Leto i., štev. fft ptmnrana. V Ljubljani, petek dne 31. decembra 1920. Posamezna itev. 1 K ifStac ■tolpea (SS mm) . S C mB oglasi da 90 n <58 mm) , l. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Tdefea It VL • Upravništvo« Sodna nfiea it 4 Telefon tt.36. Kačaa kr. poiteek. Stev. 1L842. Za red in svobodo. Vladni| Sporazum v Beogradu* razglas proti hujskačem. ! Sestava nove vlade. Beograd, 30. dec. (Uradno). Od >ec strani in iz več zanesljivih virov «> državna oblastva doznala, da razkrojni in reakcionarni elementi pripravljajo te dni napad na državo, njeno ustrojstvo in državni red, da t)i po ruskem boljševiškem vzorcu razrušili vse, kar obstoja danes zakonov, ustanov ter iavnih in privatnih dobrin, namesto tega pa da postavijo kakor na Ruskem oblast nekaterih ljudi, ki bi razpolagali z življenjem, svobodo in imetje državljanov, našo državo pa da otvorijo invaziji tujcev. To imenujejo oni diktaturo proletariata in ker smatrajo našo državo samo za en sektor na fronti v borbi, ki jo vodijo boljševiki proti vsemu svetu, hočejo oni na tem sektorju začeti vojno proti svetovnemu kapitalizmu, da bi porušili vse ono na svetu, kar je do danes nstvarila moč duha in delo človeštva. Tudi naša država bi imela po njihovem načrtu zopet utoniti v krvi, da zaide zopet, kakor na Ruskem, v notranje državljanske borbe, v mednarodno vojno, plenjenje živeža in živine po selih bi drugega imetja po mestih. Komunističnemu pokretu so se pridružili tajno nnogi javni in skriti neprijatelji naše države m naroda, premagani v vojni, ki streme /a tem, da se po vojni osvetijo tej državi s tem, da zavedejo vanjo nered in ga vzdržujejo od zunaj in od znotraj Nekateri se kot vojni bogataši vpisujejo v komunistično stranko, drugi ji dajejo denar za časopisje, ki piše neresnično in hujskajoče na nezadovoljnost, tretji imajo zveze z inozemstvom in inozemskimi denarnimi fondi, nabavljajo bombe, eksplozive in orožje, četrti na vse načine preprečujejo red v državi, — vse to, da bi se narod pobunil in da bi državljani postali brezbrižni in ogorčeni nad državo. Stotine ljudi plačanih iz tajnih fondov, hodi iz kraja v kraj, s zborovanja na zborovanje, iz vlaka v vlak, iz kavarne v kavarno in ne dela nič drugega, kakor da moti javni mir in ubija med državljani zaupanje v državo in njeno bodočnost. To dela danes e-den, jutri drugi na isti način, pojutrišnjem tretji itd., drug za drugim da bi izzvali i iver jen ie, da bo v resnici propadlo društvo in država. Najbolj spredaj med motila in agenti te propagande so tujci, ki se kot delavci vrivajo v delavske organizacije. da jih dražijo, in spravljajo radi špijonaže svoje agente v državne službe. Mnogi, sicer dobri državljani in uradniki so že postali žrtve njihove propagande. Mnogi mlajši, učitelji n. pr., manj izšolani in brez izkustev, so bili zmešani in, nezavedajoč se posledic, pristajajo na to razkrojno delo in .se ftncsuiejo komunisti ter poizkušajo širiu svojo strupeno propagando med vojsko in orožništvom, da bi, kakor v Rusiji, med drugimi porušili tudi ta j steber reda ir na mesto njega posta-j vili takozvano rdečo gardo Oni po-| daljšavajo tudi danes, ko se je ves svet | pomiril, državljanske in mednarodne ! vojne Ta boljševiška oblast, ki se j imenuje boljševizem je samo za nekaj