LITIJA ★
24. 12. 1941
OKTOBER 1983
ŠTEVILKA 9
Zbežite sence, vzidi čisti dan.' Kdor si po tihih gozdih zakopan, komur zgubljeni prah v vesoljstvu plava, kdor v ječah padel si od črnih ran, glej, iz noči življenja vzplapolava.
C. Vipntnik
* t
* i
* *
I Narod si bo pisal sodbo sam i
* ★ ★
* * + * *
★
* *
.* *
*
★ * ★
★ *
s
* ★
* * it
* *
Kam naj seže misel pred prazničnim prvim dnem oktobra? V preteklost, k sedanjosti, v prihodnost?. Zbor odposlancev slovenskega naroda: I. oktober 1943. Prvič v zgodovini Slovencev so se zbrali predstavniki naroda kot prvi, sredi najhujšega boja za narodni obstanek svobodno izvoljeni odposlanci in izpovedali v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod končno veljavno stopil v krog suverenih narodov. Bil je to edinstveni politični zbor, v vihri druge svetovne vojne. Štel je 650 ljudi. Zasedali so prvega, drugega in tretjega oktobra 1943 v Kočevju, pod parolo »Narod si bo pisal sodbo sam!« in o tem je Edvard Kardelj na zboru rekel:
»Slovenski narod je manifestiral to novo poglavje v svoji zgodovini, dokazal je, da je prenehal biti hlapec raznih tujih reakcionarnih gospod, da je postal zaveden bojevnik v zboru svobodoljubnih sil človeštva, za resnično ljudsko demokracijo.«
Sprejeli in odobrili so poročilo in delo izvršilnega odbora OF, sprejeli resolucije in izdali vrsto sklepov za nadaljevanje osvobodilnega boja, za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti ter za združitev vseh borečih se jugoslovanskih narodov v novo Jugoslavijo. Konstituirali so slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni državni organ slovenskega naroda, odrekli so pobegli kraljevski vladi pravico zakonitega predstavnika slovenskega naroda in obsodili so vse vidne in nevidne zaščitnike te vlade, kot škodljivce slovenskih in zavezniških interesov ter podaljševalce vojne. Izvolili so delegacijo za II. zasedanje A VNOJ-a in potrdili proglas Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Slovenskega primorja svobodni in združeni Sloveniji ter svobodni in demokratični Jugoslaviji.
Štirideset let zbora odposlancev slovenskega naroda: 1. oktober 1983; delovni dan jutri, pojutrišnjem, pa spet obletnica. Vmes je čas, ki daje stvarem težo, ki megli spomin; čas, ki vedno znova osvetljuje velike dogodke kakega naroda. Je tudi čas, ki ga mladi rodovi ne poznajo; čas, ki je zgodovina.
Kočevski zbor, prvi demokratično izvoljeni najvišji organ ljudske oblasti, kaže, kako je iz herojske narodnoosvobodilne borbe rasla ljudska oblast.
Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica je pobegnila. Kar je ostalo, je bilo smrdljiva drhal. »In mi smo vnuki svojih dedov«, je pisal Ivan Cankar. In: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.«
Jesen 1943 pomeni konec hlapčevanja, pravzaprav že pomlad 1941. Pomlad komunistov, OF. Pomlad, ko so se kmetice s srpi in cepci lotile nadležnih Italijanov, ko SO fantje s stoli v rokah pognali iz gostilne tuje, vsiljive razgrajače, ko je nenadoma počilo iz grmovja, ko so nastajali odbori OF. Ljudje so dvignili glavo. Vse to, nastanek O F, poziv komunistov k splošni vstaji, poziv IO OF na svobodne volitve, je pogojevalo nastanek prve resnično ljudske oblasti. In s to smo skovali bratstvo in enotnost, smo izborili svobodo, neodvisnost, postavili temelje neuvrščenosti.
Se naj mh°l prikloni preteklosti, ki je rodila revolucijo, ljudsko oblast? Naj postoji ob človeškem hrepenenju po svobodi, neodvisnosti, bralstvu in enotnosti, neupravičenosti?
Da, saj gre za ljudi, za nas, včeraj, danes in jutri. Gre za moč, ki jo imajo ljudje. Moč, če so združeni in če vedo kaj hočejo. Gre za uresničevanje načrta gospodarske stabilizacije — revolucijo, presajeno v naš svobodni vsakdanjik. Gledano s temi očmi: Gre za drobna dejanja, tako rekoč za vsakdanje delo, ki gradi zadovoljstvo in srečo enakopravnih ljudi. Gre za čuvanje in razvijanje pridobitev te zares naše, prve slovenske, resnično ljudske oblasti.
Iz teh spoznanj črpamo neizmerno moč, kije še vedno tam, kjer je bila tudi takrat; v nas samih. V družbi, ki ve, kaj hoče. Gre za uresničevanje načrta gospodarske stabilizacije, za boj, za krepitev ljudske oblasti, za revolucijo, presajeno v naš vsakdanjik.
MIRO KAPLJA
■k * * * ★
* *
* *
* ★ * * * * * ★ *
* ★
* * * *
★ ★ * * *
*
★ ★
* ★ ★ * ★
* * ★ ★
Komemoracije ob dnevu mrtvih bodo 31. oktobra 1983 po že ustaljenem razporedu:
Javorski Pil ob 14.30 — sodeluje godba Velika Štanga ob 16.00 — sodeluje godba Litija ob 17.00 — sodeluje godba in Lipa Sava ob 18.00 — sodeluje godba Velika Kostrevnica ob 17.00 — sodeluje Zvon Šmartno ob 16.00 — sodeluje Zvon Jevnica ob 16.30 — sodeluje KUD Jevnica Kresnice ob 18.00 Na Vačah in Polšniku bosta komemoraciji 1. novembra ob 11. uri.
Krajevne skupnosti, ki niso navedene v tem razporedu, naj same organizirajo komemoracije pred pomniki ali grobišču NOB v krajevni skupnosti ob primernem času in dnevu. Krajevna skupnost Štangarske poljane pa naj sodeluje v komemoraciji v Šmartnem ali v Veliki Štangi.
Srečanje borcev Cankarjeve brigade
Dne 9. 7. 1983 smo se borci Cankarjeve brigade iz litijske občine udeležili proslave ob 40-letnici napada na nemško letališče v Cerkljah. Ob napadu, ki so ga izvedli v noči iz 7. na 8. julij 1943 borci Cankarjeve brigade, so uničili pet sovražnikovih lovskih letal in del tehnične opreme. Ob tej priliki je bila pri naseljenih Kočevarjih izvedena večja preskrbo-valna akcija. Borci so za potrebe partizanske bolnišnice in enot odpeljali večje število živine in precej hrane.
Proslavo je zelo uspešno organizirala KS Cerklje, ki bo odslej praznovala 7. julij kot dan krajevne skupnosti. Slavnostni govornik je bil Alojz Žokalj — Džidži. Srečanje borcev je bilo zares prisrčno, saj so se mnogi srečali po dolgem času in v živahnem
pogovoru obujali spomine na tiste težke dni.
Se posebej smo bili srečanja veseli mi Litijani, saj nas je v Cerkljah prijazno sprejel sin litijskega prvoborca, letalski častnik tov. Jurij PO-
STOTNI k, ki na tem letališču službuje že skoraj 30 let.
Ob tej priliki je nastalo nekaj fotografskih posnetkov, ki nas bodo vedno spominjali na prijetno snidenje. J.K.
INFORMACIJA
o gradnji TV pretvornika Gorišca
Litijski občani že dolgo nestrpno pričakujejo dograditev TV pretvornika Gorišca, ki bo omogočal sprejem štirih programov, med katerimi bo program TV Koper, ki ga bodo lahko gledali tudi občani Litije in Šmartna.
Trenutno so opravljena tale dela: dograjena je elektronapeljava, dovozna cesta, postavljen je televizijski stolp ter dograjena PTV hišica do III. gradbene faze s potrebnimi ozemljitvami. Navedena gradbena dela izvaja SGD Beton, TOZD Gcadme-tal, razen elektronapeljave in ozemljitve, ki so jo s prostovoljnim delom dogradili krajani KS Kresnice, KS Ribče in KS Jevnica.
Dograditev PTV hišice z montažo potrebne pre-tvorniške opreme bo predvidoma končana v mesecu oktobru.
Pretvornik bo začel poskusno obratovati konec oktobra oziroma v novembru 1983.
S tem bo izpolnjena dolgoletna želja večine litijskih občanov.
S.R.
Srečanje aktivistov OF Šmarskega okraja
V nedeljo, 18. septembra so se ob 40-letnici ustanovitve okrajnega odbora Šmartno zbrali nekdanji aktivisti OF v partizanski vasici Jelša nad Kostrevnico. Na proslavi, ki so jo pripravili domačini, je govoril predsednik Okrajnega odbora tovariš Marko Rainer, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci šmarskega okteta in domači recitatorji.
Na proslavi so desetim partizanskim družinam podelili posebna priznanja. Tako je v šmarskem okraju prejelo priznanja 64 partizanskih družin.
Priznanja so prejele naslednje družine:
Šinkovec — Benkova iz Zg. Jablanice Pišek — Žanetova iz V. Kostrevnice Dobravec — Martinovčeva iz Sp. Jablanice Tome — Matizelnova iz Bukovice Zavrl — Antonovčeva iz Gradiških Laz Rozina — Janezova iz Gradišča Tori — Slivčarjeva s Sp. Loga Dernovšek — Tlakova z Brega Jerinova iz Jablaniškega potoka in Rezka in Pavle Hostnik iz Jazbin
Borci OO ZZB NOV Litija pred odkritim obeležjem ob 40-letnici napada pri vhodu v letališče Cerklje (v letalski uniformi Pestotnik Jure).
I
1
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA razpisuje
OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 1983
Priznanje podeljuje Občinska skupščina Litija za dolgoletno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine na področju:
— kulture in prosvete
— vzgoje in izobraževanja
— zdravstva in socialnega varstva
— gospodarstva
— turizma
— kmetijstva
— narodne obrambe
— telesne kulture
— delavskega in družbenega samoupravljanja.
OB MINULEM TEDNU OTROKA
V tem mesecu smo poleg proslavljanj mnogih pomembnih zgodovinskih mejnikov organizirali — tako kot vsako leto — teden otroka. Teden, v katerem smo se kot družba in kot posamezniki ozrli in ugotovili, kaj smo storili za naše najmlajše, da bi bilo njihovo otroštvo resnično srečno in brezskrbno, in kaj moramo še storiti, da bo temu res tako.
Kako je ta teden minil pri nas v Litiji? Kakšna nova spoznanja nam je prinesel? Kako bomo
SREČA V JASLIH
bt> srečen in zdrav pričakal njun povratek iz službe.
Zato smo se prav v teh dneh odpravili s kamero in beležnico v VVZ Litija, v okviru katerega delujejo tudi jasli. Naše prve
»Delovni dan« dojenčkov se začne zgodaj zjutraj, ko ga mamica preobleče za sprejem v jasli. (Foto: G O)
delo zastavili v prihodnje? Tovariš Tito je nekoč zapisal: »Človek je naše največje boga-
jasli v občini Litija.
Jutro je bilo še rahlo zaspano in megleno, ko so prihajale te
Kaj jim bo prinesel novi dan? Srečen nasmeh na lička, novo spoznanje, novo stopničko navzgor, na tisti čudoviti poti dozorevanja in rasti? (Foto: GO)
stvo!« Da, človek, ki se mu začne pot z rojstvom; s tistim prvim radostnim krikom, ki pomeni življenje. Pa tudi človek, za katerega sta očka in mamica nemalo v skrbeh, komu naj ga izročita v varstvo, ko mine mamina porodniška, da
male »štručke«. Bolje rečeno, mamice in očki so jih prinašali v sprejemno sobo, kjer so jih na belih blazinah preoblačili v posebna oblačila. In potem so se poslavljali od njih s tistim obveznim poljubčkom in: »Priden bodi!«
Igračk imamo veliko, najrazličnejših. Ampak prav tale je tista, ki jo imam najraje. (Foto: GO)
Ampak tisto »za v želodček« je treba i bijo tele tetice v belem. (Foto: G O)
ajprej pripraviti. Za to skr-
Tovarišice v jaslih, te druge mamice, pa so jih sprejemale, kramljale z njimi in se veselile novega dne. Toliko vsega vedo o teh varovančkih. Vsakega poznajo, vedo,kdaj so težave z zobki, kdaj jih ščiplje v trebuščku, če so kakšne druge težave. Pa tudi za vse njihove po-
riihinji. Otroci so razdeljeni v dve skupini. V prvi so dojenčki od 8. do 11. meseca starosti, v drugi pa tisti do dveh let. Varuhinji spremljata svojo skupino tja do vrtca
Tovariš Končar je ocenil, da pri delu v jaslih v 70% prevladuje nega, ostalo je pa vzgojni
Če so hlačke mokre, nas preoblečejo v sveže in bele. Za to vedno poskrbi tale tetica. (Foto: GO)
sebnosti in radosti vedo.
Medtem ko so one na moč vestno izpolnjevale svoje dolžnosti, ki jih zahteva njihov delovni dan, smo se mi oglasili pri
program (igra, pridobivanje navad, čustvena vzgoja). Se zlasti pomembna so čustva. Zato tudi gledajo, da se vzgojiteljice ne menjavajo, saj kar
Bomo danes tudi tako dobro jedli kot smo včeraj? Joj, kako je teknilo! Čisto zares, stric fotograf. (Foto: GO)
Radi smo tudi zunaj, na našem igrišču. S »posebej, če je toplo in sije sonček. (Foto: GO)
ravnatelju vrtca, da bi nam za začetek povedal nekaj splošnih podatkov o jaslih.
