprejetega odloka v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbi direktor skupne uprave. 35. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (Uradni list RS, št. 44/15). 36. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: Datum: Miran SENČAR župan Mestne občine Ptuj Številka: Datum: Janez JURGEC župan Občine Cirkulane Številka: Datum: Vladimir VINDIŠ župan Občine Destrnik 17.5.2018 Številka: Datum: Rajko JANŽEKOVIČ župan Občine Dornava Številka: Datum: Mitja HORVAT župan Občine Duplek Številka: Datum: Jožef KOKOT župan Občine Gorišnica Številka: Datum: Mag. Stanislav GLAŽAR župan Občine Hajdina Številka: Datum: Alojz KAUČIČ župan Občine Juršinci Številka: Datum: Anton LESKOVAR župan Občine Kidričevo Številka: Datum: Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk Številka: Datum: Milan GABROVEC župan Občine Markovci Številka: Datum: Alojz SOK župan Občine Ormož Številka: Datum: Marko MAUČIČ župan Občine Podlehnik Številka: Datum: Jurij BORKO župan Občine Središče ob Dravi Številka: Datum: Bojan KIRBIŠ župan Občine Starše Številka: Datum: Darja VUDLER županja Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Številka: Datum: Miroslav PETROVIČ župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Številka: Datum: Mirko CVETKO župan Občine Sveti Tomaž Številka: Datum: Alojz BENKO župan Občine Trnovska vas Številka: Datum: Friderik BRAČIČ župan Občine Videm Številka: Datum: Miran VUK župan Občine Zavrč Številka: Datum: Anton BUTOLEN župan Občine Žetale Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 30 III. OBRAZLOŽITEV k 2. členu: Predlog spremembe predstavlja uskladitev s spremenjenim 26. členom ZFO-1, ki dosedanje štiri naloge, ki se jih je lahko opravljalo na skupni upravi, razširja na enajst nalog ter spreminja poimenovanja nekaterih nalog, ki se na skupni upravi že opravljajo: - naloga občinskega inšpekcijskega nadzorstva se je do sedaj izvajala pod nazivom medobčinska inšpekcija, gre zgolj za spremembo naziva; - naloga občinskega redarstva se je do sedaj izvajala pod nazivom medobčinsko redarstvo, gre zgolj za spremembo naziva; - naloga pravne službe je v zakonu sicer novost, so se pa naloge na skupni upravi opravljale že do sedaj, na vseh področjih dela skupne uprave; - naloga občinskega odvetništva je novost in se do sedaj v skupni upravi še ni izvajala. Pri nalogi občinskega odvetništva je potrebno poudariti, da je opredeljena v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), ki določa in definira občinsko odvetništvo. Pravkar sprejeta novela ZLS je državno pravobranilstvo preimenovala v državno odvetništvo; - naloga notranje revizije se je do sedaj izvajala pod nazivom skupna notranja revizijska služba, gre zgolj za spremembo naziva; - naloga proračunskega računovodstva se je do sedaj izvajala pod nazivom računovodstvo proračunskih uporabnikov, gre zgolj za spremembo naziva; - nalogi varstva okolja in urejanja prometa sta se do sedaj opravljali skupaj pod nazivom zagotavljanje in izvajanje javnih služb, gre za delitev prej enotne naloge na dve različni; - naloga urejanja prostora se je do sedaj izvajala pod nazivom prostorsko načrtovanje, gre zgolj za spremembo naziva; - naloga civilne zaščite je novost in se do sedaj v skupni upravi še ni izvajala; - naloga požarnega varstva je novost in se do sedaj v skupni upravi še ni izvajala. k 3. členu: Doda se nov četrti odstavek, ki dopušča možnost, da skupna uprava pri poslovanju uporablja kratico SOU SP. Kratica se v praksi dejansko že uporablja in je zaradi dolgega naziva smiselna. k 4. členu: Na koncu prvega odstavka se doda besedica »mestni«, saj je občina ustanoviteljica tudi Mestna občina Ptuj, ki ima mestni in ne občinski svet. k 6. členu: V drugem odstavku se doda podrobnejša določitev področje dela občinskega inšpekcijskega nadzorstva. k 7. členu: V drugem odstavku se doda podrobnejša določitev področje dela občinskega redarstva. k 8. členu: Predlog besedila člena je v celoti novo in določa naloge pravne službe. Naloge so določene predvsem na 17.5.2018 podlagi nalog, ki jih pravniki že sedaj opravljajo za posamezne občine ustanoviteljice. k 9. členu: Predlog besedila člena je v celoti novo in je oblikovano na podlagi 50.c člena ZLS. Kot je bilo že prej zapisano, je novela ZLS občinsko pravobranilstvo preimenovala v občinsko odvetništvo, s čimer se tudi na lokalni ravni sledi preimenovanju občinskih pravobranilcev v občinske odvetnike. Glede položaja in statusa občinskega odvetnika v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Občinski odvetniki sicer ne bodo imeli generalnih pooblastil temveč se bodo v postopkih identificirali z županovim pisnim pooblastilom, v katerem bo določen tudi obseg pooblastila. Občinski odvetniki za razliko od državnih odvetnikov tudi ne bodo imeli službenih