I tednov premagala Rusijo, obvladala Madžarsko, pa je tam izginila, pustiv-ši v propasti one ki so diktirali. Sicer pa so Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in druge urejene in bogate države komunizem premagale z lah koto takoj od početka. Tudi češkoslovaška republika je morala storiti isto, pa tudi naša država ne sme pripustiti prelivanja krvi! Prelite je bilo itak preveč! Narod zahteva mir, da bi ločil svoje v vojni dobljene rane in bolečine. Ker so prevratni elementi izbirali te dni, ko začenja narodna skupščina urejati državo, da ustavijo splošno delo, kar bi se potem pretvorilo v nered, krvave zmede in razsulo, se je vlada odločila, da se moč države stavi v službo svobode in reda. Zato odreja ministrski svet: 1.) da se do rešitve ustave prepoveduje vsaka komunistična in druga razkrojna propaganda, ustavijo njihove organizacije, zapro njihova zbirališča, prepovedo njihove novine in vsi drugi spisi, ki bi motili pokoj in mir države, prepovedovali, opravičevali ali hvalili diktaturo revolucije ali kakršnokoli nasilje. Takoj se imajo odstraniti vsi pozivi na stavko in do enega meseca zapreti vsi, ki jih razširjajo ustno ali pismeno; 2.) prepovedujejo se tiskane stvari, s katerimi se zmanjšuje pomen teb ukrepov, izdanih za ohranitev svobode, reda in lastnine; samo ob sebi se razume, da ostane nedotaknjena svoboda javne besede in pisma, ako se z njimi ne žali država in ne izziva javna demoralizarija; 3.) v vsakem primeru naroda, ki ima značaj rušitve, se bodo najprej ukrenili ostri koraki proti voditeljem in moralnim podpornikom; 4.) določa se obvezna prijava orožja ter se bo vsak, ki ne bi prijavil strelnega orožja ali eksploziv, kaznoval s tremi meseci zapora; 5.) za ves čas dela ustavodajne skupščine so prepovedane v Beogradu vse manifestacije razkrojnega ali vznemirjajoče-ga značaja ter se bodo izročili vojnemu sodišču vsi oni, ki bi se z orožjem upirali državnim varnostnim organom; 6.) z našega ozemlja se iztirajo vsi tujci, ki bi se pridružili zmešnjavam ali jih jačili; 7.) iz državne službe se odpustijo vsi uradniki, višji in nižji, ki bi širili boljševiško propagan do v naši državi ter se odvzame pomoč za študiranje vsem študentom-komunistom. Voliive v konstituanto so se izvršile v redu in svobodi — v redu in svobodi naj vrši konstituanla svoje delo, za katero je dobila narodno po-verjenje! (Slede podpisi vseh ministrov.) BEOGRAD, 30. dec. (Izv.i Kom promis med radikalci in demokrati je dosežen. Vsaki stranki pripade po šest portfeljev. Demokrati' prevzamejo notranje, finance, trgovino, socialno politiko, prosveto ter šume in rude. Radikalci dobijo zunanjo, agrarno reformo, pravdo, poljedelstvo, saobračaj. Ostati portfelji ostanejo Šumenkovičem; za finance dr. Kosto Stojanoviča s pomočnikom dr. Gregorjem Žerjavom; za prosveto Sve-tozara Pribičeviča s pomočnikom Milivojem Jovanovičem; za šomein rude dr. Henrika Krizmana; za (r govino in industrijo prof. dr. Kosto Kumanudija; za socialno politiko dr. Vekoslava Kukovca. Jutri pred- rezervirani za stranke, ki se pridru- poldne bo definitivno sklepal klu-žijo koaliciji med demokrati in radi- bov t. zv. «kandidacioni odbor», zdi kalci. Upati je, da bo novi kabinet se pa, da v razdelitvi portfeljev sa-do novega leta že sestavljen. Pašič