Sistem javnega izobraževanja na Ceškoslovaškem (Iz češčine prevedel V. K.) (Nadaljevanje.) c) za vzdrževanje iavnih občitiijkih knjižnic, ki so ustanovljene po zakonu o javnih občinskih fcniižnicah z dne 22. julija 1919.; k zadevnim prošniam ie priložiti potrdilo, da je v občini javna občinska kniižnica, sicer ministrstvo prosvete ne ugodi ta(ki prošnji: d) za nabavo učnih pripomočkov (slkioptikonov, skioptičnih slik, mznih priročnih knjig in drugih Jjudsko - izobraževalnih pripomočkov); e) za prirejainje fcinematografskih izobraževaliiih predetav, ako že društva sama s primerno vstopnino ne krijejo s temi predstavami združene izdatke; f) za diletantske in lutkovne predstave, ljudske koncerte, ljudske izobraževailne veče- re, umetniške razstave in za razne druge temu podobne akcije, alko imajo ljudsko-iz&braževalni namen; g) za širjenje l.judskih publikacij. ki podpirajo ljudsko vzgojo v smislu citiranih zakonov;/ h) za olajšanje študija knjižničarjev in drugih prosvetnih d'elavcev (za knjižničarske in izobraževalne tečaje); i) za tečaje francoskega jezika. 4. Kdaj naj se pošiljajo prošnje za podporo. Prošnje za državno podporo za označeno prosvetno delo. ki nai bodo preračunane za celo koledarsko leto naprej, je pošiljati vnaprej, a najkasneje do 31. marca. Korporacije, ki niso v določenem rokiu predložile svojih prošenj, morejo zaprositi za podporo do 30. septembra, vend'ar pa le za svojo ljudsko izobraževalno akcijo drugega polletja tekočega letau Le izjemoma se upoštevajo tudi prošnje, ki niso bile poslane v določenem roku, in to le v slučaju nepredvidenih ali časovno neobhodno potrebnih >akcij. Za ljudske tečaje francoskega jezika veljajo nasleidnji termini: za tečaje prvega polletja šolskega leta ie predložiti prošnjo najkasneje do 30. septembira, za drugi semester pa mora biti prošnia v rokah ministrstva prosvdte najkasneje do 15. januarja. 5. Kako je opremiti prošnje za podporo. Prošnje za idržavno podporo zmi Ijudsko - izobraževalne 'namcne se pošiljajo vselej ločcno po stroki ljudsko - izobraževalne akcije: 1. ljudsko-izobraževalna predavanjai; 2. vse umetniško vzgojne akcije; 3. knjižničarske zadevc; 4. kinematografsike predstave; 5. učni pripomočki; 6. uspešno razširjanje publikacij; 7. vzidržavanje Ln ure.jevanje tečajev francoskega jezika. Prošnje opremljene s pečatom prosvetnih ustanov podpisujejo praviloma le predsednik, tajnik in blagajnik. Prošnje za podporo se opremijo s podrobnimi podatki, tako, da morejo uradniki, ki odmerjajo podporo, to natainčno odmeriti, ko imajo pred seboj jasno sliko o potrebah dotičnega kraja in o dolovanju dotične prosvetne ustanove. ki je zaprosila za podporo za prihodnje oziroma tekoče koledarsko leto. Prošnji se priloži tudi približni proraoun. t. j. izkaz dohodkov in izdatkov. V prošnjah za podporo za predavalne namene se navaja: a) naslove nameravanih 'predavanj ali učnih predmetov; b) imena predavateljev (učiteljev); pri te^ čajih za tuje jezike se točno navede strokovno znanje, usposobljenost in kvalifikacijo predavateljia; ter učbenilke po katerih se predavanja vršijo; c) število učnih ozir. predavalmih ur; ¦d) izkaz posameznih honorarjev predavateljem; e) navedba, kdai se bo namepavano izvršilo, ozir. ali gre za trajno tistanovo; f) ako je prošnja za ljudsko šolo, je prošnji priložiti njeno učno osnovo. V prošnjah javnih občinskih knjižnic je navesti: a) izplačane občinske prispevke za poslednji dve leti (za vsako leto posebej); b) število vezanih zvezkov v občinski knjižnici in v drugih javnih krajevnih knjižnicah; c) število izposojenih knjig v preteklem letu; d) nagrado, ki jo občina daje knjižničarju, ako je knjižnica večja, \& niavesti nagrade tudi pomožnemu osob.ju; e) premoženjske razmere v občini in sestava prebivalstva po narodnosti in zaposlenju. Prosilci izpolniio tudi vprašalne formularje, katere jim da pripodajoči okrajni prosvetni odbor. 