izkaznic in ne bodo nosili tog ter ne bodo imeli pooblastila za podpis poravnav, pač pa bodo o poravnavah odločali župani kot pravni zastopniki občin. Tudi predhodni postopek za rešitev spora pred občinskim odvetnikom ni procesna predpostavka za začetek postopka pred sodiščem, saj občinsko odvetništvo ni samostojen organ temveč notranja organizacijska enota občinske uprave, ki nima nikakršne samostojnosti – za razliko od državnega odvetništva, ki je samostojen državni organ na katerega se stranke neposredno obračajo. K izvajanju naloge občinskega odvetništva se bo pristopilo glede na interes občin ustanoviteljic. k 10. členu: V drugem odstavku je na podlagi priporočila Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna dodana določba, ki določa, da je skupna notranja revizijska služba v primeru revidiranja posrednih proračunskih uporabnikov (npr. javnih zavodov), neposredno podrejena predstojnikom teh posrednih proračunskih uporabnikov. Nadalje se dopolnitev petega odstavka prav tako veže na revidiranje posrednih proračunskih uporabnikov in določa, da se pri njih revidiranje opravi na podlagi dogovora med županom občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, direktorjem skupne uprave in predstojnikom posrednega proračunskega uporabnika kot to določajo Usmeritve za državno notranje revidiranje iz decembra 2013. V šestem odstavku se doda, da se vrsta in obseg nalog poleg kadrovskega in finančnega načrta ter letnega programa dela, določi tudi ob upoštevanju dolgoročnega in letnega načrta dela notranje revizije. k 11. členu: Določbe glede nalog proračunskega računovodstva so bile doslej izredno skope oziroma jih skorajda ni bilo. Sprememba tega člena tako samo podrobneje določa naloge, ki jih opravlja proračunsko računovodstvo in so se v praksi izvajale že do sedaj. k 12. členu: Sprememba člena je posledica delitve nalog, ki so se do sedaj opravljale pod nazivom zagotavljanje in izvajanje javnih služb, na dve ločeni nalogi –varstvo okolja in urejanje prometa. Naloge, ki so naštete v tem Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 31 členu niso v celoti nove, večina naštetih nalog se je opravljala že sedaj, z novim zapisom so naloge samo bolj natančno določene, dodane pa so naloge glede izvajanja monitoringa stanja okolja ter zagotavljanje informiranja, osveščanja in izobraževanja javnosti o stanju okolja. k 13. členu: Naloge urejanja prostora se že opravljajo, sprememba tega člena je potrebna predvsem zaradi uskladitve nalog z novo zakonodajo na področju urejanja prostora. V decembru 2017 so bili namreč objavljeni novi prostorski zakoni - Zakon o urejanju prostora (ZUreP2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), ki prinašajo številne novosti in občinam nalagajo nove pristojnosti in obveznosti, ki se bodo po večini začele izvajati že s 1. 6. 2018. Veliko nalog je popolnoma novih in bodo zahtevale veliko dodatnega dela - med popolnoma novimi nalogami je potrebno izpostaviti podajo mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, vodenje postopkov lokacijske preveritve, naloge občinskega urbanista, določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih, izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni, priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči, priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost, izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja, sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, izvedba upravnih komasacij, priprava aktov o predkupni pravici, priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča. k 14. členu: Naloge civilne zaščite predstavljajo novost, te naloge do sedaj v skupni upravi nismo opravljali. Naloge oziroma pristojnosti občine na področju civilne zaščite so določene na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg). K izvajanju naloge civilne zaščite se bo pristopilo glede na interes občin ustanoviteljic. k 15. členu: Naloge požarnega varstva predstavljajo novost, te naloge do sedaj v skupni upravi nismo opravljali. Naloge oziroma pristojnosti občine na področju požarnega varstva so določene na podlagi Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ). K 17.5.2018 izvajanju naloge požarnega varstva se bo pristopilo glede na interes občin ustanoviteljic. k 16. členu: Naloge urejanja prometa niso novost in so se do sedaj opravljale pod nazivom zagotavljanje in izvajanje javnih služb, ki je sedaj razdeljeno na dve ločeni nalogi - urejanje prostora in urejanje prometa. Besedilo člena je oblikovano na podlagi 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes1) in Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 in 46/17). k 17. členu: Zaradi težav v praksi iz prejšnjih let se v ustanovitveni akt s četrtim odstavkom tega člena doda neposredno