mih ne bo sprememb, pač pa so mo se je obrnil na muslimanski klub ter goče še glede pomočnikov, ga zaprosil za takojšnji pristanek (Radikalci bodo istotako jutri pred-glede vstopa v vlado. i poldne nominirali svoje kandidate. Beograd, 30. dec. (Izv) V demo-: Gotovo je, da bo Nikola Pašič mi-kratskem klubu se je zvečer čulo, da' nistrski predsednik in obenem zuna-bo klub nominiral za pripadujoče i nji minister ter da bodo v kabinetu mu portfelje sledeče kandidate: za radikalci Jovanovič, Velizar Janko-notranje ministrstvo dr. Milorada j kovič in Trifkovič. Z vso gotovostjo Draškoviča s pomočnikom dr. Tomi- se pričakuje, da bo jutri (petek) po-slavom Tomljenovičem ali dr. Ilijo | poldne kabinet sestavljen. Polom komunistične generalne stavke. Reka. Milan, 30. dec. (Izv ) Listi poročajo, da je prišlo med reško delegacijo in predstavniki italijanskih čet do popolnega sporazuma. Reška delegacija je priznala rapallsko pogodbo in privolila v razpust reškega do-brovoljskega zbora. D'Annunzio bo zapustil Reko. Rim, 30. dec. (Izv.) V proklamaci-ii, ki jo je poslal , se je angleškim kemikom posrečilo pridobivanje dušika iz zraka Vladne varnostne odredbe. — vRadničke novine» ustavljene. Komunistični dom zaseden lit zaprt. Beograd. 30. decembra (Izv.) Od komunistov proglašena generalna stavka se je popolnoma ponesrečila Velika večja delavstva je sama odklonila hujskaške nasvete in prišla na delo. Promet na beograjskih ulicah je normalen, nemira in nereda ni bilo nikjer. Tramvaj vozi, trgovine kakor tudi gostilne,' kavarne itd. so odprte. Na porušeno stavko spominjajo samo obsežne varnostne odredbe. Oddelki žandar-merije in vojaške patrulje po ulicah. Zjutraj sta dva oddelka vojaštva in straže zasedla komunistični dom, kjer je bilo gnezdo hujskačev, zaplenila blagajno in arhive ter zapečatila vsa vrata Tudi je vlada prepovedala in povsem ustavila „Radničke Novine", ki so v rokah skrajnega levega krila komunistov pisale zadnji čas silno ostro. Zvečer morajo biti ob 9. uri zaprte vse kavarne in gostilne in ustavljen je s to uro vsak osebni promet, tako da je tudi popolni nočni mir za-siguran. Popoldne je voditelj komunistov, poslanec Sima Markovič, zaprosil notranjega ministra, naj ga sprejme na razgovor. Notranji minister Draškovič je tej prošnji ugodil in je Mar-kovjča in dva njegova somišljenika sprejel. Izjavili so, da informacije, ki jih ima vlada o nameravanem komunističnem štrai kovnem in prevratnem gibanju niso točne, da komunisti niso imeli takšnjih namenov, ampak da so hoteli samo demonstrirati. Predlagali so, naj bi vlada svoje varnostne odredbe preklicala. Notranji minister je deputaciji izjavil, da so njegove^informacije točne in da temelje na obširnem materijalu. vsled česar ne more upoštevati prošnje deputaciie in varnostnih naredb ne prekliče, ker jih smatra za potrebne in koristne za javni mir in red ter varstvo državljanov. Beograd, 30. decembra. (Izv.) Vesti iz drugih mest. kjer je bila poskušena generalna stavka, dajejo isto sliko, kakor iz Beograda. Povsod vlada mir. Vojaštvo patrulira po ulicah v Skop-lju in Sarajevu, ne da bi imelo povoda intervenirati kjerkoli. V Beogradu, Sarajevu in Zagrebu so se popoldne nabili veliki lepaki, v katerih sporoča vlada prebivalstvu svoje odredbe