Prijazno nas je sprejel in pred nas razgrnil organizacijsko podobo jasli. 28 dojenčkov imajo trenutno v njih. Zanje skrbita dve medicinski sestri (vzgojiteljice v dojenčkovih oddelkih jim pravijo) in dve va-
nekaj časa traja, da se otrok navadi na novo osebo. Obdobje privajanja traja ponavadi kar 2-3 mesece.
Poslovili smo se in se preselili nadstropje niže. Na vrsti je bila ravno malica. Tovarišice Ivica, Metka, Irena in Vlasta so imele polne roke dela, da so lahko nasitile toliko lačnih ust. Seveda
želodčki ne morejo čakati, že-lodčki zahtevajo svoje. Kar vmes so nam hitele pripovedovati, da je hrana pripravljena po jedilnikih Zavoda za napredek gospodinjstva, da je kalorična in da je je dovolj. To so nam zatrjevale tudi zadovoljne otroške glavice.
Za vse potrebne »papirje«, še zlasti za tiste, ki so potrebni za moj sprejem v jasli, poskrbi tale tovarišica. Pa še prav prijazna je. (Foto: GO)
načrte za naprej. Občasno po gledajo v spalnice, kjer počivajo njihovi varovančki. Opazujejo jih, kako dihajo, se nasmihajo v snu ali stiskajo k sebi svojega medvedka...
Po spanju, če je zunaj sonček, se igrajo na svojem igrišču. Tekajo, nosijo igračke, čebljajo in se predajajo zadnjim sončnim žarkom.
Zdaj je tudi čas, ko prihajajo prve mamice po svoje otročič-ke. Srečen nasmeh, poljubček in vprašanje, kako je bilo. Pa seveda pogovor s tovarišico. Vse matere so nam zagotovile, da so zadovoljne, ker vedo, da je njihov otrok zadovoljen in v varnih rokah.
Tovarišica pa na posebnih vozičkih vse te dobre reči pripelje v jedilnico. (Foto: GO)
Po malici je na vrsti igra. Za vsakega imajo pripravljeno tisto, kar ga veseli. Rok ima rad žogo, Nataša punčko, Alen pa bi rad kocke. Tovarišice vsakemu ustrežejo, saj je igrač dovolj, pa še igrajo se z njimi. Tako se zatopijo v igro ti mali junaki, da kar pozabijo na ka-hlico. Ampak tovarišice takoj vedo, kaj je treba storiti. Ne, ne, tu ni nič grajanja, nič žuga-nja, je vse tako naravno in prisrčno. Saj zato pa imajo bele pleničke in čiste hlačke vedno pripravljene...
Igramo se radi, še raje se malo popestujemo. Saj je tako prijetno kot pri mamici! (Foto: GO)
Ko se zapirajo vrata za njimi in vidimo samo še mahanje rok našega dojenčka in tovarišice, ki skozi okno gleda za njim, si
Nas bodo potem čakale bele posteljice, mehke blazine? Očke kar same od sebe lezejo skupaj. (Foto: GO)
Ob pol dvanajstih je na vrsti spanje. Takrat so ročice utrujene, očke pa same lezejo skupaj. Tovarišice jih položijo v bele posteljice, kamor se tiho in po prstih prikrade zaspanček...
Sele zdaj si tovarišice malo oddahnejo. Vsedejo se skupaj, si izmenjajo izkušnje, govorijo o opažanjih, ki jih bodo zapisale v svoj dnevnik, in delajo
mislimo: Da bi veliko naših otrok čutilo toliko ljubezni, pozornosti in strokovne nege kot tile nadebudneži. In da bi čimveč očkov in mamic vedelo, da je za njihovega otroka poskrbljeno. Potem bi bilo tudi sreče več in delovni dan lažji!
Naj bo ta želja ob letošnjem tednu otroka čimprej resničnost!
Kaj, že domov moram? Pa tako prijetno je bilo! Jutri spet pridem. Čisto zagotovo! (Foto: GO)
PIONIRSKA PROBLEMSKA KONFERENCA
PIONIR V PROMETU
Prometna vzgoja prav gotovo ni le stvar šole. Na tem področju lahko veliko storijo starši, organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu in organizacije, v katere se pionirji prostovoljno vključujejo.
Del nalog pri prometni vzgoji je prevzela tudi Zveza piornir jev Slovenije, ki je zato priporočila razprave med pionirji na temo »PIONIR V PROMETU.«
Občinski svet Zveze pionirjev Litija je pristopil k organizaciji in realizaciji omenjenih razprav.
Ob dnevu pionirjev, 29. septembru, so bile po vseh pionirskih odredih v občini Litija uspešno izvedene odredne pionirske problemske konference s tematiko »PIONIR V PROMETU.«
3. oktobra, na dan otroka, so se pionirji — delegati posameznih pionirskih odredov udeležili občinske pionirske problemske konference. Na njej so kritično in samokritično poročali o delu in vedenju pionirjev ter dosežkih in problemih s področja prometne vzgoje pionirji iz Gabrovke, Dol, Litije, Vač, Kresnic, Save, Šmartna, Kostrevnice in Štangarskih Poljan.
V svojih poročilih so pionirji poudarili, kako jih pretresejo podatki o žrtvah, ki jih zahteva promet, posebno še, ker so med žrtvami tudi otroci. Ni jih malo, kar za dva razreda!
Znanju o prometu posvečajo pionirji v okviru svojih prometnovzgojnih dejavnosti največ pozornosti. Vključujejo se v občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Svoje znanje o prometu pokažejo v obliki kviza, spretnostne vožnje s kolesom na poligonu in v praktični vožnji s kolesom po litijskih ulicah.
Pionirji opažajo, da zadnje čase narašča število kolesarjev. Ugotavljajo pa tudi, da se mnogi kolesarji vozijo s slabo opremljenim kolesom. Zato bodo v odredih uvedli posebno pionirsko prometno službo, ki bo pregledovala kolesa. Pri delu jim bodo pomagali člani občinske komisije za varnost v prometu.
Pionirji so v svojih poročilih priznali, da zaradi nagajivosti in razposajenosti tudi pozabijo na to, da na cesti niso sami in so mnogokrat premalo previdni. Vendar so navedli tudi pomanjkljivosti, ki jih opažajo: ceste so slabo opremljene z ustreznimi znaki in signali, povsod ni zaznamovanih prehodov, pločnikov, na nepreglednih ovinkih ni ogledal, v avtobusih, s katerimi potujejo oddaljeni učenci v šolo in domov, je velika gneča, ni točnosti v voznih redih vlakov, s katerimi potujejo v šolo učenci s Save in iz Kresnic...
Namen pionirske problemske konference je bil vzpodbuditi pionirje in odrasle k razmišljanju o prometu in njihovi vlogi v njem. Zato bodo znanju o vedenju in kontroli, po potrebi pa tudi kaznovanju, pionirji posvečali v bodoče vso pozornost.
Kaj pa mi, odrasli? L.K.
• i
C
STANOVANJSKO VPRAŠANJE MLADIH
Kar pri rdeči skozi križišče? Če bomo tako ravnali, bo nesreč še več in v marsikaterem razredu bo ostal prazen sedež...(Foto: GO)
Nova moč v enotah teritorialne obrambe
Občinski učni center na Slatini pri Šmartnem je v soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra 1983 ponovno zaživel. Puste in že skoraj zapuščene barake kot da so dobile novo podobo, ko so se okrog njih razlegali veseli glasovi in širil smeh ter dobra volja mladih fantov in deklet. Le-ti pa niso bili čisto vsakdanji. Nosili so prave uniforme pripadnikov teritorialne obrambe, prave puške in poveljevali so jim pravi starešine. Bili so ponosni, da bodo postali pripadniki naših oboroženih sil. Vsa ta dekleta in fantje, ki so se v učnem centru zbrali iz vse občine, so prostovoljno oblekli uniformo in se odločili, da se vključijo v enote teritorialne obrambe.
Občinski štab teritorialne obrambe Litija je v sodelovanju z OK ZSMS Litija pripravil dvodnevni pouk obrambne vzgoje, ki naj bi pripravljal mlade za sprejem v enote teritorialne obrambe. Pridobivanje in evidentiranje mladink in mladincev je organizirala OK ZSMS Litija v sodelovanju z OO ZSMS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Odziv je bil v letošnjem letu presenetljivo velik.
Mlade prostovoljke in prostovoljci so se hitro učili vojaških veščin in ob koncu vzgoje so se obnašali kot pravi vojaki. Kljub temu, da je bil program vojaške-strokovne vzgoje obsežen, pa je vendar ostalo tudi nekaj časa za interesne dejavnosti. Pripravili in izdali so glasilo »MLADI TERITORIALEC«, imeli pa so tudi tovariško srečanje ob tabornem ognju s kulturno-zabavnim programom. Ustanovili so tudi aktiv ZSMS, ki se je na vzgoji sestal dvakrat.
Ob zaključku vzgoje je bilo iz razgovora z mladimi teritorialci razbrati, da so bili z usposabljanjem in pridobljenim znanjem zadovoljni, ravno tako pa tudi z življenjem v učnem centru, saj sta bila veselje in dobra volja njihov stalni spremljevalec.
Najbolj svečan trenutek za te mlade fante in dekleta pa bo vsekakor tisti novembrski dan, ko bodo s svečano zaprisego postali pripadniki enot teritorialne obrambe občine Litija.
M.K.
Uvedba izkaznic za nakup plina
V občini smo pričeli z uvedbo izkaznic za nakup plina, ki bodo pripomogle k boljšemu planiranju potreb, predvsem pa bomo z njimi zagotavljali redno pregledovanje plinskih instalacij, ki bo obvezno vsako četrto leto.
Potrošniki bodo izkaznice prejeli pri distributerjih plina po izpolnitvi evidenčnega kartona. Vsako gospodarstvo prejme po eno izkaznico na ime enega izmed članov gospodinjstva; obrtniki, ki uporabljajo plin za obrt, dobivajo enako izkaznico z drugo oznako ob predložitvi potrdila o opravljanju obrtne dejavnosti, prav tako gospodinjstva, ki uporabljajo plin v počitniških hišicah, vendar v občini, kjer imajo vikend in ne prebivališče. Cena izkaznice znaša 35 din, v to pa so zajeti stroški materiala, popisa in računalniške obdelave evidenčnih kartonov.
Dogovorili smo se, da bodo na prodajnem mestu v Litiji izpolnili evidenčne kartone oz. prejeli izkaznice občani naslednjih krajevnih skupnosti: Vače, Savn, Hotič, Kresnice, Jevnica, Litija—desni breg in Litija—levi breg, v Šmartnem pa občani Velike Štange, Štangarskih Poljan, Vintarjevca, Velike Kostrevnice, Primskovega, Šmartna pri Litiji, Jablaniške doline, Polšnika, Dol in Gabrovke. Občani Ribč jih bodo prejeli v Zajelšah.
Občani lahko izpolnijo evidenčni karton ob zamenjavi jeklenke, v posameznih krajevnih skupnostih pa lahko k temu pristopijo organizirano. Tako je za obstoječe potrošnike. Vsakemu novemu potrošniku pa bo izkaznica izdana ob montaži in pregledu plinske naprave.
Izpolnitev evidenčnih kartonov je določena za posamezne krajevne skupnosti po prodajnih mestih, vendar bodo občani lahko plin še nadalje nabavljali tudi na drugih prodajnih mestih.
Povemo naj še, da v tem času v Lftiji iščemo lokacijo za postavitev objekta za prodajo plina. Skupaj s plinarno pa se dogovarjamo tudi za odprtje novega prodajnega mesta v Gabrovki, kar bo nedvomno prispevalo k boljši oskrbi občanov na tem področju. y y
Pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti
V današnji številki Glasila se bomo dotaknili vprašanja pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Namen tega članka je, da se občani seznanijo s pravico, ki izhaja iz dela, oziroma da se med ljudmi ali na raznih sestankih prenehajo govorice, da vsakdo, ki se prijavi pri Skupnosti za zaposlovanje, prejema za čas brezposelnosti denarno nadomestilo.
Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi pri Skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma ko ji je prenehalo samostojno delo (obrt). Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljavljati oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju.
Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti. Sredstva za izplačilo denarnega nadomestila refundira država, v kateri je bil delavec zaposlen, in sicer za obdobje šestih mesecev. Po preteku šestih mesecev pa je Skupnost za zaposlovanje dolžna iskalcu zaposlitve poiskati ustrezno delo.
Kdaj je podana krivda ali volja za prenehanje delovnega razmerja, opredeljuje podrobno zakon o delovnih razmerjih in ga pri ugotavljanju upravičenosti oziroma neupravičenosti do denarnega nadomestila Skupnost za zaposlovanje dosledno upošteva.
Ker je podlaga za pridobitev pravice do denarnega nadomestila minulo delo, le-tega ne morejo prejemati tisti, ki so končali katerokoli šolo in ne dobe zaposlitve. Vendar tudi tisti, ki so si pridobili pravico do denarnega nadomestila, tega ne morejo prejemati v nedogled. Tako je čas prejemanja odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu.
Denarno nadomestilo se izplačuje:
— tri mesece, če ima oseba najmanj devet mesecev nepretrganega dela ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih,
— šest mesecev, če ima oseba najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih,
— devet mesecev, če ima oseba nad pet do deset let dela,
— dvanajst mesecev, če ima oseba več kot 10 let dela.