pooblastilo skupni upravi, da je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi za opravljanje nalog, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo. Namen tega člena je predvsem skrajšanje postopka in prihranek časa, saj skupna uprava npr. v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne bo več predhodno potrebovala posebnega pooblastila župana občine ustanoviteljice temveč bo lahko neposredno sama vložila vlogo na upravno enoto. Določba petega odstavka tega člena je dodana na podlagi priporočila Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, saj stari odlok ni vseboval nobene določbe glede odgovornosti javnega uslužbenca. Peti odstavek je oblikovan na podlagi 135. člena Zakona o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 35/05) in 49.č člena ZLS. Za javnega uslužbenca skupne uprave je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine, torej Mestne občine Ptuj. k 18. členu: Besedilo tretjega odstavka se uskladi s stopnjami izobrazbe po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17). k 22. členu: Sprememba člena se predlaga zaradi zapletov v praksi glede na trenutne določbe, ko bi vsako odsotnost, četudi samo nekaj ur na dan, morali odobriti vsi trije župani, ki so imenovani v tričlansko komisijo. Ker je določba zelo neživljenjska in v primerih, ko je treba odločitve sprejeti v kratkem času neizvedljiva, se predlaga, da tričlanska komisija županov še naprej izvede razgovor in postopek ocenjevanja direktorja skupne uprave ter mu izda in podpiše sklep o letnem dopustu, vse ostale zadeve pa naj preidejo v pristojnost župana sedežne občine oziroma od njega pooblaščene osebe. k 23. členu: Prvi odstavek se dopolni tako, da je delo poleg prostorov sedežne občine, možno opravljati tudi dislocirano, na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic. Gre za primere kot je npr. pravna služba, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 32 ki delo opravlja na sedežih občin ustanoviteljic za katere opravlja delo. k 27. členu: Predlaga se, da se doda določba, ki natančno opiše način strinjanja s pristopom nove občine k skupni upravi. Občine ustanoviteljice svoje strinjanje s pristopom nove občine izkažejo tako, da na mestnem oziroma občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. k 28. členu: Določbe sedanjega odloka za primer izstopa iz občinske uprave so skope in pomanjkljive. Določbe predloga tega člena zato zelo natančno določajo postopek izstopa ter posledice le-tega. Pomembno je poudariti, da je občina, ki izstopa iz skupne uprave, dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave vse do konca proračunskega leta v katerem je podala pisni izstop, nanjo odpadejo tudi tisti stroški, ki so nastali do konca proračunskega leta pa v plačilo zapadejo šele v naslednjem koledarskem letu (npr. plača javnega uslužbenca za mesec december, ki zapade v plačilo šele 5. 1. naslednjega koledarskega leta). Prav tako je občina, ki izstopa iz skupne uprave, dolžna pokriti stroške tistih morebitnih presežnih delavcev, ki to postanejo zaradi njenega izstopa. Besedilo predlaganega člena vsebuje tudi določbe za primer, ko se ostale občine, ki v skupni upravi ostajajo, dogovorijo, da se število javnih uslužbencev zaradi izstopa občine ne bo spreminjalo. k 29. in 30. členu: Predlagano besedilo členov je v celoti novo in je dodano na podlagi priporočila Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, saj trenutni odlok ne določa ničesar glede možnosti pristopa in odstopa občine k oziroma od opravljanja posamezne naloge. V zadnjem času so se taki pristopi in izstopi v praksi že dogajali, zato je smiselno postopke v takšnih primerih tudi vnesti v sam ustanovitveni akt. Za primer pristopa občine ustanoviteljice k opravljanju posamezne naloge se tako predlaga, da strinjanje s pristopom izrazijo s sklepi župani ostalih občin ustanoviteljic za katere se naloga že opravlja. Za primer odstopa občine ustanoviteljice od opravljanja posamezne naloge pa se predlaga podoben postopek kot velja za izstop iz skupne uprave, prav tako ima občina ustanoviteljica, ki od posamezne naloge odstopa, obveznost, da zagotavlja sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop in v enakem deležu pokrije tudi stroške morebitnih presežnih delavcev, se pa pri odstopu občine od opravljanja posamezne naloge doda še možnost, da v primeru, ko se ostale občine strinjajo, da število javnih uslužbencev ostane nespremenjeno, se ti javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele konec 17.5.2018 proračunskega leta – v tem primeru je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru, postopek odstopa od posamezne naloge se tako lahko zaključi hitreje in ni potrebno čakati na konec proračunskega leta. k 31. členu: Predlog tega člena izčrpno določa postopke