proti prevratnim namenom ter poziva, da se zapeljana manjšina takoj vrne na delo. Energični nastop vlade je na-pravil povsod najboljši utis. Tndi v Zagreba odločne odredbe. Delodajalci ustavili v znak protesta obrat za 24 nr. Zagreb, 30. decembra. (Izv.) Točno o polnoči je pričela komunistična generalna stavka, ki je pa samo v industrijskih obratih popolna, v javnih lokalih, trgovinah in rokodelskih delavnicah pa le delna. Odprte so štiri večje gostilne in tri večje kavarne. Popol dne so komunisti hoteli imeti v He-lios - kinu veliko javno skupščino, ki jo je policija zabranila, ker skupščina ni bila prijavljena Ker se zborovala niso hoteli vkloniti, jih je policijska konjenica razgnala Pri tem je neka; demonstrantov dobilo udarce s ploskvo sablje Množica ae je razbežala na vse strani. Gornje mesto je zastraženo s policijskim kordonom, Markov trg je močno zaseden z vojaštvom. V Me-snički ulici je bil z okna nekega poslopja priletel kamen na policijo, ki je nato oddala nekaj strelov v zrak. Plinarna, vodovod in elektrarna so pod nadzorstvom policije in delajo nemoteno. Tramvaj ne vozi. Jutranji listi so izšli samo na dveh straneh, popol danski so izostali Komunisti so se hoteli polastiti društva trgovskih pomočnikov ..Merkur", ki je lastnik lepega poslopja Računali so, da bodo imeti na občnem zboru večino, toda propadli so in ostali v znatni manjšini. — Po vogalih hiš so nabiti lepaki, ki naznanjajo, da po 9. uri zvečer ne sme nikdo na ulico brez posebnega razloga in legitimacije. Komunistične organizacije so razpuščene, komunistični dom zatvorjen in zapečaten, vsi spisi konfiscirani in odneseni. „Savez industrijalaca" je imel danes popoldne skupno sejo z odborom delodajalcev. Sprejet in objavljen ie soglasen sklep: „Z ozirom na to, da zadnji čas delava cesto brez razloga motijo delo in ker so se pri današnji stavki pripetili celo poedini slučaji sabotaže. ustavljajo delodajalci v znak protesta delo za 24 ur v vseh onih podjetjih in obratih, kjer so nastavljena danes stavkati. Delodajalci izjavljajo svojo popolno solidarnost tudi v bodoče. Ako bi se s strani delavstva v bodoče preprečavalo normalno delo. hočejo delodajalci ustaviti obrate za delj časa." Vsled tega sklepa delodajalcev jutri ne izidejo v Zagrebu listi. Ugoden potek pogajanj o rudarski stavki. Danes popoldne so se pri deždni vladi nadaljevala pogajanja med rudarji in Trboveljsko premogokopno družbo. V početku se je ugotovila razlika v minimalni plači med delavci v Trbovljah in v Velenju. Samski delavec dobi v kronah na dejavni dan vseh prejemkov, in sicer: V Veleniu Trbovljah razlika kopač 62-93 49-48 13-45 učenec 57-33 44-17 13-16 vozač 51-73 38-86 12*7, delavka 47-53 33-55 13-98 mladoletni 44-73 33-55 IMS Delavec z rodbino, pri čemur se računa na rodbino Bi člana, dobi v kronah na delavni dan vseh prejemkov, in sicer V Velenju Trbovljah razlika kopač 82-36 60-64 21-71 učenec 76-76 55-33 21-43 vozač 71-16 5002 21-14 Povišek vseh prejemkov bi znašal torej za trboveljske delavce z ozirom na današnje prejemke na dan pri samcih od U do 14 kron, pri členjenih okoli 21 kron, kar znači okoH 30% poviška. V tem povišku so všteti povišek temeljne plače, povišek draginjske doklade ter povišek v odškodnini za živila. Delavstvo se je s tem poviškom