Po preteku časa, ki je določen za izplačevanje, se denarno nadomestilo iz-, plačuje ženi med nosečnostjo do poroda in po porodu, in sicer toliko časa, kolikor bi ga imela, če ji ne bi prenehalo delovno razmerje.
Če Samoupravna skupnost za zaposlovanje osebe do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in če le-ta nima 15 let delovne dobe, pridobi ob koncu prejemanja denarnega nadomestila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da njeni dohodki skupaj z dohodki članov njene ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak zajamčenemu osebnemu dohodku, določenem z zakonom,
— da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izobraževanje. Osnova za denarno nadomestilo je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga
je oseba prejemala v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja. Če ga prejema več kot 12 mesecev, se ta znesek poveča za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali v preteklem letu življenjski stroški.
Denarno nadomestilo znaša 60 % od osnove, vendar ne sme biti manjše od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom.
Oseba, ki uveljavlja pravico do denarnega nadometila in preživlja člane ožje družine (zakonca, otroke), prejema poleg denarnega nadomestila tudi denarni dodatek, in sicer za vsakega člana po 5 %. Za osebo, ki preživlja enega družinskega člana, znaša denarno nadomestilo skupaj z denarnim dodatkom 65 %, z dvema 70 %, s tremi 75 %, s štirimi 80 %, s petimi družinskimi člani ali več pa 85%.
Glede na to, da je v današnjem članku precej zahtevna vsebina, smo temo razdelili na dva dela, tako da bomo v prihodnji številki še vedno pri denarnemu nadomestilu začas brezposelnosti. Opredelili bomo vse kriterije za izgubo pravice do te dajatve ter stanje v občini v letošnjem letu oziroma vam posredovali informacijo o številu prejemnikov.
M.P.
Izgradnja prašičerejske farme v občini
V občini smo v zadnjih letih precej storili na področju govedoreje, prašičereja pa je še vedno slabo razvita in ekstenzivna, tako da skoraj nimamo tržne proizvodnje prašičev.
Kmetijska zadruga Litija je zato v svoj razvojni program vključila tudi program prašičereje v povezavi s kmeti. Tako je že v teku izgradnja štirih hlevskih skupnosti za plemenske svinje, in sicer na Polšniku (Puš in Hribar), Zgornjem Logu (Savšek) in Tihaboju (Strah). Kmetje so se obvezali, da bodo vse pujske oddajali v pitališče v Ponovičah.
Po programu bo v Ponovičah možno pitati 400 pujskov hkrati, tako da bo proizvodnja znašala 2.000 prašičev letno. Seveda je predvidena terminsko usklajena proizvodnja v hlevskih skupnostih in pitališču. Investicije oz. izgradnja hlevov pri kmetih je v teku, pri Kmetijski zadrugi Litija pa se je zataknilo pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo pitališča v Ponovičah. Predračunska vrednost farme znaša' približno 25.000.000 din, delno so bila sredstva zagotovljena s krediti, pričakovali pa smo tudi sredstva SIS za preskrbo mesta Ljubljane. Ker pa so tudi sredstva SIS za preskrbo mesta Ljubljana omejena, se program farme v Ponovičah kljub pozitivni oceni ni vključil v program SIS v tem letu. Kmetijska zadruga Litija zaradi velike investicijske dejavnosti ni zmogla zagotoviti lastnih sredstev, zato je bila realizacija programa vprašljiva.
O tem je razpravljal tudi občinski odbor gospodarske zbornice Litija in se zavzel, da je potrebno manjkajoča sredstva v občini zbrati ter načrtno investicijo uresničiti. Tako je bil na pobudo odbora zbornice sklenjen sporazum, po katerem so Predilnica, TOZD Usnjarna in TOZD Gradmctal združili v skladu za gospodarski razvoj 6.000.000 din. Sklad je ta sredstva pod ugodnimi pogoji dodelil za izgradnjo farme Kmetijski zadrugi Litija kot investitorju ter Mesariji in prekajevalnici za sovlaganje. Kmetijska zadruga Litija in Mesarija in prekajevalnica Litija pa sta se zavezali, da bosta te delovne organizacije, ki so zbrala sredstva in omogočila izgradnjo farme, oskrbovala z mesom, ki ga potrebujejo v obratih družbene prehrane.
Tako bodo skupna prizadevanja omogočila izvedbo programa, ki bo nedvomno prispeval k boljši oskrbi s prašičjim mesom v občini. Izgradnja farme v Ponovičah se bo pričela že v tem letu, kar je nujno, saj bodo pri kooperantih pujski sicer »čakali« na dograditev pitališča. Istočasno pa bo vzporedno s proizvodnjo intenzivnejše obdelanih 40 ha zadružnih zemljišč, ki bodo gnojena tudi z organskimi gnojili, okoli 30 ha pa bo pridobljenih z melioracijami. Vsekakor bo to pomembna pridobitev in uspeh v proizvodnji hrane v naši občini. Še posebej pa moramo pohvaliti akcijo občinskega odbora gospodarske zbornice, kot primer zglednega ravnanja.
...........„.'...-.. .............. V.V, ■
Moje sanje, lepo stanovanje
Ob septembrski razstavi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod reklamnim imenom »Moje sanje, lepo stanovanje« se nam je ponovno obudilo stanovanjsko vprašanje, ki je poleg nezaposlenosti osrednji problem mlade generacije. »Moje sanje, lepo stanovanje« za tisoče mladih po Sloveniji ne velja več, nasprotno, ta misel se spreobrača v grenko spoznanje, da mladi skoraj ne morejo dobiti stanovanja. Mogoče v naši občini situacija še ni tako kritična, vendar velja razmisliti, kako bo čez nekaj let, saj število mladih nenehno raste.
S stanovanjsko zakonodajo je sicer mladim dana možnost, da si pridobijo stanovanje, najpogosteje pa je to le teoretična možnost, ki jo je v vsakodnevni praksi le težko uresničiti. Pridobitev stanovanja je v veliki meri odvisna od ekonomskega in socialnega položaja mladih. Visoke cene kvadratnega metra onemogočajo nakup stanovanja, zato se vse več mladih odloča za podnajemnike, ki pa jih stanodajalci oderuško ožemajo. To vpliva tudi na rast družin. Na drugi strani pa se zastavlja vprašanje, kako se uvrstiti na seznam prosilcev za pridobitev družbenega stanovanja, ko pa imajo prednost delavci z daljšo delovno dobo.
Mar lahko mladi izhod iz stanovanjske krize iščejo zdaj, ko so še mladi ali bodo resnično morali počakati na stara leta? Marsikaj bi se spremenilo, če bi upoštevali zakon o stanovanjskem gospodarstvu, če bi smotrneje izkoristili solidarnostna sredstva, ki so namenjena za gradnjo novih stanovanj, če bi redno plačevali stanarine in najemnine, če bi v stanovanjskem gospodarstvu zavladale ekonomske zakonitosti in še mnogo »čejev« bi lahko zapisali.
Skratka, mlada generacija ob vseh teh problemih nič kaj optimistično ne zre v prihodnost. Kljub temu, da v Sloveniji še ni pretirane besedne vojne »Imaš hišo, vrni družbeno stanovanje«, pa smo pogosto priča dedovanju družbenih stanovanj, kjer imajo starši sodobne vile, vikende in podobno. Vedno več pa je tistih, ki morajo kot podnajemniki odštevati velike vsote denarje. Torej lahko sklenemo, da postaja stanovanjsko vprašanje zares pereč problem, privilegij mladih, celo razredno vprašanje. r g
Gobe in zastrupitve
Gobarstvo je pri nas v Sloveniji iz dneva v dan boljpriljubljeno predvsem zaradi gospodarskega pomena. V zadnjem času pa se vedno bolj širi t.i. rekreacijsko gobarjenje. Vedno več je organiziranih gobarjev, ki so združeni v gobarskih družinah, le-te pa so zajete v Zvezi gobarskih družin. Predvsem v glavni sezoni, ko je največ raznovrstnih gob, pa pridejo na dan sezonski gobarji, ko začno rasti za njih »prave gobe«: jurčki in lisičke. In prav ti naredijo med gobami največ škode. Hiter razmah gobarstva pa ima tudi svoje slabe strani. Zastrupitve z gobami so vedno pogostejše, zaradi velikega navala gobarjev v gozdove pa je močno ogroženo gobje bogastvo. Marsikdo je že slišal, da gobarji tožijo, da je vsako leto manj gob. Starejši ljudje pa se celo spominjajo, da je bilo včasih toliko gob, da so jih morali nositi domov v koših. Danes se marsikateri gobar vrne iz gozda s prazno košarico.
Vsak gobar ve, koliko lepote skrivajo samotne jase, travniki in obronki gozdov, gozdne poti. Žal je gob vsako leto manj, čeprav tega ne moremo trditi samo zaradi nekaj slabih gobarskih letin. Skrb pa je vendarle upravičena, saj bodo gobe, če jih bomo tako grabežljivo nabirali, postale prava redkost. Med sezono gobarji ne čakajo doma, da vzide sonce, ampak prve sončne žarke pričakajo kar v gozdu. Razvije se prava gobarska dirka, v kateri predvsem nepoučeni gobarji tekmujejo, kdo bo nabral več gob, predvsem jurčkov in lisičk, ob tem pa neusmiljeno brcajo in razmetavajo druge užitne in tudi neužitne gobe. Gobar z dušo in srcem pobere vse gobe, ki so užitne in so mu všeč, ostale pa pusti naravi ali komu drugemu.
Prav gobar postaneš lahko šele tedaj, ko res dobro spoznaš gobe. Praviloma pa naj bi vsak začetnik poznal vsaj strupene gobe, da ne bi bilo toliko zastrupitev. Ne moremo mimo žalostnega dejstva, da je pri nas vsako leto toliko zastrupitev. Mnogi primeri med njimi so smrtni, še veliko več pa je lažjih zastrupitev, za katere mnogokrat sploh ne iščemo zdavniške pomoči. Zakaj?
V prvi vrsti moramo vedeti, s katero gobo smo se zastrupili. Največkrat tega niti bolnik sam ne ve, včasih pa vrsto gob lahko ugotovimo po gobjih odpadkih v smeteh ali po ostankih jedi. Zastrupljeni se slabo počuti, bljuva in ima pogosto tudi hude bolečine v črevesju. Ko čakamo na zdravnika, dajemo bolniku odvajalno sredstvo, pripravimo mu obilo pijače, najboljše je seveda mleko ali slana voda, ga toplo pokrijemo in pustimo, da počiva. Zelo važno pa je, da takoj, ko zaznamo znake zastrupitve, pokličemo zdravnika ali pa zastrupljenega odpeljemo v bolnico.
Novo vodstvo
lahko pokaže, kaj zmore. Seveda en sam človek ne zmore vsega, potrebno je skupinsko delo. In prav vesel je, da je tU našel sposobne in delavne sodelavce.
Ko smo ga povprašali, katerim težiščnim nalogam bo posvetil največ pozornosti, je brez pomišljanja odgovoril, da bo ena glavnih nalog gojiti čimbolj pristne odnose z OZD in vsemi ostalimi subjekti v občini in zunaj nje, saj bo le tako moč ugotavljati širši družbeni interes in tako prispevati k uspešnemu reševanju posameznih družbenoekonomskih problemov občine.
V bodoče si bo treba, je zatrdil, prizadevati, da bomo v občini odprli še več delovnih mest, da bomo pospešili razvoj kmetijstva in z delom nudili več socialne varnosti tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Prve akcije so tu, omenimo naj samo načrtovano prašičerejo v Ponovičah, kjer bodo združile svoje delo in sredstva nekatere večje delovne organizacije iz občine in Kmetijska zadruga Litija. Ali pa na primer ustanovitev posebne delovne organizacije, kjer bi bilo moč zaposliti delovne invalide, ki jih ni tako malo v občini.
Prepričani smo, da bo tovariš Karlo tudi na novem mestu tako uspešen, kot je bil doslej. Mnoge funkcije, ki jih je opravljal ali jih šeopravlja v občini in zunaj nje, kažejo na to. Iskreno mu želimo, da bi zastavljene naloge v splošno zadovoljstvo vseh občanov in delovnih ljudi naše občine tudi uspešno realiziral. S tem bo najbolj potrdil v sebi tisto, kar nam je zagotovil na začetku našega pogovora.
Karlo Lemut, novi predsednik občinskega komiteja za planiranje in razvoj (Foto: GO)
S I. oktobrom je občinski komite za planiranje in razvoj dobil novo vodstvo. Dosedanja vršilka dolžnosti predsednika tovarišica Vida Vukovičeva je - če bi se izrazili športno — predala šta-fetno palico novemu predsedniku tovarišu Karlu Lemutu.
Tovariša Lemuta prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj ga kot sekretarja OS ZSŠ Litija pozna večina občanov. Kmalu po prevzemu dolžnosti smo ga obiskali na novem delovnem mestu, kjer je nastal tudi tale zapis.