in obveznosti v primeru prenehanja skupne uprave. Predlaga se, da o prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerih se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem oziroma občinskih svetih. Določajo se tudi obveznosti občin ustanoviteljic glede javnih uslužbencev za primer prenehanja skupne uprave k 32. členu: Določba člena še posebej izkazuje kontinuiteto opravljanja nalog, ki jih skupna uprava že opravlja vendar pod drugačnimi nazivi kot to določa spremenjeni 26. člen ZFO-1, saj za navedeni člen v zakonu ni predvidenega nobenega prehodnega obdobja za spremembo naziva posameznih nalog in uvedbe novih nalog, zato je še posebej pomembno, oziroma nujno, da se ustanovitveni akt čim prej uskladi z zakonodajo in se s tem izogne morebitnim zapletom pri sofinanciranju nalog v prihodnjem letu. Še enkrat je potrebno poudariti, da je ZFO-1 začel veljati že 1. 1. 2018 in bi teoretično gledano lahko s strani ministrstva odobrili sofinanciranje nalog le za obdobje od uskladitve ustanovitvenega akta naprej, saj zakon prehodnega obdobja ni predvidel. V izogib zapletom pri sofinanciranju skupne uprave v prihodnjem letu, se zato predlaga, da se k sprejemu novega ustanovitvenega akta pristopi v čim krajšem času. Občinskemu svetu Občine Ormož predlagam v obravnavo in sprejem osnutek Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v predloženem besedilu. Pripravili: Alenka Korpar Nina Lozinšek Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 33 17.5.2018 Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Boštjan Najžar, Višji svetovalec za okolje in prostor Ormož, dne 17.5.2018 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 10. umestitev objekta v prostor in ureditev prometnega režima na območju obdelave. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) – prva obravnava Ocena finančnih poledic Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev odloka in pripravo strokovnih podlag zagotavlja investitor. Občina vodi postopek priprave prostorskega akta v skladu z veljavno zakonodajo. I. UVOD Ocena stanja 27.10.2005 je bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, številka 19/05), ki je bil spremenjen leta 2010, 2015 in 2016 (Uradni vestnik Občine Ormož, številka 10/10, 17/15 in 7/16). V času od uveljavitve sprememb in dopolnitev je bil podan predlog za gradnjo objekta na delu zemljišča 674/7 k.o. Hardek, ki je umeščen v veljavni lokacijski načrt, vendar predlagana ureditev odstopa od določil veljavnega lokacijskega načrta in ne omogoča postavitve načrtovanega objekta v prostor. Sprememba se nanaša tudi na prometni režim z novo ureditvijo dovozov in rekonstrukcijo Ljutomerske ceste, zato je potrebna sprememba in dopolnitev lokacijskega načrta. Razlogi za sprejem odloka Spremembe in dopolnitve se nanašajo na zemljišča s parcelno številko 674/7, 674/4 k.o. Hardek in 1338/16 in 1312/1 k.o. Ormož, ki jih ureja Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05, 10/10, 17/15, 7/16). V obrtno cono se umešča objekt skladno s predlogom investitorja. Strokovne rešitve za spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) temeljijo na izdelanih strokovnih podlagah in idejni zasnovi investitorja. Cilji za sprejem odloka Cilj sprememb in dopolnitev Lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) je II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 57. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) ter Sklepa o začetku priprave Sprememb in dopolnitev Odloka za obrtno cono Ormož (LN OC VI - Trgovski center 1) je Občinski svet Ormož na ___. redni seji dne, ___________ sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) 1. člen S tem odlokom se sprejemajo Spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za Obrtno cono Ormož za območje trgovskega centra 1. 2. člen Tretji odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Grafični del obsega: 1 Izrez iz prostorskega plana in prikaz namenske rabe 1 : 5.000 2 Kopija katastrskega stanja 1 : 1.000 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 3 34 Geodetski posnetek 1 : 1.000 4 Arhitektonsko ureditvena situacija 1 : 1.000 4a Arhitektonsko ureditvena situacija za območje sprememb in dopolnitev (območje trgovine Hofer) 1 : 1.000 4b Arhitektonsko ureditvena situacija za območje sprememb in dopolnitev (trgovski center 1) 1 : 1.000 5 Zakoličbena situacija 1 : 1.000 6 Komunalne ureditve 1 : 1.000 6a Situacija komunalne ureditve za območje sprememb in dopolnitev (območje trgovine Hofer) 1 : 1.000 6b Situacija komunalne ureditve za območje sprememb in dopolnitev (trgovski center 1) 1 : 1.000 7 Kulturna dediščina 1 : 1.000 8 Prometna situacija 1 : 1.000 9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 1 : 1.000 10 Parcelacija 1 : 1.000 10a Parcelacija ureditve za območje sprememb in dopolnitev (trgovski center 1) 1 : 1.000«. 