zadovoljilo. Trboveljska družba pa jc izjavila, da bi podala svoje mnenje šele potem, ko bi se z vlado sporazumela zaradi povišanja cen premogu. Na predlog poverjenika Ribnikarja se je nato seja prekinila, da se vladni organi posvetujejo o nadaljnjem postopanju. Po tem posvetovanju je bila pozvana Trboveljska družba, da poaa svojo izjavo k vladnemu predlogu, ki omogoča sporazumno rešitev stavke, ne da bi bilo treba povišati cene premogu ter v zadovoljstvo delavstva in družbe. Ravnatelj Skubic je izjavil v imenu družbe, da absolutno nc pristane na noben povišek mezde brez istočasnega povišanja cen premogu. Vlada je nato dala Trboveljski družbi možnost, da zavzame k vladnemu predlogu jutri popoldne svoje definitivno stališče. Sklep vlade je bil sporočen širši seji, nato pa pogajanja odložena. Cehi in mi. Praga, 30. dec. (Izvirno). Naš vestitelj je izvedel z zanesljive strani, da je bil obisk bolgarskega ministf-skega predsednika Stambolyskega * Pragi brez vsakega uspeha. Češkoslovaška vlada je odklonila posredovalno vlogo med Bolgarsko in Jugoslavijo, bodisi zaradi tega, da je vlada Stambolvskega preslaba, da bi zadušila iredentisiičnc gibanje proti Jugoslaviji, bodisi zaradi tega, ker smatra, da Bolgarska odobrava ta propagando proti Jugoslaviji. Češkoslovaško časopisje j? že takoj v početku z velikim nezaupanjem sledilo misiji Stambolvskega v Pragi in je naglašalo, da je vsaka intervencija češkoslovaške viade na korist Bolgarske izključena, in da bi moglo priti do češkega posredovanja le v tem slučaju, ako bi to želela tudi Jugoslovanska vlada. Češkoslovaška vlada, oziroma njena zunanja politika gravitira v zadnjem času močno proti Beogradu in Rimu. Zaradi rešitve reškega vprašanja bodo odpadla razna sporna vprašanja. Češko* slovaška želi, da pride med Italijo in Jugoslavijo do čim boljših političnih odnošajev Zato se pričakuje, da bo potovanje grofa Sfoize v Prago, in nato sledeči BeneŠov obisk v Rimu mnogo pripomogel k razčiščen }u razmer. Radii v zagrebškem mestnem svetu. Zagreb, 30 decembra. (Izv.) Včeraj se je vršila precej burna seja zagrebškega mestnega sveta o trimesečnem indemnitetu. Zaključka še ni in se be seja še nadaljevala Na sejo je prišef tudi Stjepan Radič ki je bil pri zadnjih občinskih volitvah izvoljen v za-, grebški mestni svet, pa mandata vi mogel vršiti, ker je bil v zaporu. Čim e prišel v posvetovalnico, se je oglasil k besedi. Zupan ga je pozval, naj prej položi prisego. Radič je izjaviL da prisege ne položi, nakar ga je žu-«n pozval, naj se odstrani. Nastala ■e vika, buka in prepir, iz katerega se e slišal Radičev glas. da se umakne samo brahijalni sili. Nato je izjavil, da položi prisego, če je tak zakon. Zupan je izjavil, da bo dogodek ja-vil oblasti, in je sejo zakiinčil im vosa Domovinsfvo in državljanstvo. (Konec.)' Glasom § 2 uredbe o pridobitvi jugoslovanskega državljanstva morajo vsi tisti, ki so pridobili domovinsko pravico po 1. januarju 1910 ta onem ozemlju bivše Avstrije. Id je pripadlo kraljevini SHS. postati državljani naše kraljevine le s potrdilom naše države. V to svrho motajo vai ti vložiti prošnje za državljanstvo do vštetega 15. julija 1921 jin sicer pri onem glavarstvu oz magistratu, v katerem področju ima pro. silec domovinsko pravico. Če te prošnje