Najprej smo ga vprašali, s kakšnimi občutki prevzema nove dolžnosti, saj vemo, da je bilo to delovno mesto dalj časa nezasedeno. Povedal nam je, da je delo vsekakor odgovorno, lahko bi rekli, izpostavljeno. Zato seveda zahteva maksimalen napor. Rekel je, da je že od nekdaj imel rad ustvarjalno delo, kjer človek
Srečanje mladih likovnikov
- V drugi polovici septembra je Zveza kulturnih organizacij Litija organizirala drugo srečanje mladih likovnikov, ki je tokrat potekalo v okolici doma »Tišje« v Črnem potoku. V lepem jesenskem popoldnevu je ustvarjalo 32 šolarjev višje stopnje z vseh treh matičnih šol v občini. Svoja dela bodo najprej razstavili v jedilnici doma, nato pa na šolah v Gabrovki, Litiji in Šmartnem. Prihodnje srečanje bo čez leto dni v Gabrovki. B.Ž.
J-
Takole so našemu fotografu pozirali mladi likovniki po končanem srečanju.
Mesec knjige
Čas od 15. oktobra do 15. novembra je posvečen knjigi. V tem obdobju se knjižničarji še bolj posvetimo knjižni in knjižnični vzgoji, knjižnični mreži in problemom, ki nas tarejo.
Prireditve, ki jih bomo organizirali letos, so naslednje:
— URE PRAVLJIC in PEDAGOŠKE URE za organizirane skupine učencev iz litijske šole (učenci se bodo seznanili s poslovanjem knjižnice, s katalogi, ki jih imamo, iskali bodo knjige na policah in si ogledali nove knjige, iz katerih jim bomo prebrali odlomke)
— VRTEC NA OBISKU za organizirane skupine otrok iz vrtcev (otroci si bodo ogledali nove knjige in prisluhnili pravljicam)
— KOLEKCIJSKA POTUJOČA KNJIŽNICA bo v tem obdobju postala bogatejša še za eno izposojevališče v Štangarskih Poljanah
— URE PRAVLJIC bomo organizirali tudi v krajevni skupnosti VINTAR-JEVEC in VAČE
— RAZSTAVO KNJIG bomo pripravili v litijski, šmarski in gabrovški šoli (razstavili bomo knjige pisateljev kmetiških povesti, ki se bodo srečali na gradu Bogenšperku 4. 11.)
Mesec knjige bomo zaključili skupaj z lutkovno skupino in za litijske otroke pripravili
URO PRAVLJIC Z LUTKOVNO IGRICO z naslovom POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM. Prireditev bo v torek, 15. 11. ob 16. uri v dvorani na Stavbah. J.K.
Filmski kažipot
Novembrski spored v šmarskem kinu nam nudi štiri filme. Angleški vojni drami »NEVARNI PREHOD« sledita najprej dva ameriška filma: »OD POLDNE DO TREH« (kavbojka) in drama »SE SPOMINJAŠ DOLLY BEL«. Zadnji pa je hongkonški pustolovski film, »BRUCE LEE«.
B.Ž.
Poroke, rojstva, smrti...
Septembra se je na območju občine Litije rodilo 22 otrok, 7 dečkov in 15 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 41 parov. Poročili so se:
Pouh Ladislav iz Hrastnika in Jerman Draga iz Zagorja ob Savi, Polh Damjan iz Portoroža in Feguš Jasmina iz Portoroža, Šinkovec Viktor iz Kresnic in Štrubelj Ivana iz Kresnic, Vavtar Zvone iz Velike Loke in Šmalc Marija iz Trebnjega, Zidar Jože iz Stranja pri Velikem Gabru in Jevnikar Anica iz Malega Gabra, Pukl Marko iz Ljubljane in Zoreč Tatjana Cecilija iz Pirana, Merčon Branko iz Litije in Barbek Vesna iz Litije, Andri-janič Marjan iz Ljubljane in Uršič Bojana iz Ljubljane, Petan Alojzij iz Podboršta in Kastelic Marija iz Podboršta, Begič Ivica iz Litije in Agrež Miljana iz Litije, Jurič Marjan iz Male Kostrevnice in Kastelic Dragica iz Dolgega brda, Krofi Aleksander iz Zagorja ob Savi in Huzejrovič Nirmala iz Zagorja ob Savi, Jeretina Jože iz Izlak in Zore Marija iz Jablane, Rebolj Jože iz Malih sel in Grošelj Cecilija iz Vrhpolja pri Moravčah, Potrebuješ Alfonz iz Moravč pri Gabrovki in Hostnik Tončka iz Moravč pri Gabrovki, Jelnikar Mitja iz Litije in Juvan Marija iz Ljubljane, Mahkovic Matjaž iz Sp. Loga in Tomažin Mojca iz Sp. Loga, Osvald Anton iz Sela - Kočevje in Vidina Angela iz Ljubljane, Osvald Jože iz Sela 2 — Kočevje in Seljak Ivana iz Ljubljane, Špeglič Roman iz Hrastnika in Čeperlin Milena iz Trbovelj, Leben Iztok iz Kopra in Habuš Branka iz Zadra, Pajnkiher Dušan iz Hrastnika in Logar Mojca iz Hrastnika, Knez Marjan iz Prelesja in Krivec Anica iz Litije, Cerar Janez iz Kokošjega — Dob in Zaveršnik Božena iz Moravč,Krašovec Vinko iz Klisa in Logar Lidija iz Ljubljane,
Umrli v septembru:
Lebinger Katarina, stara 88 let, iz Litije. Auflič Edvard, star 34 let, iz Mamolja. Kaplja Martin, star 47 let, iz Litije. Kuder Franc, star 79 let, iz Podšentjurja. Jelnikar Janez, star 59 let, iz Litije. Pestotnik Frančišek, star 79 let, iz Slivne. Žust Terezija stara 82 let, iz Podroj. Roje Anton, star 50 let, iz Črnega potoka. Resnik Frančišek, star 73 let, iz Črnega potoka. Zupančič Alojzij, star 61 let, iz Suhadol.
J.Ć.
• POČITNIŠKE PRIREDITVE ZA OTROKE
Pisali smo po asfaltu
Ko se v juniju zapro šolska vrata za dva meseca, otroci marsikdaj ne vedo, kaj bi počeli. Nihče se v tem času več ne zmeni zanje. Zato smo se letos v Zvezi kulturnih organizacij Litija in Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija odločili, da s pomočjo ljubiteljskih kulturnih delavcev, vzgojiteljev in organizatorjev kulturnega življenja organiziramo prireditve in druge aktivnosti za otroke vseh starosti.
Pripravili smo dvanajst prireditev, obiskalo pa jih je okoli petsto otrok.
Izmed petih pravljic, ki so jih pripravili v matični knjižnici v Litiji, je bilo najbolj zanimivo na uri glasbene pravljice, ko so se ob spremljavi kitare naučili otroci novo pesmico.
Dvakrat v počitnicah so se zbrali otroci v mali kulturni dvorani na Stavbah. Lutkovna skupina iz Litije jih je navdušila z zgodbico o Sapramiški Svetlane Makarovič in o izginulih šolskih redih. Gledalci pa so sodelovali tudi sami, saj so jim lutke zastavile vrsto zank in ugank, na katere so uspešno odgovorili.
V Šmarskem kinu so nalašč za otroke zavrteli vrsto zanimivih risank in slovenski film Srečno, Kekec.
Pod mentorstvom likovnice Marije Brega so otroci v juliju okrasili asfaltno ploščad pred staro osnovno šolo z domiselnimi risbicami.
Iznajdljive vzgojiteljice so v vrtec Najdihojca povabile za eno dopoldne vse predšolske otroke, tudi tiste, ki niso vključeni v redno varstvo. Ukvarjali so se
PETER JOVANOVIČ RAZSTAVLJA NA GRADU BOGENŠPERK
Kipar samouk
V petek, 30. septembra 1983 ob 17. uri je bila na gradu Bo-genšperk odprta razstava del kiparja — samouka Petra Jovano-viča iz Škofje Loke.
Lep kulturni dogodek — izvedli so ga v organizaciji ZKO Litija, pokrovitelj pa je bila Modna konfekcija Kranj — so popestrileše pevke ŽPZ Gabrov-ka, ki so pod vodstvom Marjane Kraljeve na grajskem dvorišču zapele nekaj ubranih pesmi.
Višek kulturnega programa je predstavljal nastop članov Ribniškega okteta. Poslušalci — resda jih je na žalost bilo malo — so se lahko znova prepričali, kako en-
kratno zveni Ribniška sredi grajskih zidov.
Po predstavitvi kiparja in uvodnih besedah predsednika Zveze kulturnih organizacij Litija tov. Borisa Žužka so si gledalci ogledali v razstavnih prostorih zanimiva dela priznanega umetnika.
lahko s kockami, glasbenimi inštrumenti, knjigami, lutkami. Prav vsi so se vživeli v igro s svojimi vrstniki. Žal je oblikovanje z glino zaradi slabega vremena odpadlo, vendar pa o tem še razmišljamo in ga bomo organizirali kasneje.
Organizacija takih počitniških dejavnosti je sicer delo Društva prijateljev mladine, ki pa ga v Litiji, žal, ni čutiti. Zato smo se poleg svojega rednega, planiranega dela odločili za to akcijo v Zvezi kulturnih organizacij ter Zavodu za izobraževanje in kulturo, in upamo, da je med temi prireditvami vsak otrok našel nekaj zase.
Otroci so bili zadovoljni, mi pa tudi!
Tudi letos abonma
Zveza kulturnih organizacij Litija razpisuje v sezoni 1983/84 abonma, ki bo vključeval štiri gledališke igre — komedije — v izvedbi naših znancev Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane in eno foklorno predstavo:
4. november 1983 — Moliere: Skopuh
9. december 1983 — R. Thomas: Dvojna igra
20. januar 1984 — Ljudski plesi, folklorna skupina Javorje
17. februar 1984 — P. Schurek: Pesem s ceste, zabavna igra s petjem
16. marec 1984 — M. Mihelič: Veverica ne sme umreti
Predstave se bodo pričenjale ob 19.30. Začetek smo prilagodili avtobusnim in vlakovnim zvezam.
R.K.
Ženski pevski zbor iz Gabrovke je dal celotni kulturni prireditvi še prav poseben čar. (Foto: GO)
Kako ubrano je zazvenela pesem Ribniškega okteta sredi stoletja starih zidov. (Foto: GO)
Kipar Peter Jovanovič v sproščenem pomenku z obiskovalci razstave. (Foto: GO)
C
ŽELITE POSTATI NAROČNICA »NAŠE ŽENE«?
J
Naša žena — vaša revija
V njej se obravnavajo odnosi v družbi in družini, objavljamo prispevke^ vzgoji, varstvu otrok, zdravju, zdravem načinu življenja. Pišemo o tem, kako naj ženske žive, da ne bodo še naprej potisnjene le med domače stene. V »Naši ženi«.boste našli mnogo praktičnih nasvetov, pa tudi, kako kaj poceni in modno sešijete. Štirikrat letno izdamo krojno polo. V vsaki številki so: stran za otroke, nagradne križanke, vrtnarski in zeliščni nasveti ter tri strani zdravniških odgovorov.
Naročnice »Naše žene« plačajo za vsak izvod 38,20 dinarjev, v prodaji pa velja 40 dinarjev.
Letna naročnina je 389,40 din, poravnate pa jo lahko v dveh obrokih. »Našo ženo« lahko naročite po telefonu 311—956, int. 50 ali pismeno na naslov NAŠA ŽENA, 61000 Ljubljana, Celovška 43.
95
• ČIMVEČ OTROK NAUČITI PLAVATI
POČITNIŠKA KOLONIJA — USPEŠNA ŠOLA PLAVANJA
Letos je na Debelem rtiču pri Ankaranu letovalo 151 šolarjev od sedmega do štirinajstega leta. Zanje je skrbelo 10 vodičev in 2 re-kreatorja. Imeli smo izredno lepo vreme, saj se nismo kopali le zadnje popoldne pred odhodom domov. To nam je omogočilo, da smo se močno približali cilju, ki si ga zadamo vsakokrat ob prihodu na morje - naučiti čimveč otrok plavati.
Preizkus, ki smo ga izvedli prvi dan, nam je pokazal, da le 66 otrok zna plavati, kar 81 pa je neplavalcev. Vztrajno prizadevanje vseh vodičev, zlasti pa obeh rekreatorjev, ki sta organizirala šolo plavanja, je pripomoglo, da smo imeli ob zaključku letovanja 117 plavalcev in 34 pol-plavalcev. Slednji so sicer osvojili vsa osnovna gibanja, ki so potrebna pri plavanju, manjka jim le boljša telesna pripravljenost,
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA
objavlja
RAZPIS
za vpis v poklicno kovinarsko in elektro šolo
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja.
Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok.
Prijave sprejemamo do 30. oktobra 1983.
Telefonska govorilnica
odslej tudi v zdravstvenem domu
Pred dobrim mesecem in pol so postavili v pritličje litijskega zdravstvenega doma telefonsko govorilnico, s katere lahko kličemo povsod, tudi v tujino. Iskriti telefonski aparat za medkrajevne pogovore je bil res zelo potreben. Ker je postavljen v zaprtem prostoru, upajmo, da bo varen pred objestneži, ki uničujejo telefonske aparate v javnih govorilnicah v Litiji in Šmartnem.
Pripravite kovance za dva, pet in deset dinarjev, seveda odvisno od dolžine in oddaljenosti pogovora.
Vt.B.
da bi lahko preplavali 25 metrov in s tem postali plavalci. Nekateri • med njimi so bili tudi bolni, dva pa sta predčasno zapustila kolonijo, sicer bi bilo število pol-plavalcev še nižje.
Zadnji dan letovanja sta re-kreatorja podelila najuspešnejšim plavalcem posebne značke — delfinčke; zlato odličje je prejelo 17 plavalcev, srebrno 44 in bronato 54 posameznikov.