17.5.2018 padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). Padavinske vode iz parkirišč in povoznih površin je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok. Odvodnjavanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Povozne in manipulativne površine morajo biti vodoneprepustne. V primeru tlakovanja, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodoneprepustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.«. 5. člen V 17. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Dopustna je dodatna parcelacija parcel določenih v grafičnih prilogah 10 in 10b za potrebe izgradnje novih ali za že izgrajenih infrastrukturnih ureditev s pripadajočimi objekti.«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 3. člen Za 3a. členom se doda nov 3b. člen, ki se glasi: »3b. člen Območje obravnave Sprememb in dopolnitev Odloka (Trgovski center 1) je razvidno iz grafičnih prilog 4b in 6b, navedenih v 2. členu tega Odloka in zajema dele parcel št. 674/7, 674/4 k.o. Hardek in 1312/1 in 1338/16 k.o. Ormož.«. 4. člen V 8. členu, točki 2. ZUNANJE UREDITVE se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ob javnih cestah je možna postavitev oglaševalskih pilonov v skladu s prometno-varstvenimi predpisi in do višine 9 m nad koto terena.«. V točki 5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE se črta tretji odstavek. Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje Številka: 350-5/2018 02\22 Ormož, dne: Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC III) določa obseg, namensko opredelitev območja, funkcije območja s pogoji za izrabo (oblikovanje posegov v prostoru), pogoje za izvedbo komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Postopek priprave je določen z Zakonom o prostorskem načrtovanju in poteka po skrajšanem postopku. V postopku priprave in sprejema je bil sprejet in objavljen Sklep o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/2018), izdelane strokovne podlage, osnutek prostorskega akta, pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora, izdelan dopolnjen osnutek prostorskega akta, izvedena javna razgrnitev in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 35 obravnava. V postopku priprave in sprejema sledi izdelava predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in sprejem na občinskem svetu. Spremembe in dopolnitve odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) obsegajo območje s parcelnimi številkami 674/7, 674/4 k.o. Hardek in 1338/16 in 1312/1 k.o. Ormož, kjer se predvideva gradnja nove trgovine. Ker v sklopu obstoječih toleranc veljavnega lokacijskega načrta novega objekta ni mogoče graditi so v postopku spremembe in dopolnitve veljavnega lokacijskega načrta. Na območju obrtne cone Ormož se na parceli št. 674/7, k.o. Hardek načrtuje postavitev trgovskega centra. Načrtovana stavba se umešča na območje dveh z obstoječim lokacijskim načrtom načrtovanih stavb (stavbe 1 in 2). Obravnavana lokacija se nahaja v vzhodnem delu naselja Ormož, v neposredni bližini glavne ceste G1-2, ki obrtno cono omejuje s severovzhodne strani. Objekt bo lociran severno od občinske ceste, ki vodi od glavne ceste G1-2 do mednarodnega mejnega prehoda Ormož. Načrtovana ureditev bo izvedena na parcelnih številkah 674/7, 674/4 k.o. Hardek in 1338/16 in 1312/1 k.o. Ormož. Objekt z manipulativnimi površinami in površinami za parkiranje se umešča v južni del parcele 674/7 k.o. Hardek. Nov objekt se v umešča prostor z ustreznimi odmiki od sosednjih parcel. Z njegovo umestitvijo se ne ruši osnovni koncept urejanja prostora, hkrati pa se bistveno ne spreminja zazidalna situacija, saj novi objekt v celoti upošteva gradbene linije in višinske gabarite sosednjih objektov. Dostopi do območja se glede na obstoječi LN spreminjajo predvsem lokacijsko. Načrtujeta se dva dostopa do stavbe. Zahodni dostop ureja tudi nov dostop do prečrpalnice na parceli št. 674/4 k.o. Hardek. Tlakovanje in odvodnjavanje manipulativnih površin in površin za parkiranje se izvede skladno z veljavno zakonodajo. Površine, ki niso utrjene ali tlakovane se ustrezno ozelenijo in zasadijo z avtohtonimi rastlinami. Objekt se v celoti priključuje na obstoječo infrastrukturo v bližini. Načrtovana priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo ostaja enaka kot v obstoječem lokacijskem načrtu, le da se priključuje samo en objekt namesto z lokacijskim načrtom načrtovanih dveh. Kapaciteta obstoječe infrastrukture zadostuje potrebam gradnje novega objekta. Morebitni tangirani infrastrukturni vodi se ustrezno prestavijo, kar bo tehnično obdelano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvideni objekt se bo napajal iz transformatorske postaje 20/0,4 kV Jeruzalem – obrtna cona. Izvede se nizkonapetosni priključek do predvidenega objekta. Ogrevanje objekta se bo predvidoma izvajalo s toplotno črpalko tipa zrak/voda. Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (LN OC VI – Trgovski center 1) je potekala na Občini Ormož in spletni strani www.ormoz.si od 26.04.2018 do 17.5.2018 14.05.2018. Dne 08.05.2018 je bila organizirana javna razprava, ki se je ni udeležil nihče tako, da tudi ni bila podana nobena pripomba na predlagane ureditve. Pripravil: Boštjan Najžar, Višji svetovalec za okolje in prostor Besedilo členov, ki se spreminjajo: 2. člen Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze znotraj meje območja obdelave ter lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Tekstualni del obsegajo: - Obrazložitev lokacijskega načrta, - Seznam in prilogo nosilcev, ki so bili zaprošeni za izdajo smernic, - Seznam in priloga mnenj, - Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca, - Sklep o imenovanju odgovornega vodje izdelave prostorskega akta Grafični del obsega: 1 Izrez iz prostorskega plana in prikaz namenske rabe 1 : 5.000 2 Kopija katastrskega stanja 1 : 1.000 3 Geodetski posnetek 1 : 1.000 4 Arhitektonsko ureditvena situacija 1 : 1.000 4A Arhitektonsko ureditvena situacija za območje sprememb in dopolnitev (območje trgovine Hofer) 1 : 500 5 Zakoličbena situacija 1 : 1.000 6 Komunalne ureditve 1 : 1.000 6A Situacija komunalne ureditve za območje sprememb in dopolnitev (območje trgovine Hofer) 1 : 500 7 Kulturna dediščina 1 : 1.000 8 Prometna situacija 1 : 1.000 9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 1 : 1.000 10 Parcelacija 1 : 1.000 8. člen Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah, opisanih v nadaljevanju. Vsi opisi in prikazi komunalnih naprav so zgolj shematski. Natančna trasa posamezne ureditve se določi s projektom PGD in dovoljuje odstopanja, po Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 36 17.5.2018 potrebi tudi zunaj območja obdelave, skladno s 16. členom tega odloka. oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. Obstoječa infrastruktura se s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja prilagodi predvidenim novim objektom. Obstoječa infrastruktura se ustrezno premakne in izvede skladno z določili Odloka ter soglasji pristojnih upravljavcev infrastrukture, pri čemer se lahko medsebojni odmiki infrastrukture zmanjšajo, če s tem soglaša pristojni upravljavec. Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. 1. PROMETNA UREDITEV Prometnice, ki se na novo urejujejo se navezujejo na obstoječo prometno mrežo območja in so razvidne iz grafične situacije. Nove prometne ureditve pomenijo sistem prometnega oskrbovanja novo oblikovanih objektov in ureditev novih površin in objektov za mirujoči promet. Vse nove prometnice so širine min. 5,50 m, praviloma z vsaj enostranskim pločnikom. Širina pločnika se prilagaja predvideni številčnosti pešcev in znaša minimalno 1,0 m . Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. V sklopu rekonstrukcije Opekarniške in Ljutomerske ceste se smiselno razširi cestišče na mestih, kjer je to potrebno zaradi varnosti v prometu, z dodatnimi zavijalnimi pasovi. Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane. Parkirišča morajo biti opremljena z lovilci olj. Površine za mirujoči promet so urejene kot parkirišča v sklopu posameznega predvidenega objekta oziroma parcele. Število parkirišč se določi ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije: dejavnost Število parkirnih mest (PM) na enoto - poslovni prostori 1PM na 30m2 neto površine - prodajni prostori 1PM na 30m2 koristne površine - nakupovalni 1PM na 15m2 koristne površine center - gostinski objekti 1PM na 8 sedežev v lokalu in zunaj (terasa) - gostišča s 1PM na 4 ležišča in 1PM na 4 prenočišči sedeže - prireditveni 1PM na 5 sedežev in 1PM na prostori 5m2 gostinske površine - industrijski obrati 1PM na 50m2 neto površine - obrtne delavnice, 1PM na 2 zaposlena servisi Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti rezerviranih za invalida. Invalidom ne sme biti Izvede se kolesarska steza na povezovalni cesti v obrtni coni med južno Opekarniško in vzhodno Opekarniško cesto, na južni strani predvidenega cestišča, skupaj s pločnikom. Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene po navodilu strokovnjaka. Vsak investitor je dolžan vzdolž svoje parcele ob cesti zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne infrastrukture. Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije stavb, objektov, naprav in napeljav je odgovoren pristojni občinski organ za ceste. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas širine 4m, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. 