ne vlože, ali če se njihova proš- Izjavo o opciji za naše državljanstvo je vložiti pri glavarstvu, oziroma magistratu, v katerega področju imajo stalno bivališče, izven kraljevine pa pri naših diplomatskih ali konzularnih zastopstvih. Izjavi se mora priložiti: 1) dokaz o dosedanji pristojnosti; 2.) krstni list (tudi za ženo ir. otroke), poročni list; 3.) izpričevalo o moralno-političnem vedenju; 4.) izjavo in event dokaze, da mu je srbski, hrvatski ali slovenski jezik res materni jezik in da je temu jeziku resnično vešč; 5.) šolska spričevala; 6.) event. spričevala, da racije. Tisti, ki so stari nad 18 H iti io pja zavrne, pridobe državljanstvo!!', bil član kake jugoslovanske or-one države, v katere vzemlje so biP.;A^acijc. pristojni, preden so pridobili to pra- j vico na ozemlju, kjer jo imajo sedaj. _ Za tiste, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, teče ta enoletni rok šele od trenutka, ko se reši vprašanje naše državne meje preti Italiji torej od ratifikacije rapallske pogodbe. O prošnjah za sprejem v državljanstvo odloča pokrajinska vlada, v katere področju ima prosilec domovinsko pravico. Prošnji se mora priložiti : 1.) izpričevalo o domovinstvu, 2.) krstni ali rojstni list, in sicer za-&, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. lefo ter poročni list. 3.) izpričevalo o moral-nopoliiičnem vedenja. V prošnji mora prosilec tudi označiti, kam je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko pravica Tisti, ki so stari nad 18 fei in imajo domovinsko pravico na onem o-%emlju avstrijskih dežel, ti ra prešlo v sestavo kraljevine SHS. in ki so po Senu 70. saintgermanske mirovne .pogodbe polnopravno postali romantiki, češki ali italijanski državljani, Smejo v enem letu optiraii za državljanstvo naša države; ako ao imeli domovinsko pravic« na kateremkoli .ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo naši kraljevini. Ta enoletni rok teče od dne 16. julija 1920. Prijavo o opciji za naše jJu^nT.ft. ...t -- • • « postali naši državljani, ter r-o imeli domovinsko pravico v r?ši državi že 1. januarja 1910. in so io obdržali do 15. julija 1920., tar wo nekdaj imeli domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrcke monarhije, katero ni prešlo v sestavo naše kraljevine, smejo v er.tm letu optiraii za državljanstvo one držfer;, kateri je pripadlo ozemlje, kjer rt bih nekdaj pristojni. Ta enoletri rok teče od 16. julija 1920 Te Liave za odpust iz našega državljanstva je vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma magistratu. Tisti, ki so po plemenu m jeziku Nemci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Ru-muni, Italijani in Madžari, ki pa imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, zastopanih v bivšem dunajskem državnem zboru, ki so prešle v sestavo naše kraljevine, smejo v šestih mesecih optirati za držav-Opcijsko pravico za pridobitev ali izgubo državljanstva naše kraljevine imajo vse samostojne osebe, ki so stare nad 18 let. Prošnja ali izjava moževa velja tudi za njegovo zakonsko neločeno ženo. Prošnja očetova, ali če ni več očeta, materina, se razprostira na njiju zakonske ali legitimirane otroke, mlajše nego IS let Istotako prijava nezakonske matere. Za takega, ki je pod skrbstvom, Politične iseiižbe T Ponovna