Lepo vreme nam je omogočilo, da smo ob večerih sodelovali v raznih športnih igrah, v katere so se vključevale vse skupine, ki so letovale na Debelem rtiču. V nogometu so zasedli Litijani drugo mesto, Šmarčani in Gabrovčani pa tretje; v štafetnem plavanju je naša ekipa osvojila četrto mesto, pri plavanju na 25 metrov pa prvo mesto v skupini do devet let starosti. Prvi smo bili tudi v štafetnih igrah na plaži, pri sko-
Po Zasavski kolesarski transverzali
Trije člani kolesarske sekcije pri osnovni organizaciji ZSMS na Primskovem, danes že člani kolesarskega kluba Priks, Andrej Černe, Rudi Bregar in Jože Černe so se v prvi polovici avgusta odpravili po Sloveniji. Prvi dan so prevozili pot od Litije do Brežic, kjer so si nabrali novih moči, zvečer pa so prispeli v Kumrovec. Prespali so v spalnih vrečah pod borovci. Naslednji dan so peljali skozi Atomske Toplice in Šmarje do Celja. Namesto da bi pot nadaljevali proti Troja-nom in Domžalam, kjer bi predvidoma drugič prespali, so nemalo presenečeni obstali pred krajevno tablo Rimske Toplice. Odločili so še, da pot nadaljujejo skozi Hrastnik v Trbovlje, kjer jih je prvič pošteno ujel dež, nato pa skozi Litijo domov.
Na pot so šli z namenom, da prevozijo pot od Celja, preko Trojan, Domžal, Kranja in Ljubljane.do Litije. Pot, ki je dolga okrog 350 km, bodo imenovali Zasavska kolesarska transverzala. Avgusta so na kontrolnih postajah v Brežicah (kolodvorska restavracija), Kumrovcu (rojstna hiša tovariša Tita) in v Celju (kolodvorska restavracija) pustili kontrolne žige, po transverzali pa se bodo ponovno podali spomladi prihodnje leto. Upajo, da se jim bo pridružilo še več kolesarjev.
Vsi, ki bodo po ustanovitvi Zasavske kolesarske transverzale (ZKT) prevozili to pot po Sloveniji in kot dokaz za to predložili kontrolni karton z vsemi žigi (žigi bodo že v Kamniku v Slaščičarni Slamnik, v Kranju v hotelu Creina ter v Litiji na cilju), bodo prejeli lepo kolesarsko medaljo Zasavske kolesarske transverzale. Rudi, Jože in Andrej pa zagotavljajo, da nihče rte bo razočaran, če se bo odločil prevoziti to prelepo slovensko kolesarsko pot. Le malo več sreče z okvarami je treba imeti.
R.B.
Ustanovljen kolesarski klub
V Domu borcev in mladine v Litiji so člani Kolesarske sekcije pri osnovni organizaciji ZSMS Primskovo v sodelovanju s komisijo za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi pri občinski konferenci ZSMS Litija 19. septembra na ustanovnem občnem zboru, na katerem so bili prisotni člani kolesarske sekcije th predstavniki OK ZSMS Litija, ustanovili kolesarski klub, prostovoljno združenje kolesarjev. Klub je trenutno prva tovrstna organizacija v občini, zato bo moral s svojim delom pokrivati vso občino, njegove poglavitne naloge pa bodo posredovali in razvijati pri svojih članih razvoj človeških vrednot, skrbeti za množičnost in priljubljenost kolesarstva med občani, organizirati občinska tekmovanja, izlete in druge kolesarske prireditve ter skrbeti za razvoj in kvaliteto kolesarjev, ki bi se s kolesarstvom želeli aktivno ukvarjati.
Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je vodil član predsedstva občinske konference ZSMS Ivan Žičkar, so sprejeli statut kluba ter izvolili izvršni odbor in ostale organe kluba. Šestčlanski izvršni odbor sestavljajo: predsednik Rudolf Bregar, podpredsednik Lojze Černe, tajnik Marinka Vidgaj, finančne
zadeve bo urejala Helena Zupančič, tehnični sekretar je Darko Bregar, referent za organizacijo prireditev pa Drago Rozina.
Ob tej priliki so sprejeli tudi program dela za prihodnje leto. Omeniti velja II. litijski kolesarski maraton v začetku maja ter spomladanski in jesenski del občinskih tekmovanj. Vso pozornost bodo posvetitili vzgajanju mladih tekmovalcev, registrirati pa nameravajo Zasavsko kolesarsko transverzalo. Uresničitev njihovega programa ter razvoj kolesarstva v občini je odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih pričakujejo od občinske telesnokulturne skup-nostiter litijskih delovnih organizacij.
Klub trenutno šteje le 18 članov, predvsem mladih, v svoje vrste pa vabijo vse, tako mlade kot stare. Leta v kolesarstvu niso pomembna. Pišite na naslov: Kolesarski klub Priks Primskovo, 61276 Primskovo. V nekaj dneh boste prejeli dodatne informacije.
Za konec pa še zanimivost. Ime Priks ima namreč svoj pomen. Pri pomeni Primskovo, KS pa kolesarsko sekcijo kot predhodnico kolesarskega kluba. Zanimivo ime, mar ne?
R.B.
kih v vodo pa sta se naša tekmovalca uvrstila na četrto in peto mesto. Sodelovali smo še v elementarni odbojki (dekleta) in igri med dvema ognjema (nižji razredi). Športna srečanja so se vrstila vsak večer, tako da nikomur ni uspelo pomisliti na dolgčas. Dvakrat smo imeli tudi kulturni večer, kjer so se naši otroci
uspešno predstavili s pevskimi, plesnimi in zabavnimi točkami.
Naj za zaključek navedem še ugotovitev, da zanimanje za letovanje šolarjev na Debelem rtiču narašča. Lani, ko smo imeli na voljo le 120 mest, in smo morali nekaj otrok odkloniti, smo se odločili, da bomo letos zaprosili za 150 mest, pa je bilo tudi to premalo. Bilo nas je 163. Za prihodnje leto pa razmišljamo, da bi število zvišali na 180.
B.Ž.
Šola v naravi v Pineti
Leta 1978 je bila v litijski občini prvič organizirana letna šola v naravi. Njen cilj je, da bi čimveč učencev naučili plavati, saj plavanje človeku omogoča bolj zdravo in varno življenje. Naloga šole v naravi pa ni le učenje plavanja, učenci spoznavajo tudi novo okolje ob morju, nov način življenja v skupini in nenazadnje je tu tudi pouk.
Organizacija šole in njen potek sta zdaj že dobro znana. Delovni dan poteka takole:
7.00 vstajanje, jutranja telovadba, umivanje in pospravljanje 7.30 zajtrk
8.00 — 9.30 pouk (slovenščina, matematika, spoznavanje narave,
spoznavanje družbe, likovni pouk, glasba, tehnična vzgoja)
9.30 - 12.30 plavanje
12.30 kosilo in počitek
13.30 - 17.30 plavanje
17.30 — 18.30 rekreativne dejavnosti, šport
18.30 večerja
19.30 kulturno—zabavni večer
20.30 analiza dneva, načrtovanje dela za naslednji dan, umivanje 21.00 spanje
V primeru slabega vremena v času, ki je namenjen plavanju, organiziramo pouk, športne aktivnosti ali izlete v okolico. En dan v tednu je namenjen ekskurziji.
Učenci šmarske šole so imeli v letošnjem septembru že drugič organizirano šolo v naravi v počitniškem domu litijske predilnice v Pineti pri Novigradu. Pogoji so tu veliko boljši kot na Debelem rtiču. Predilnica nam je naredila veliko uslugo, ko nam je omogočila bivanje v njihovih počitniških hišicah.
Učenci se v hišicah dobro počutijo, hrana je odlična, osebje zelo prijazno in vedno pripravljeno pomagati pri organizaciji pouka in ostalih dejavnosti. Voda je v Pineti čista, bila je tudi topla in zato primerna za učenje plavanja. Plaža je lepo urejena in prostorna, tako da vodičem omogoča tudi dober pregled nad skupino. Učenci so bili v šoli v naravi zelo zadovoljni, tako da jih tudi nadloge, kot so ježki in meduze, niso motile. V plavanju so dobro napredovali, žal pa njihovega truda nismo mogli nagraditi s plavalnimi značkami »delfinček«, ker sta tekmovanje preprečila močan veter in pa pravi naval meduz v zadnjih dveh dnevih.
Kljub temu smo z rezultati šole v naravi zadovoljni, dosegli smo zastavljene cilje, k uspehu in dobremu počutju vseh pa so v veliki meri pripomogli delavci v počitniškem domu v Pineti. Zato se na tem mestu v imenu učencev in učiteljev šmarske šole toplo zahvaljujemo kolektivu predilnice, ki nam je omogočil bivanje v Novigradu.
D.M.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA objavlja za šolsko leto 1983-84
RAZPIS
za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
- upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
- tečaj za gostince (natakar, kuhar)
- tečaj za delavce v kmetijstvu
- tečaj za voznike viličarjev
- začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
- šiviljski tečaj
- tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
- tečaj tujih jezikov za otroke
- tečaj iz varstva pri delu
- higienski minimum
- plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi, Parmova4,od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Ob prazniku
Krajani Kresniškega vrha in Kresnic so ohranili lepo tradicijo, da vsakoletno praznovanje krajevnega praznika popestrijo z novim objektom ali drugačno pridobitvijo na območju krajevne skupnosti.
Tokrat so otvorili posodobljeno cesto, ki povezuje srednji in gornji del Kresnic.
Kljub temu, da je bila investitor Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, so krajani, zlasti tisti, ki živijo neposredno ob tej cesti, pridno zavihali rokave in s prostovoljnim delom zmanjšali strošek investitorju.
Na pobudo KK SZDL Kresnice so prizadevni organizatorji v dneh praznovanja pripravili razstavo ročnih del krajanov. Kljub pogoju, da se razstavljala poklicno ne ukvarjajo z
izdelovanjem predmetov, so bili obiskovalci navdušeni nad izvirnostjo in kvaliteto razstavljenih predmetov. Kvaliteti razstave v prid priča tudi obisk, ki je presegel pričakovanja.
Tudi zaključek praznovanja, ki je bil tokrat pred športnim domom, je lepo uspel. Slavnostni govornik, predsednik sveta krajevne skupnosti, je v govoru razčlenil dosedanje napore krajanov za izboljševanje bivalnega okolja in spomnil na naloge, ki jih še čakajo v tem srednjeročnem obdobju.
Kulturnemu delu programa, ki sta ga pripravila osnovna šola in ženski pevski zbor, je sledilo tradicionalno tovariško srečanje.
M.V.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Delovno praznovanje
— Ob letošnjem dnevu pionirjev so šmarski šolarji izvedli najprej pionirsko in mladinsko konferenco ter skupščino Mladih članov Rdečega križa ter Šolskega športnega društvaTisje. Po malici so imeli nižji razredi kros, višji pa so odšli na delovno akcijo v Črni potok, kjer so urejali zemljišče za novo smučišče.
Skrb za prometno varnost
— Na skupnem roditeljskem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi pomočnik komandirja postaje milice Litija, je bila osrednja točka dnevnega reda prometna varnost šolarjev. Starši so v razpravi poudarili, da je treba v Šmartnem obnoviti prehode za pešce, namestiti na nepreglednih mestih ogledala, pogosteje kontrolirati hitrost vožnje motornih vozil skozi naselje in večkrat organizirati pregled koles, s katerimi se učenci vozijo v šolo.
Krepitev delovne vzgoje
- Nov učni program, ki velja letos za L, 2. in 3. razred osnovne šole, uvaja več novosti, med njimi so tudi trije dnevi družbeno-potrebnega dela, ki krepijo delovno vzgojo. Šmarski šolarji so prvi dan izkoristili za urejanje šolske okolice, poti med Kovino in samopostrežno trgovino, za čiščenje Šmartna in grobišča padlih vojakov na pokopališču, nato pa so odšli na ogled posestva Gr-mače in vrtnarije v Slatni. Nazadnje so v besedi in risbi prikazali, kako so to dopoldne preživeli ob delu.
B.Ž.
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Dodatni telefonski priključki
V krajevni skupnosti bodo bogatejši za dodatne telefonske priključke. Ta mesec dokončujejo delo ob postavitvi centrale in po neuradnih podatkih bo prostora za okrog 140 novih telefonskih priključkov. Zagotavljali so, da bo telefonsko omrežje razširjeno že letos, vendar z deli pri napeljavi kablov še niso pričeli. Zato bodo morali pohiteti, da bodo kable napeljali do vseh naročnikov. Vsekakor pa bodo krajani bogatejši še za eno zelo pomembno pridobitev.
R.B.
»Akcije so še potrebne«
Pod tem naslovom smo lani decembra objavili vest o tem, kako so nekateri neprimerno vedejo do okolice in narave. Govora je bilo o lastniku vikenda v Sevnem, ki je vso kapnico z razmeroma velike strehe speljal na cesto. Od tega je minilo že devet mesecev, situacija pa je še vedno ista. Niti to, da so mu cev že dvakrat odtrgali, niti razrvana cesta pred vikendom, ki jo že običajno deževje močno poškoduje, lastnika ne gane in očitno trmasto vztraja pri svojem. Ob tem bi se lahko vprašali, kje so odgovorni. Tudi krajani bi morali bolj skrbeti za lepoto svojega kraja in ne bi smeli dopustiti, da bi jim lastniki vikendov, ki jih je na Primskovem vedno več, tako grdo uničevali lepote in izgled Primskovega. Se bomo končno le začeli zavedati, kakšno škodo delamo okolju in naravi?
