Za terenske 
sladokusce
SOLINARKA (Aphanius fasciatus)
Za ribjo favno Slovenske Istre je značilna riba solinarka, ki 
je sredozemski endemit. T a živorodni krapovec se pojavlja 
v solinah, brakičnih vodah in drugih obmorskih predelih 
Slovenije. To so majhne ribe, ki v dolžino zrastejo kveč-
jemu do 7 cm. Zanje sta značilni spolna dvoličnost in ne-
izbirčna prehrana (oportunizem). Poleg tega so zmožne 
preživetja v okoljih z velikim nihanjem slanosti in tempe-
rature. Kljub temu, da se lahko pojavljajo v orjaškem šte-
vilu, so ogrožene, ker živijo v posebnih življenjskih okoljih, 
kot so soline in obmorska mokrišča, ki se v zadnjih dese-
tletjih hitro krčijo ali popolnoma izginjajo. Obenem so so-
linarke zelo pomembne, saj se z njimi hranijo mnoge ptice 
in drugi prebivalci solin ter obmorskih mokrišč.   
besedilo: Lovrenc Lipej, foto: Peter Valič
PLAŠICA (Remiz pendulinus)
V jesenskih in zimskih mesecih se po naših trstičjih 
v jaticah potepa majhna, sinici podobna ptica. To je 
plašica, ki nase najpogosteje opozori s kratkimi in 
dokaj žalostno zvenečimi piski. Ker ima rada trstičje, 
je plašica večino časa dobro prikrita in težko opa-
zna. Čeprav vrsta v Sloveniji tudi gnezdi (maloštevil-
no v severovzhodnem delu), jo bomo pri nas najla-
že opazovali v pozno jesenskih in zimskih mesecih. 
V Škocjanskem zatoku se jate celo zimo zadržujejo v 
sladkovodnem delu rezervata, kjer stikajo za majhni-
mi ličinkami nevretenčarjev v suhih steblih navadne-
ga trsta (Phragmites australis). Na plašice bodimo 
posebej pozorni pri večjih sestojih trstičja ob učni 
poti, med opazovališčema št. 10 in 11.
besedilo: Domen Stanič, foto: Gregor Bernard
OBREŽNA RAKOVICA (Carcinus aestuarii)
Do koder seže vpliv morja v rečne struge, prodrejo 
tudi nekatere morske vrste. Takšna je velika obre-
žna rakovica, ki sicer poseljuje peščeno ali blat-
no morsko dno v plitvinah, neredko v lagunah in 
pristaniščih. V brakičnem mokrišču Škocjanskega 
zatoka je zelo številna, v večjem številu pa se po-
javlja tudi v samem ustju reke Rižane, kjer jo lahko 
najdemo skupaj z nekaterimi sladkovodnimi vrsta-
mi živali. Seveda ne manjka niti v drugih obalnih 
mokriščih. V takšnih okoljih se zelo namnoži in je 
priljubljen plen nekaterih vodnih ptic, zlasti gale-
bov, školjkaric in čapelj. Čeprav je pretežno nočna 
žival, ki zleze tudi na suho, je dejavna tudi čez dan 
v plitvih delih blatnih polojev, kjer išče drobne črve, 
alge, loti pa se tudi kadavrov.
besedilo in foto: Al Vrezec
Svet ptic 03, oktober 2019 29