6. Spisek finančnih potreb za državljansko - vzgo.jne namene. Krajervnim prosvetnim odborom (mestnim prosvetnim odborom) se priporoča, da pozovejo najpozneje v prvi polovici decembra vsakega leta na svoj .redni občni zbor zastopnike krajevnih prosvetnih korporacij. Te naj napravijo delovni program za prihodnje leto in ugotovijo zadevne finančne potrebe v občini. Okrajnim prosvetnim odborom se priporoča, dia pozovejo na svoi redni občni zbor, ki naj se vrši konec vsakega 'koledarske2a leta, zastopnike krajevnih prosvetnih odborov svojega okoliša. ugotovijo z njimi ljudskoizobraževalni delovni program zia prihodnje leto in ugo^tovijo finančne potrebe za Ijudskoizobraževalne namene vsega okraja. Okrajni prosvetni odbor izdela po doseženem sporazurou spisek vseh ljudsko-iizobrtaževalnih potreb okraja in sestavi prošnjo za podporo, ki jo odpošlje ministrstvu prosvete do 31. marca prihodnjega leta, v katerem. naj bo delovni program izveden. O rednem občnem zboru okrajnega prosvetnegia odbora je napraviti fočen zapistiik in ga viožiti v arhiv. Ministrstvo dovoljuje vsem prosilcem v mejah svojega proračuna in oziraje se na krajevne prilike posameznih prosilcev. 7. Nagrada za Ijudsko - izobraževalno delovanje. Iz državnih podpor za ljudsko - izobraževalne namene je predvsem poravnati osebne strošfae. Sem je prištevati predvsem honorarje za pouk in predava<nja. Za pouk na l.juidskih solah (za odrasle), ki doscžejo ono učno stopnjo, kakor asnovne šole, se določi honorar za efektivno uro 7 Kč, na ljudskih šolah, ki dosežejo aično snov sarednjc siole. je plačati efektivno uro 15 Kč, v tečajih. kjer se poučujejo tuji jeziki (razen nemškega jeziba) se plača 20 Kč za učno uto. Za ljudsko izobraževalno pTedavanje se določi hcmorar 30 Kč. za popularno znainstveno predavanje pa je dovolien honorar 50 Kč. 8. Kdo nadzoruie Ijudsko - izobraževalne ustanove, ki jih podipira država. Predstojnišitvu okrajnega prosvatnega odbora Dripada nadzorovalna funkcija nad vsemi od države podpiranimi podjetji. Nadzoro- valna funkcija pa odpade le za ona društva, v katerih pod^pornih dekretih je izrecno drugače določeno. Predsedništvo okrajnega prosvetnega odbora pošilja svojega kvalificinanega zastopnika v kuratorij (odbor) l.judslkih šol, ki so gmotno podpirane od države. 9. Uporaba državnih podpor. Podeljene državne podpore je uporabiti v določenem času, najkasneje pa do konca onega leta, za katero je bila podpora nakazana. K obračunu krajevnih prosvetnih korporacij in drugih prosvetnih društev se piriloži vse one potrebne raounske priloge, na podlagi katerih je omogočen točen vpogled v blagajniško delovanje. Vse račune je pravilno kolekovati. Brezpredmetno pa je pošiljati prošnjo za podeMtev nove državne podpore predno ni bil pregledan in od ministrstva prosvete odobren obračun za prejšnje leto. 10. Poročilo o delovanju od države podpirane korporacije. Ko pošilja prosvetna korporacija svoj obračun o uporabi od države podeljene podpore, priloži temu spisu tudi poročilo o izVTŠemem prosvetnem delu. V tem poročilu navaja številko spisa, s katerim je bilia podpora podel.jena, vrsto protsvetnega dela, število in naslove predavanj, oziroma učnih ur, imena pred-avateljev ali učiteljev. višino honorarja za posamezno predavanje ali učno uro. število poslušalcev v posameznih urah in njihovo celotno število. 11. Statistika c»d države podpiranega prosvetnega delovanja. Predsedtiištvo okrajnega (mestnega) prosvetnega odbora podaja najkiasne.je do 1. februarja tekočega kolodanskega leta mLnistrstvu prosvete statistiko prosvetnefJa dela svojega okraja za pretečeno le*to. To poročilo, oziroma stafistilka, se nanaša na izvršeno delo okrajnega prosvetnega odbora, krajevnih prrosvetnih odborov drugih prosvetnih korporacij, ki delajo roko v roki s prosvetnimi odbori teT uživajo državno podpoiro. (Dalje prihodnjič.)