R.B.
KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
Vaja NNNP 83
V nedeljo, 9. oktobra ob 7. uri se je v KS Jevnica začela množična delovna kcija z elementi družbene samozaščite. Z vpoklici je prišlo na zborno mesto 112 članov CZ in NZ (izostali le 4 — bolezen, služba, odsotnost). Tem se je pridružilo še 56 prostovoljcev.
Zakaj taka vaja? CZ in gasilci so prvi poklicani, da pomagajo. Geslo naše aje je bilo »Vsem zdravo pitno vodo in varen prevoz preko »zaprtega« mostu ez Savo v Jevnici.«
V začetku leta so bili plani drugačni. Lepa sončna jesen in suho vreme, sta v las vzbudila skrb, da ne bi suha jesen prešla v mrzlo zimo z malo padavin. V le-pšnjem letu je bilo v KS več skupnih in zasebnih gradenj, za kar so uporabili irecej vode. Zaradi tega smo izpraznili rezervoarje in gospodinjstvom je manjkalo zdrave pitne vode. Res smo lani zgradili novo zajetje in položili ce-ovod v dolžini 7 km. Vendar je ostalo še dosti nedokončanih del. Naše sile pa mo v tem času usmerjali tudi h gradnji TV pretvornika Gorišca.
Plan smo zato spremenili in sklenili, da enote CZ, NZ, GASILCE, mladine
in prostovoljcev združimo in opravimo najnujenjša dela v KS. Teh je bilo veliko, naj jih naštejem:
— skopati jarek (135 m), položiti vodovodnocev, električni kabel za večnamenski objekt in zadružni dom?
— temeljito popraviti lesen most na pilotih v dolžini 130 m?
— očistiti in prepleskati pokrove na 10 jaških;
— zabetonirati 20 hidrantov in postaviti oznake;
— na 5 mestih zasuti glavni cevovod (a 4—7 m);
— izkopati odtočni jarek iz jaška za meteorno vodo v dolžini 50 m
— zasuti jarek, v katerem je elekt. kabel za vrteč (400 m);
— izkopati stranski odcep glavnega vodovoda (65 m);
— izkopati jarek za zemelj. električno napeljavo za šolo (10 m);
— dokončno sezidati šolsko ograjo in zabetonirati stebre;
— izkopati jarek za preklop vode iz starega na novi vodovod;
— izkopati 2 jami in postaviti 2 drogova za javno razsvetljavo in
— za vse udeležence pripraviti malico in enolončnico ob koncu del.
Ob 13.30 je na delovišču ob zadružnem domu nastala »eksplozija« in z njo tudi požar. Člani CZ in gasilci so pohiteli. TRO OPMP so odstranili ovire, pregledali prostor, rešili tri ranjene in jim nudili prvo pomoč. Gasilci pa so z vodo pogasili »požar« Ostali udeleženci so opazovali spretnost članov CZ in gasilcev. *-
S tem je bila vaja končana. Zgoraj navedena dela, razen v 2 primerih, so opravljena. Tako so krajani še enkrat dokazali, da so se pripravljeni odzvati, delati in prinesti s seboj svoje orodje. Prevozniki (5) so dobili povrnjeno le gorivo. Naše delo sta dopolnjevala tudi vodovodni monter Janez Javoršek in nadzornik iz Elektro Domžale Rado Stopar ter tako pripomogla, da je bilo delo strokovno opravljeno. Za morebitno prvo pomoč so bile dežurne članice PMD v CZ, za prometno varnost na mostu pa je poskrbel član NZ. Od 7. do 13. ure je na mostu v Jevnici zavrnil 198 vozil (brez lokalnih). S tem opravičeno trdimo, da most v Jevnici ni le skrb krajanov.
Ob koncu bi se v imenu komiteja za SLO in DS, štaba CZ, NZ, KS Jevnica in GD vsem udeležencem zahvalila za res številno udeležbo in za dobro opravljeno delo. S tem smo dokazali, da še vedno znamo strniti svoje moči.
E.K.
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
KS LITIJA — DESNI BREG
S sveta krajevne skupnosti
Dne 3. 10. 1983 smo imeli 3. sejo sveta krajevne skupnosti Litija — desni breg. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi priprava na krajevni praznik mesta Litija, 18. 10. 1983. Ker marsikdo od Litijanov ne ve, kaj praznujemo na ta dan, bo verjetno dobrodošla kratka razlaga.
18. 10. 1941 se je formiral 1. okrožni odbor OFza litijsko.okrožje. Spominska plošča je na Gorenčevi hiši, Grbinska cesta 40 (bivša »An-drejčetova gostilna«)
Proslava bo v petek, 21. 10. 1983, kraj in ura bosta objavljena na plaka-
tih. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OS Dušan Kveder — Tomaž«, pevski zbor »Lipa« in litijska godba.
Po kulturnem programu bodo podeljena krajevna priznanja in priznanja OF najbolj aktivnim organizacijam in posameznikom.
Pisarna KS Litija — desni breg je odslej odprta vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. — 14. ure, ob sredah pa do 16. ure. Isti delovni čas velja tudi za pisarno TD Litija.
P.G.
Kaj početi v dolgih zimskih večerih?
Bliža se zima, opravila na polju se končujejo, zimski večeri bodo dolgi in zato primerni za razna ročna dela.
Običaj na kmetih je bil in upamo, da je še, zato tudi pišemo, da so ta čas izkoristili za pletenje košar, čolničkov, cajn, peharjev in podobnih izdelkov. Vabimo vse tiste, ki se s to domačo obrtjo še ukvarjajo, da nam svoje izdelke prinesejo. Z njimi bi radi popestrili našo ponudbo v novem lokalu Turističnega društva Litija, Valvasorjev trg 6 (bivša knjigarna). Dobrodošli so tudi izdelki iz gline (sklede, lonci). p q
SGD BETON ZAGORJE,TOZD »GRADMETAL« LITIJA razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJA VZDRŽEVANJA V PGM HOTIČ PRI LITIJI
Pogoji:
— končana tehnična srednja šola ali delovodska šola strojne smeri,
— odslužen vojaški rok
— zaželene so izkušnje pri izvajanju podobnih del
2. DVA STRUGARJA Pogoji:
— končana poklicna šola kovinarske smeri
3. DVA KLJUČAVNIČARJA
Pogoj:
— končana poklicna šola kovinarske smeri
4. DVA VARILCA ZA VARJENJE S C02
Pogoji:
— končana poklicna šola oz. tečaj za varjenje na ZZV
5. PROJEKTANTA Pogoji:
— končana višja ali srednja izobrazba strojne smeri
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom.
Kandidate za izvajanje navedenih del naprošamo, da vloge dostavijo v splošno kadrovski oddelek TOZD GRADMETAL Litija, Ljubljanska c. 9, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Izgubila se je mlada ovčarka, ki sliši na ime Ajka. Je črne barve s svetlimi lisami, okoli vratu ima ovratnico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne ali sporoči na naslov DUNJA ZORN, Cesta komandanta Staneta 17, ali v Kemično čistilnico Litija.
Kupim hišo, lahko nedokončano, ali zazidalno parcelo v Litiji ali Šmartnem. Plačam takoj. Informacije po telefonu št. (061) 881 -894.
Kvalitetno in hitro montiram, popravljam ter vzdržujem vse vrste telefonskih naprav in instalacij.
Ce vas zanimajo podrobnejše informacije, pokličite med 7. in 15. uro po telefonu št. 447 —630, Janez Končina, Javorje, 61275 Šmartno pri Litiji.
Priprave na referendum
Konec decembra 1983 se bo iztekel drugi krajevni samoprispevek KS Sava. Iz sredstev 1% samoprispevka občanov se je sofinanciralo asfaltiranje ceste od savskega mostu do zapornic v Ponovičah, ki se je gradila v dveh etapah.
Brez samoprispevka, številnih brezplačno opravljenih del in drugih prispevkov občanov verjetno ne bi imeli asfaltirane ceste in igrišča pri šoli, telefonske napeljave v štirih vaseh, javne razsvetljave, železniškega perona, vodovoda in elektrifikacije v Lešah, urejenih prostorov za delovanje KS, krajevnih poti, adaptiranega in opremljenega gasilskega doma, delovnega obrata TKG, urejenega varstva predšolskih otrok in končno bolj razgibanega kulturnega življenja.
V srednjeročnem planu KS do leta 1985 so načrtovane pomembne investicije. Svet KS je ugotovil, da ne bo mogoče doseči plana brez dodatnega prispevka občanov. Nastalo je veliko vprašanje, kje dobiti vsaj 300 starih
milijonov v tako težki gospodarski situaciji.
Na sestanku KO SZDL Sava se je izoblikovalo mnenje, da naj o pomanjkanju sredstev razpravljajo občani v soseskah. Na zborih občanov v soseskah: Leše, Spodnji Log, Pono-viče in Sava so kritično ocenili sedanjo gospodarsko situacijo in ugotovili, da bo brez krajevnega samoprispevka, ki se bo iztekel 31. dec. 1983, težko razširiti pokopališče in zgraditi mrliški vežici na Savi ter urediti cesto proti Lešam in na Sp. Logu.
Po burnih razpravah za in proti podaljšanju samoprispevka se je izkristaliziralo mnenje, da naj se pričnejo temeljite priprave na izvedbo referenduma. Volilci KS Sava naj se samoupravno odločijo, če so pripravljeni prispevati 1% osebnega dohodka za potrebe svojega kraja.
Doslej so Lešani, Ložani, Ponovi-čani in Savčani s svojim delom in mišljenjem pokazali, da so pripravljeni reševati vestno in delavno zadane naloge, ki imajo skupne in individualne cilje. Angelca Ocepek
C
TABORNIŠTVO
J
Srebrni pajki so taborili
Petdnevni letni tabor odreda »Srebrni pajki« je potekal pri lovski koči ga-brovških lovcev pod Javorskim pilom.
Taborniki so med taborjenjem tudi praktično-preizkusili med letom osvojena znanja iz življenja v naravi, osvajali različne koristne taborniške veščine in med tem doživljali resnično življenje v naravi pod šotori tudi ob slabem vremenu. Med taborjenjem sta jim tovariša Franc Valenčič in Anton Bric —Sil spregovorila o dogodkih med NOB v daljnji in bližnji okolici njihovega tabora. Taborniki so tudi obiskali bližnja obeležja in spomenike NOB in pri vsakem izvedli kratek kulturni program.
Letni tabor je zelo lepo uspel kljub majhnim finančnim sredstvom, saj so to nadomestili starši tabornikov in člani uprave odreda s svojim požrtvovalnim delom, za kar zaslužijo vse priznanje.
S.C.
Ob pomniku revolucije na Javorskem pilu mladi taborniki spoznavajo, s kolikšnimi žrtvami se je rojevala naša svoboda. (Foto: B. B.)
Taborniški korak je strumen in trden, predvsem pa mora biti tudi varen, zato prometna disciplina tudi tu ni odveč. (Foto: B. B.)
Čas kosila je vedno eden najlepših. Ampak mladim tabornikom nihče, ne streže, vse postorijo sami. (Foto: B.B.)
Karel Lovše
PREVOZ RANJENEGA
PARTIZANA
★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *
★ ★
★
★ *
★ * ★ ★ * ★ ★ * *
* *
★ ★ ★
★ ★
* ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *
i *
★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ *
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★
★ * ★
★
★
*
★ ★ ★ ★
★
★ ★ * ★
* ★ ★
* *
Mnogo je že bilo napisanega v Glasilu občanov o ilegalnih prehodih in premagovanjih ovir med NOB v naši občini, npr. o prehodu nemško italijanske meje, reke Save, železnice, ceste.... Okupator je namreč vse te pomembne točke skrbno varoval. Mostove je za-stražil z utrjenimi bunkerji, ob reki Savi pa je zaplenil vse čolne, ki jih pred vojno ni bilo malo.
Ena največjih ovir je torej bila reka Sava. Prehodi z Dolenjske na Štajersko so bili organizirani ilegalno. Da so bili velikega pomena, priča tudi simbol naše občine. Na prehodih med Litijo, Ponoviča-mi, Sp. Logom in Savo so poleg enot NOB, kurirjev TV in odredne prevozne stanice sodelovali še aktivisti — čolnarji s Sp. Loga pa tudi drugi aktivisti, ki so bili zadolženi za organizacijo prehoda.
Želel bi opisati prevoz ranjenega partizana Ivana Beja —■ Bele, ki je bil doma iz Selc (današnje Tirne) in borec zasavskega bataljona. V Kolovratu je bil v borbi z Nemci ranjen v
spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v bolnico na Dolenjsko in to na prehodu pri Jevnici. Jeseni 1943 se je po vrnitvi iz bolnice zatekel k posestniku Leopoldu Hauptmanu, po domače h Gr-čanu, pri Sp. Logu, Le-ta je bil aktivist in borec NOB ter njegov znanec.
Po nekajdnevnem okrevanju je bilo treba organizirati prevoz ranjenca čez reko Savo. Pri organizaciji prevoza so sodelovali Hauptmanovi ter Anton Smuk in Franc Peterka, aktivista na tem področju. Vodilni politični funkcionarji NOB pa so za prevoz določili Franca Potiska (belogardisti so ga ubili 1944. leta) in mene. Prečkali naj bi most na Savi. Leopold Haupt-man je dal konje in voz, na katerega smo naložili mreže slame, vanjo pa skrili ranjenega partizana. Franc je vodil konje, jaz pa sem zaviral, ko smo peljali po klancu navzdol.