Trumbičeva konferenca t Radifem. Kakor poroča ,,Pravda", se bo dr. Trumbič dne 7. januarja ponovno sestal z Radi čem v Zagrebu zaradi končnega ^razuma o Radičevi prisotnosti v konstituanti. -f D'Araanzio io Radič. K svojemu poročilu o D'Annunzijevih načrtih, ki smo ga objavili včeraj, pristavja ..Edinost": EPAnnunzijev načrt nas poučuje, da ima njegev sedanji neodjenljivi upor kaj intcreaantno pred^godovino, ki je plctla niti med reškim „povcjIrakom" in vrhovnim glavarjem hrvatskih kmetov. Ne bi mogfi trditi, da imata oba moZa iste končne cilje. Ali dušev-nost jima je povsem enaka: naj propade vse, naj zajame plamen tudi lastne domove, naj požiga tudi najvišje interese lastnega naroda: samo da bo ustreženo mojim ambicijam in moji častili Iepnosti! Tako sta se našla ta dva moža, dva ekstrema — Velehrvat Radič in Veleitalijan d'Annunzio — da dvigneta svet v Jugoslaviji in v Italiji iz tečajev, da bi potem kraljevala eden tu, drugi tam! In tisti general, ki naj Bi tudi sodeloval in ki je bil v ta namen d'Annunzijev gost na Reki? Kdo je. od kod prihaja, v čigavi službi je? Ali vam ne uhaja misel na habsbur-žanslca rovarenja? Čudni svat je eo se državljanstvo je vložiti pri onem gla- vIož» .prošnjo njegov zakoniti za-—j... .. i—i----- stopnik. 2e vložena izjava se ne more vec preklicati. Tisti, ki so optiraii za tuje državljanstvo, se morajo po dva- varstvu oz. magistratu, v kafesrega področju so imeli prej svojo domovinsko pravico. Ako pa so imeli domovinsko pravico v eni izmed dežel, ki so sedaj prešle v sestavo naše kraljevine, samo spričo svojega službenega stališča (kot uradniki) velja njih opcija samo, ako jo odobri minister za notranje zadeve. Tisti, ki so stari nad-IS let ter so srbskega, hrvatskega ali slovenskega plemena in jezika in imajo domovinsko pravico v eni izmed' onih dežel, nekdaj zastopanih v dunajskem dr- ____ ________ ___________ _____ žavnem zboru, katere niso prešle v; od 23. decembra 1920, ki podaljšava sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in j šestmestni rok za opcijo onih Srbov, Slovencev, lahko postanejo državlja- \ Hrvatov in Slovencev/ ki imajo doni naše kraljevine, ako izjavijo v še-! kovinsko pravico na teritoriju bivše stih mesecih, da žeic to postati, šest- "j svsiriisfcs polovice A. O. monarhije, mesečni rok teče od 16. julija 1920,J ki nI'pripelo Jugoslaviji in sicer: konča torej 16. januarja 1921. Za j Za osebe, ki imajo stalno bivališče v tiste, ki imajo domovinsko pravico \ Evropi, do 15. marca 1921, za ose-?ia ozemlju., zasedenem po Italiji, te-! ce. k; stalno nrebivnir. izven Evrone. že ta rok šele od dneva rapallske pogodbe. našli pod isto Idejo. Ali ni, da bi morala peči vest tiste slovenske ia hrvatske politike, ki so dajali in še dajejo Radičevim rovarenjem moralične opore! V kaki luči se jim mora videti Ra-dičeva — republika?! Za gori označeni načrt so se sporazumeli D* Annunzio, Radič in habsburški agentje. Nič ne dene — to jih ne ženira — da bi hoteli vsak kaj drugega: E^ Annunzio svojo veliko Italijo, ki ne bi dovoljevala veliki Hrvatski niti diha. Radič svojo „veliko hrvatsko" republiko, a habsburški agentje. ki bi hoteli vzpo-stavo habsburške monarhije, ©grožujo-čo Hrvate in Italijane. -f Italija in Grška. Francoski Hsti ostro obsojajo