2. ZUNANJE UREDITVE Določa se zasaditev visokega rastja vzdolž potoka ter vseh predvidenih parkirnih površin s primerno drevesno vegetacijo po izboru strokovnjaka. Ureditev zelenih površin je mogoča tudi na drugih mestih vendar tako, da niso ovirane interventne poti. Mikrolokacija poteka komunalnih vodov dovoljuje odmike od predvidene zasnove ureditev. 3. VODOVODNO OMREŽJE Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje. Obstoječi vodovodni sistem se dopolni in nadgradi. Dotrajani vodovod se nadomesti s cevovodom v duktilni izvedbi. Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji je Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 37 projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode. Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je potrebno vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Vodovod mora biti povezan krožno, brez načrtovanja slepih korakov. 4. HIDRANTNO OMREŽJE Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. 5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE Za vse novo predvidene objekte, kateri morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije. Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. 6. OGREVANJE Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo v končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje. Do izgradnje plinovoda se lahko določi lokalni vir plinskega ogrevanja za posamični objekt ali skupino objektov, kateri se po priključitvi na javni sistem plinifikacije odstrani. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov se omogoča ogrevanje iz obnovljivih virov energije. V primeru ogrevanja s toplotnimi črpalkami tipa vodavoda ali zemlja-voda, je potrebno s strani pristojnega organa pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje. 7. ELEKTRIČNO OMREŽJE Predvideni objekti se preko razdelilnega priključka priključujejo na 4 novo predvidene transformatorske postaje na območju obdelave. Za priključitev novo predvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posamezne skupine stavb na eni lokaciji. Pri projektiranju predvidenih objektov se mora izdelovalec dokumentov seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Pred začetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z 17.5.2018 natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo pri Elektro Maribor, OE Ptuj. Na mestih križanj in približevanj predmetnega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno pri izdelavi lokacijskega načrta in kasnejši izdelavi projektne dokumentacije upoštevati pravilnike o tehničnih normativih in tipizacijo, kot je navedeno v smernicah in obrazložitvi lokacijskega načrta. Napajanje obrtne cone Ormož z električno energijo bo možno iz več transformatorskih postaj (OE Ptuj), kar bo odvisno od natančne lokacije objekta in priključne moči posameznih objektov. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. V skladu s 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05) in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, 117/02 in 21/03) si bo moral investitor oziroma posamezni investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev za posamezne objekte obrtne cone Ormož, v katerem bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje. Investitorji posameznih objektov si bodo morali k projektni dokumentaciji za nameravano gradnjo pridobiti elektro soglasje k projektnim rešitvam. Za priključitev novo predvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posamezne skupine stavb na eni lokaciji. Objekte, ki so predvideni pod oz. nad električno energetskimi vodi, je potrebno prestaviti na novo lokacijo. Za VN vode je nad objekti potrebna električno ojačana izolacija. Urediti je potrebno križno razpetino EE voda s cestiščem, kjer morata biti oporišči postavljeni na predpisano oddaljenost od roba cestišča, ki mora biti za nizko napetost večja kot 2 m, za SN napetost pa 10 m oz. v izjemnih primerih 5 m. Najmanjša varnostna višina najnižjega vodnika nad tlemi, mora biti za srednjo napetost večja kot 7 m. Za nedostopne dele stavbe znaša varnostna oddaljenost 3 m. Za stalno dostopne dele stavb znaša varnostna višina 5 m in varnostna oddaljenost 4 m. Zaradi posnetja materiala pod nadzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za visoko napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m. Za preureditve križnih razpetin elektroenergetskih vodov bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 38 Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oziroma prestavljeni izven območja gradnje novih objektov, na novo traso, za kar bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo, kakor tudi služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase prestavljenih elektroenergetskih vodov. 8. JAVNA RAZSVETLJAVA Območje je deloma opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Do vseh predvidenih objektov in ureditev se predvidi minimalna javna razsvetljava, kjer le-ta že ni obstoječa. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, varen in pravilen potek prometa. Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije. Novogradnje znotraj pozidanega območja morajo imeti interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem, katero se priključi na nizkonapetostno omrežje. Pri projektiranju morajo biti upoštevani vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti v podzemni izvedbi. Za območja, ki so brez javne razsvetljave je potrebno predvideti enotne visoke kanedelabre tipske oblike. Predvidevajo se rezervati za zemeljske napajalne vode, sedanje nadzemne instalacije se prenesejo v podzemno izvedbo. 9. TELEKOMUNIKACIJE Telekomunikacijsko omrežje je deloma že izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli. Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Novi telefonski priključki se navežejo na obstoječe kabelsko telefonsko omrežje oziroma obstoječo TC. Za predvidene zazidave na območju obrtne cone Ormož je potrebno na Telekom Slovenije d.d. dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Izgradnja TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja se načrtuje pri novogradnjah na območju strnjenih naselij, proizvodnih dejavnosti in turizma. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. Za vsako posamezno zazidalno območje je potrebno pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih poslovnih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska kanalizacija: - po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m 17.5.2018 - do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb. Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev. Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). 10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM Obstoječe CaTV omrežje je na območju Ormoža speljano večinoma po trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema Ormož. Za novo predvidene objekte se določa priključitev na CaTV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest, oziroma v hodnikih za pešce. Razvod kablovodov je v skladu s projektno dokumentacijo predviden v zvezdni obliki, oziroma z razcepniki z upoštevanjem združevanja priključkov na eno samostoječo omarico na lahko dostopnem kraju. 11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE Vse sanitarne odpadne vode območja so speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Vsi predvideni objekti se priključijo na obstoječ kanalizacijski sistem. Zaradi preprečitve škodljivih vplivov na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in ureditve, mora biti zagotovljen odmik 5 m od zgornje brežine novo projektirane struge vodotoka. Določa se ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se speljejo direktno v potok, jarek ali v tla s ponikanjem, odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj. Za odvodnjo komunalnih odpadnih vod se določa izvedba vodotesne kanalizacije, ki bo navezana na obstoječo kanalizacijo. Območje obdelave se delno nahaja na poplavnem območju, s tem, da gre za območje, ki ga z vidika upravljanja z vodami ni potrebno ohraniti za razlivanje visokih voda. Predvidena gradnja na območju obrtne cone je dopustna in ne bo imela bistvenega vpliva na vodni režim in na poplavno varnost območja ob predhodni ureditvi vodotoka. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 39 Izdelava hidrološke hidravlične presoje vodnega režima ter projekt ureditve vodotoka, vključno z idejno zasnovo ukrepov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost območja ter zaščito pred škodljivimi vplivi na vode in vodni režim, so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja k predvidenim ureditvam. Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja ter vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti pred izpustom v kanalizacijo primerno predčiščene v skladu z zakonodajo. Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS št. 47/2005). 17.5.2018 17. člen Odstopanja od gabaritov predpisanih s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta so dovoljena v velikostih kot je to razvidno iz grafičnega dela, v vertikali do 200 cm oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja. Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih, ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje in ob pozitivnem mnenju pristojnih nosilcev urejanja prostora ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za delo na območju posega v prostor. Odstopanja od gradbenih linij so dopustna za objekte 12, 11 in 17 v smislu odmika in odklona fasade od gradbene linije v notranjost zemljišča. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 3 40 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 17.5.2018