Prispeli smo v dolino. Srce nam je burno utripalo, ko smo se peljali proti zastraženemu mostu. S stolpa visokega bunkerja nas je motril mitraljez. S Francetom sva se bala, da ra-
njenec med potjo ne bi kaši jal. Zaradi rane v spodnji čeljusti je namreč dobil močan prehlad.
Ko smo se pripeljali do mostu, naju je ustavil stražar: »Halt! Was faren sie?« (Stoj! Kaj prevažata?) Skočil sem z voza in mu v nemščini povedal, da voziva od Grčana slamo za našo kravo. Bil sem doma v neposredni bližini mostu. Naključje je hotelo, da me je nemški stražar spoznal, kajti nekoč je že prišel k nam prosit za mleko, ki mu ga jc mati tudi dala. To nas je verjetno tudi rešilo, tako da smo nadaljevali pot, ne da bi stražar voz preiskal. Vsi trije smo srečno prispeli na moj dom. Ranjenca smo skrili v hlev. Z mamo sva skrbela, da je bil ranjenec na varnem. Kljub temu sem bil še vedno previden. Nemci bi se namreč lahko premislili in prišli pogledat, če se v slami kdo skriva.
Beja je nato počakal, da se je zmračilo, nato pa se je vzpel po strmem kamnitem pobočju. Kamenje, ki se je sprožilo pod njegovimi nogami, je letelo v dolino. K sreči tega Nemci niso
slišali, čeprav ni bilo daleč od njihovega bunkerja. Beja je srečno prispel na vrh in izginil v
Med potekom akcije so bili na straži aktivisti z desnega brega reke Save. Vedeli so namreč, od kod vozimo slamo in čigavi so konji. V primeru, da nas Nemci odkrijejo, bi rešili vsaj Hauptmanovo družino, če bi že mi trije izgubili življenje.
Tako smo srečno prepeljali ranjenca čez zastraženi most. Ivan Beja — Bela je bil borec že od leta 1942, bil je tudi komandir čete zasavskega bataljona. Vse do osvoboditve je kljub težki invalidnosti opravljal odgovorne funkcije, Žal pa je za posledicami ran kmalu po osvoboditvi umrl. Nanjegovem domu v Tirni so mu kot prvoborcu in organizatorju NOB odkrili spominsko ploščo.
IVAN BEJA, roj. 1910,kmečki sin iz Selc, 1. 9.   1942 je pred aretacijo pobegnil v NOB. Kmalu je bil imenovan za komandirja 1. čete zasavskega bataljona. 26. 2.1943 težko ranjen, 11.11. 1946 je umrl v svoji rojstni domačiji v Selcah.
ODKRITJE POMNIKA NOB V TIRNI
V nedeljo, 11. septembra 1983, so v vasi Tirna odkrili pomnik NOB, s katerim so počastili padle junake in revolucionarje Zasavja.
Na svečanosti je govoril Gričar Jože - Metod. Ob tej priliki so podelili tudi posebna priznanja partizanskim družinam, ki so med vojno nesebično pomagale in sodelovale z našo partizansko vojsko.
V kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali učenci COŠ Senožeti, PD Senožeti, Zagorski oktet in godba na pihala.
V spomin na tiste težke, a slavne dni naše novejše zgodovine, smo izbrali prispevek Milana Garantinija, ki govori o delu in življenju zasavskega revolucionarja Poldeta Eber • la Jamskega
Minilo je 40 let, čeprav dogodki bledijo, pa vstajajo mnogi živi in nepozabni, zlasti iz časa naše revolucije.
Opisal bcm dogajanje, ki sem ga s svojimi sovaščani sam doživljal.
V naši vasici Selce se je v zgodnji spomladi leta 1942 zadrževal v naravni skalni votlini nedaleč od vasi, Eberl Polde — predvojni revolucionar in kasnejši sekretar okrožja Litija.
Na pohodu v Hrastniku pri Moravčah je padel in si zlomil nogo. V mavec mu jo je dal živi-nozdravnik samouk Albin Sušnik iz Gore pri Moravčah, nasvete za to pa mu je dal dr. Ukmar Polde iz Litije. Priskrbel mu je tudi mavec. Tega pa je zmanjkalo in je naprej uporabil kar cement. V našo vas so poškodovanca prinesli fantje domačini, pred tem je ležal nekaj dni v podzemski kraški jami v okolici Roviš, kjer si je nadel ime Jamski, po njej je znan še danes.
Za Jamskega so v votlini blizu Selc skrbeli domačini; kuhano hrano so mu prinašali Plavčevi. Po zasilnem okrevanju mu je naredil opornico — berglo moj pokojni sosed Ivan Beja-Bela. Ob njej je prihajal nad našo vas v Kaplo, kjer je bila javka kurirjev 1. štajerskega in kamniškega bataljona. Ta bivak v Kuklah pa je 31. avgusta 1942 izdal partizan-5. ski dezerter in izdajalec Jelen iz J Trbovelj. Pripeljal je Nemce * pred votlino in skušal Jamskega
★ *
★
* * *
*
trenutku se je spustil v prepad ter po srečnem naključju ostal živ. V prepad so za njim metali tudi ročne bombe.
Njegova še živeča žena mi je povedala: »Moj pokojni mož Eberl je bil rojen 13.11. 1899 v Šentjurju pri Celju. Pet let star je prišel z očetom in sestro v Zagorje. Oče je bil rudar. Ko je odrasel, se je zaposlil pri rudniku. Spoznala sva se in poročila. Jaz sem bila Rusova, ta družina je bila znana kot delavska in na-
Emil, je bil takrat še otrok in je bil z menoj odpeljan v zapore. Sedaj je rudarski inženir v Ljubljani. Tudi jaz sem sodelovala v delavskem gibanju pred vojno. K nama je zahajal Miha Marinko.
Kaj pravi naš Marinko o njih v svoji knjigi Moji spomini na strani 372: »Po letu 1933 sem mu jaz dajal osnovno marksistično znanje. Bil je zelo bister in
delaven. Deloval je v rudniku med rudarji. Bil je funkcionar v sindikatu rudarjev. Že naslednje leto je bil član mestnega komiteja, kmalu zatem pa tudi njegov sekretar in član okrožnega komiteja za Revirje. Prav tako je bila zelo delavna njegova žena Mica.
Ponesrečil se je v jami konec leta 1935 ali 1936. Z nalomljeno hrbtenico je postal težek invalid. Moral je hoditi z opornicami.
Med okrevanjem je predeloval vso razpoložljivo marksistično literaturo. Ko sem se po letu dni srečal z njim, sem bil prijetno presenečen nad njegovim znanjem. Žal pa za takratne naše pogoje, hojo na sestanke v okoliške brežnate vasi, ni bil sposoben. Pošiljal je svojo ženo. Poznalo se je tudi, da ni bil več neposredno med rudarji; zato tudi za-
gorski obrati ob štrajku leta 1939 niso sodelovali, ker je to bil štrajk, ki so ga vodili komunisti neposredno in brez sodelovanja sindikatov.
Eberl je poslej uspešno delal v javnem političnem okrilju anti-fašistične ZDL. Kot težko gibljiv invalid in predan komunist med okupacijo ni mogel dovolj učinkovito delovati v ilegalnem življenju osvobodilne fronte v Zagorju. Zato se je moral umakniti v partizane.
Leta 1943 ga je ujel gestapo nekje pod Uršljo goro na Koroškem, kjer je po groznem mučenju umrl.«
Ko sem bil ob neki priliki skupaj z Marinkom v Preboldu v Savinjski dolini (1981) sem mu povedal, da Eberlova žena Minka še živi. Naročil mi je, naj jo v njegovem imenu pozdravim. Mica
je bila Marinkovega pozdrava vesela. IMica-je nadaljevala: Že 26. junija 1941 je šel moj mož v partizane. Mene so Nemci 9. avgusta aretirali. Kot talko so me imeli v Mariboru zaprto med prostitutkami in kriminalci.
Kasneje so me poslali v izse-ljeniško taborišče. Mica — žena mi je povedala, da je bil mož zastrupljen z zdravili, ki jih je podtaknil gestapo. 5. 10. 1943 je v Ljubaču pri Mežici podlegel. Posmrtni ostanki so bili 2. novembra 1945 prepeljani v Zagorje.
K temu dopisu dodajam, da sem bil sam od decembra 1942 pa do konca pokrajinske konference KP za Gorenjsko in Štajersko, ki je bila \ 19. februarja 1943 v Dešnu, njegov spremljevalec in vodič. V tem času je bil on okrožni sekretar okrožja Litija. M.G.
izvabiti ven. Jamski se je iz votline prikazal, takrat pa se je na njega vsula toča krogci, od katerih sta ga dve zadeli, in sicer ena v vrat, druga v prsi. Ta je po svojem pripovedovanju tudi na nje oddal dva strela iz pišiole. V tem
Polde Eberle—Jamski
predno usmerjena. Pred vojno je sodeloval v delavskem gibanju, se vključila v NOB, pa tudi po vojni je pomagala pri izgradnji. Mož je bil seveda zaposlen pri rudniku. Po nesreči 1933. leta je delal kot motorist, vozil je jamske vozičke.
V zakonu sta se nama rodila dva sinova. Prvi,17-letni, je bil odpeljan po napadu avgusta 1941 v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je že decembra istega leta preminil. Drugi,
Posebna priznanja okrajnega odbora aktivistov OF Vače—Šentlampret so 11. 9. 1983 na proslavi
v Tirni prejele družine:
Poznajelšek — Končarjeva iz Tirne Lovše — Pečarjeva iz Tirne Kovač — Molkova iz Tirne Žibert — Španova iz Tirne Zore — Resnik iz Tirne Kovač — Cesarjeva iz Tirne Peterlin — Golob iz Tirne Garantjni — Šimnovčeva iz Tirne Lovše — Florjanova iz Kale Bregar — Gomskova iz Kale Prestor — Moklanova iz Roviš Ocepek — Brenova iz Roviš Cirar — Sirkova iz Roviš Vozelj — Boštetova iz Selc Obidič z Zasavske gore Peterlin — Plavčeva iz Selc Čebela — Vrhkarjeva iz Selc Kosmač — Vrbanova iz Mošenika Razpotnik — Petrova iz Mošenika Grošelj — Šerganova iz Golč Vozelj — Gričevska iz Golč Železnik — Tomajškova iz Senožeti
Vrtačnik iz Senožeti Pavšek iz Senožeti Režun iz Senožeti Ocepek iz Senožeti Železnik — Žuntkova iz Mošenika Grošelj — Oranovčeva s Kolka Železnik — Benkolčkova iz Zovšenika Vrtačnik — Birtova iz Šentlamperta Feštjan — Matijetova iz Seliš Grošelj — Preglova iz Požarja Groboljšek iz Jarš Baš iz Jarš
Renko — Jurčkova iz Jarš Ocepek — Hkavčeva iz Špitala Baš — Rudarjeva iz Požarja Drobež — Jurjeva iz Borja Žibert — Mehčeva iz Borja Vozel — Jeshova iz Kala Vozel — Damjanova iz Kala Vozel — Komarinova iz Jablane Boltin -- Draženkova iz Jablane Juvan—Tomeljnova iz Jablane
* ★
* *
* *
it it * ★
★ * ★ ★ ★
*
* ★
★
* ★ ★ ★ ★
* * *
★ ★ * ★
★ ★ ★ *
* * ★ * ★
★ * * ★ ★ ★ ★
★ ★
★
i ~
★ * * ★ *
★ ★
★ * ★
*
i
i
★ *
* A
★
★ ★
★ * * ★ ★
* ★ * ★ * *
t
* ★ ★ *
t
* ★ *
7. STRAN
..........,i.„.........     laj i
ŠPORT
REKREACIJA
SPORT
REKREACIJA
KOŠARKA
Na 8. Flajsovem memorialu prva Ilirija
Litijski košarkarski delavci so že osmič pripravili memorial Jožka Flajsa. Prvo mesto je drugič zapored osvojila ekipa Ilirije iz Ljubljane, ki nastopa v drugi zvezni košarkarski ligi. Domači košarkarji so dosegli drugo mesto, potem ko so premagali Zagorje, v Finalni tekmi so v prvem polčasu nudili izreden odpor Iliriji, ki pa je na koncu vseeno prepričljivo slavila.
Rezultati: Litija-Zagorje 77:71 (34:37) Ilirija-Zagorje 117:74 (58:39) Litija-Ilirija 70:100 (45:45)
Vrstni red: 1. Ilirija 4, 2. Litija 2, 3. Zagorje 0. mg.
Italijanski košarkarji v Litiji
V začetku oktobra je v Litiji gostovalo italijansko košarkarsko moštvo Latina iz Oderza pri Benetkah. Čeprav je šlo za prijateljsko srečanje, je bil boj napet do zadnje sekunde, končal pa se je z minimalno zmago domačih košarkarjev 86:85.
Po tekmi so si gostje iz Italije ogledali grad Bogenšperk, kjer so ostali tudi na večerji. S sprejemom in gostoljubnostjo v Litiji so bili zelo zadovoljni. Litijski košarkarji jim bodo obisk poskušali vrniti v prihodnjih mesecih
M.G.
Številne spremembe
Telovadba predšolskih otrok
Telovadba predšolskih otrok
K telovadbi vabimo predšolske otroke
Litija: telovadnica Partizan, ob torkih, pričetek ob 16.00 uri
Graška Dobrava: telovadnica, ob četrtkih, pričetek ob 16.00 uri
Šmartno: telovadnica osnovne šole, ob petkih, pričetek ob 16.00 uri
Otroci, pridite! Prijetno bomo telovadili! Za udeležbo dobijo otroci vizitko s čebelico Majo!
Zadnjo soboto v oktobru se bo začelo tekmovanje v republiških košarkarskih ligah.
Članska ekipa KK Litija bo drugo leto zapored nastopila v prvi slovenski ligi. Moštvo je doživelo precej sprememb. Znova ga vodi prof. Tomaž Malenšek, ki je zamenjal dosedanjega trenerja Špesa. Iz JLA so se vrnili štirje igralci, ki bodo dobra okrepitev za ekipo. Na drugi strani pa v moštvu ne bo nekaterih igralcev, ki so prenehali igrati oz/ so odšli v JLA.
Liga bo letos štela dvanajst ekip. Obetajo se izenačeni in kvalitetni boji, v katerih sta prva favorita ljubljanska Jezica, in domžalski Helios. Litija se bo borila za kar najboljšo uvrstitev. Ob tem naj spomnimo, da je bila v prejšnjem prvenstvu izvrstna šesta. V ekipi posebno visokih igralcev ni, zato bo temu primeren tudi način igre. Ta naj bi temeljila na agresivni obrambi, dobrih skokih pod svojim košem in hitrih protinapadih. Povečala naj bi se disciplina in
V0-
odgovornost v igri, ki lansko leto nista vedno bili takšni, kot bi morali biti.
Tekme bodo tudi letos v dvorani na Graški Dobravi, ki je žal za gledalce izredno neprimerna. Kljub temu v klubu računajo na pomoč navijačev, ki so v prejšnjem prvenstvu mnogo pripomogli k uspehu.
Žensko vrsto vodita Igor Medved in Tine Jerina. V drugi republiški ligi bosta skušala znova vrniti ugled, ki ga je ženska litijska košarska nekdaj v Sloveniji imela. Ob pomoči izkušenih igralk bodo glavno breme nosila mlajša dekleta. To je seveda edina rešitev, saj je bilo za žensko košarko usodno, da dolgo časa ni bilo mlajših igralk, ki bi prevzele vodilno vlogo v igri.
Mladincem se na kvalifikacijah v Zagorju ni uspelo uvrstiti v republiško ligo. Intenzivno v klubu delajo s pionirji, pionirkami in kadeti, saj se dobro zavedajo, da je le tako zagotovljena uspešna prihodnost košarke v Litiji.
M.G.
PLANINSTVO
ŠAH
Naša ekipa se je dobro odrezala
Tradicionalnega šahovskega hitropoteznega turnirja v ŠOBCU se je udeležilo 50 štiričlanskih ekip iz vse Slovenije, med njimi 2 ekipi ŠK LITIJA.
V prvi najmočnejši skupini so zmagale DOMŽALE z 28,5 pred MURKO 27,5 LITIJO 26,5, POSTOJNO 25,5 in KRANJEM 23. Druga ekipa LITIJE pa se je uvrstila na 22. mesto.
Naj omenim prcsentljivo dobro uvrstitev našega 1. moštva, ki je igralo v postavi OREL, KOLAR, MIL1NKOVIČ in DOLINŠEK. Saj sta tako ŠD DOMŽALE, kot ŠD MURKA člana II. zvezne lige.
S. K.
r
Aerobika
REKREACIJA AEROBIKE ŽE POTEKA V SKUPINAH TELOVADNICA PARTIZAN, ob torkih, ob 20.00 uri. TELOVADNICA GRAŠKA DOBRAVA, ob četrtkih, ob 19.30 TELOVADNICA ŠMARTNO, ob petkih ob 18.30
Dekleta, ki še obiskujejo osnovno šolo imajo uro aerobike ob torkih ob 17.30 v telovadnici Partizan.
V vseh skupinah je še prostor, da se nam pridružite
VABLJENI!
Litijska alpinistična odprava »Dolomiti 83«
Člaai prve litijske alpinistične odprave v Dolomite
GLASILO fSUČvt NOV Ustanovitelji - Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: .lože Sev-rjiik. Odgovorni urednik Glasila občanov; Mija Biir-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: line Brilej. L'rejrf uredniki odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanja in fehisičiio Urejanje: Drago. Peč.eiuk. Priprava ' ta tisk. IBM-Dnevnik. Tisk: Ti*
S precejšno zamudo se litijski alpinisti oglašajo s poročilom o prvi alpinistični odpravi v tuja gorstva.
Znano je, da pri Planinskem društvu Litija že nekaj časa deluje alpinistična sekcija, v kateri so mladi navdušenci, ki ves svoj prosti čas porabijo za* plezanje po »nekoristnem svetu«. Pred ustanovitvijo alpinistične sekcije v občini ta oblika dejavnosti ni bila razvita in poznana, negovali so jo le redki posamezniki, omenim naj le Franca Intiharja in Tomaža Groboljška, ki pa so bili vključeni v alpinistične odseke v Ljubljani.
V letošnjem letu so litijski alpinisti spoznali, da so »zreli« tudi že za vzpone v tuja gorovja, posebno še po uspešnih turah tudi mlajših članov sekcije. Tako so se odločili, da organizirajo od-
pravo v italijanske Dolomite. Temu je botrovalo več razlogov: bližina (420 km), trdna in lepa skala, veliko število izredno lepih smeri.
23. julija so se že utaborili v prelepi dolini Canali v skupini Pala. To gorovje je podobno oziroma nekoliko večje od Kamniško Savinjskih Alp, le dokaj višje. Najvišji vrh je Vezzana (3192 m), drugače pa so visoki okoli 3000 m. To je pravi alpinistični raj, kar so spoznali tudi drugi, saj tu lahko slišiš vse evropske jezike. To pa predvsem zaradi odlične skale, lepih plezalnih smeri in pa izrednih naravnih lepot. Za neplezalce je mogoče zanimivo tudi to, da markirane poti praviloma ne vodijo prav na vrhove; zato je potrebno obvladati vsaj drugo težavnostno stopnjo plezanja.
Preplezane smeri? Veliko jih je bilo. Zaradi peklenske vročine v tistem času mogoče nekoliko manj kot v normalnih razmerah. Vsekakor pa so preplezali vse smeri, ki so jih imeli v načrtu.
— Dente del Rifugio, smer Franco — Serantini; ocena VI+, višina 150 m
— Sass Maor, smer Solleder — Kummer; ocena V+, višina 600 m
— Punta Disperazoine, smer Timillero —Criegern; ocena V -VI, višina 200 m
— Cima Canali, smer Buhlova poč; ocena V + , višina 500 m
— Cima della Madonna, smer Raz tančic; ocena 1V+, višina 450 m '
— Sasso d'Ortiga, smer Zahodni raz; ocena IV+, višina 300 m
(Opomba: pri klasičnem plezanju v kopni skali se ocene za težavnostno stopnjo gibljejo od I (najnižja ocena) do VI+ (najvišja ocena). Obstajajo pa še posebne ocene za prosto in tehnično plezanje ter plezanje v ledu oziroma snegu).
Skupno so preplezali 60 smeri. Odprava je odlično uspela. Dokazali so, da se lahko tudi s skromnimi sredstvi, pa zato s toliko večjo lastno voljo in samoo-drekanjem da doseči lepe uspehe.
Odpravo so finančno in materialno podprle delovne organizacije Predilnica Litija, Pletilja Litija, Mizarstvo Litja, IUV Šmartno, obrtnik Berčon in drugi, ki se jim tudi po tej poti zahvaljujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti velikega prispevka alpinistov samih.
Plezali so: Franc Intihar, Stane Lesjak, Marjan Brodar, Jože Repina, Vojko Mohar, Dare Juham, Silvo Kotar, Janez Savšek, Tomaž GroboljŠek. Za prehrano in tabor pa so skrbele Milka Inti lini m .Vlilojka Kofol. k.
ROKOMET
Dosti kvalitetnih tekem
Rokometaši Usnjarja so v pripravah na novo prvenstvo v 1. republiški rokometni ligi odigrali kar precej tekem, pretežno s težkimi nasprotniki. Nov trener članske ekipe, Jani Peterlin, je skupno s strokovnim svetovalcem mg. Cvetom Pavčičem oblikoval ekipo iz »lanskih« igralcev, iz JLA je prišel Lustek, v pripravah pa so sodelovali tudi nekateri mladinci (Hofer, Ribarič).
Poleg dveh tekem s Prulami — obe so zmagali — so rokometaši Usnjarja iz-grali še z medrepubliškim ligašem Jadranomin ga premagali s 35:30. Zanimivi pa sta bili predvsem tekmi z Baverjem iz Leverkusna (ZRN) in Željezničarjcm iz Sarajeva.
Usnjar : Bayer-04 (Leverkusen) 28:29 (15:15)
Zahodnonemški drugoligaš, ki je bil na turneji po Sloveniji in ga trenira bivši igralec Rudarja in državni reprezentant Zdravko Ačkun. Usnjar je večinoma vodil, rezultat je bil kar 16-krat izenačen, na koncu pa so le zmagali gostje z minimalno razliko. Pri Usnjarju sta dala največ golov Kolar (12) in Maček (7), pri Baverju pa Klein 7, Busch in Porada pa po 4. Največ zaslug za zmago Ba-verja je imel M. Bojovič, igralec Aera Celje, ki je prav avgusta prestopil k nemškemu ligašu.
IV. turnir Usnjarja v Inlesu
Četrti tradicionalni turnir Usnjarja 83 je bil tudi letos kvaliteten, saj so sodelovale ekipe Inlesa in Ribnice (II. zvezna liga), Krškega (medrepubliška liga) Trogira (Hi .atska liga) in Usnjarja (I. republiška liga SRS). Tudi letos je slovil prav Inles, ki je v tekmi za 1. mesto premagal Usnjar z 18:15 (8:7). V borbi za 3. mesto je Krško premagalo Trogir s 14 : 13 (9 : 7). V predtekmovanju je Usnjar premagal Trogir s 25 : 20(17 : 10), Inles pa Krško s 27 : 22 (13 : 11).
Trogir v Šmartnem
Tudi letos so rokometaši Trogira prišli na enotedenske priprave v Šmartno. Bili so gostje RK Usnjar, trenirali pa so na igrišču v RK Usnjar v Šmartnem. Rokometaši in vodstvo Trogira so bili v Šmartnem zelo zadovoljni (stanovali so v Majolki), med pripravami pa sta jih obiskala tudi predsednik občinske skupščine Branko Pinter in predsednik Izvršnega sveta Gusti Grošelj, ki sta se z njimi zadržala v krajšem razgovoru. RK Trogir in RK Usnjar sta tudi pobratena kluba, to pa je tudi edina stalna oblika sodelovanja neke organizacije iz naše občine z organizacijo iz druge republike, s čimer se tudi konkretno krepi bratstvo in enotnost med narodi.
Usnjar : Železničar (Sarajevo) 22:26 (9:14)
Sarajevski prvoligaš je ob pripravah v Sloveniji odigral tudi nekaj trening tekem s slovenskimi klubi. Usnjar je na domačem igrišču z uglednim nasprotnikom dosegel izredno ugoden rezultat, kar kaže na dobro pripravljenost moštva. Najbolj sta se izkazala vratar Pajer in levo krilo Maček, Trener gostov je po tekmi izjavil, da so se z Usnjarjem od vseh ekip, s katerimi so igrali na pripravah v Sloveniji, še najbolj namučili. T.B.
Rekreacija
Z URAMI REKREACIJE PRIČNEMO V NOVEMBRU
MLADINA:
TELOVADNICA PARTIZAN, ob petkih, ob 19.00 uri. TELOVADNICA ŠMARTNO, ob petkih, ob 19.30 ČLANI:
TELOVADNICA PARTIZAN, ob torkih, ob 18.30
ATLETIKA
Marjan prvi v Celju
Konec septembra je v Celju potekal zaključek atletskega pokala Jugoslavije. Marjan Adamlje, član atletskega kluba Olimpije iz Ljubljane, je v metu kopja z rezultatom 68.96 m osvojil prvo mesto. V poletnih mesecih je na državnem prvenstvu za mladince osvojil odlično drugo mesto, tako da ni ubranil naslova mladinskega državnega prvaka v metu kopja iz preteklega leta.
R.B.
Logaška planinska pot
se prične v KS Naklo (Dolenji Logatec), kjer dobi planinec prvi žig. Razdeljena jc v naslednje etape:
1. Logatec-Rovte: 14 km, 3 ure 30 min. hoje; žig KS Rovte v gostišču pri Rezki;
2. Rovte — Vrh Treh kraljev nad Rovtami : 8 km, 2 uri hoje; žig KS Vrh na kmetiji Magon v Lavrovcu;
3. Medvedje brdo - Hotedršica: 7 km, 3 ure hoje; žig KS Hotedršica na kmetiji Jakoba Nagodeta v Novem svetu
5. Hotedršica - Grčarevec: 20 km, 5 ur hoje (če izpustimo vrh Srnjak, 918 m); žig na turistični kmetiji Žigon, po domače pri Pavlinovih, v Gr-čarevcu;
6. Grčarevec -Laze: 5 km, 1 ura hoje; žig KS Laze v trgovini ali gostilni;
7. Laze - Logatec: \2 km, 3 ure hoje: žig na železniški postaji ali v klubu PD Logatec.
Logaška pot je označena z običajno rdeče-belo markacijo in črko L. Vir podatkov: PD Logatec , Notranjska 4.