neodkritosrčnost italijanske diplomacije z ozirom na dogodke r Ateni. Italija je sicer uradno izjavila, da ne more sodelovati v korakih. ki bi jih Anglija in Francija pod-vzeli na Grškem, ker Italija ni podpisala sporazuma o protektoratu, vendar je date v Parizu in Londonu zagotovila, da bo podpirala vsaka zavezniško akcijo. Toda komaj je Francija ustavila izplačilo posojila grški vladi, je že italijanski poslanik v Ateni posredoval pri vladi za grupo italijanskih finančnikov, ki so ponudili vladi posojilo v znesku 100 milijonov drahem. „Temps' piše, da morata An ne pa lahko obdrie. Vse prošnje, prijave in izjave, istotako vse priloge, izdane v ta namen, so oproščene pristojbin in davščin. * Ravnikar uoaas »Službene- bio-vine" objavljajo dopolnilno uredbo najstih mesecih preseliti v državo,, ^ in Francija vsled nezanesljivosti za katero so operah ter smejo vzeti; Italije v grškem vprašanju zavzeti svo-s seboj vse premičnine, nepremični- je stališče, ker bi sicer Italija mogla pokvariti vsak načrt, ki bi ga hoteli Francija in Anglija izvajati napram Grški. -r Ir propadajoče Avstrije, štajerska dežela se nahaja na robu gospodarskega prepada. Deželni zbor je sklenil razpisati posojilo 300 milijonov. da omogoči nadaljevanje uprave. r!- Carigrad ostane Turčiji. Kakor se iz Londona brzojavno poroča, je Llovd George izjavil, da ostane Carigrad Turčiji, da pa bodo Dsrdaneie intemacijonalizirane in postavljene pod kontrolo Anglije, Francije in Italije. -r Francoski socijalistični kongres v Toursn se je z 3252 glasovi od 4770 izrekel za priklopitev k III. in-ternacijonab. i Italiji, te-' b«, ki stalno prebivajo izven Evrope, ratifikacije pa do 15. iulija 1921. Ostala dfllo- J A čila ostanejo neizpremenjena. Prosvcfa. — , Popotnik". Naša pedagoška revija je posvetila svojo 12. številko našemu pedagogu V. Bežku. Tragična smrt tega marljivega, delavnega in nadarjenega moža je že lani vzbudila mnogo sočutja med nami Njegovi učenci in prijatelji so torej izpolnili svojo dolžnost da so pojasnili njegovo delo in življenje v posebni števiiki »Popotnika", številko je uredil profesor Ozvald. ..Popotnik" sploh spada med naše najvažnejše revije iT je le škoda, da je izven učiteljskih krogov tako malo znan, kajti vprašanje šole in vzgoje je za nas tako važno, da bi se morali zanj vsi zanimati. — Recitacijski večer prirede v petek dne 7. januarja v veliki dvorani Mestnega doma Marja Zorčeva, Bipah in Mclihar na korist dijaških zadrug v Pragi in na Duraiu. Na sporedu so: Zupančič, Cankar, Pugelj, Bezruč, Go-lar, Gradnik, Fran Albrccht Podrobnosti še objavuro. Gledališči na Jesenicth. „Dra-matični klub na Jesenicah" uprizori na novega leta daa v dvorani pri .Jelen i" velezabaTUo veseloigro poljskega pisatelja Mfhaeia Balaiicega ,.Težke ribe", ki jc aialn* na repertoarju vseh slovanskih gledališč, igra, fc vzbuja salve smeha, ee pocavija v sedijo dne 2. januarja 1921 ob 3. uri pop&iccs. — Umetniški almanah. V aeseeu mami prihodnjega leta bo prijelo s-metnisk* ode^ ministrstva prosvets ^ Klub Mesarjev in motoaklislo* z izdajanjem v».'kega almanah-"- u bo; priredi v petek ob 20.uri zve-izhajal štirikrat r« leto ter . ' & v' gostilni ,.Lozar" na Sv. Jakoba z vsemi poiavi na--sodobne ujw?~wstt družinski Silvestrov večer s pro- — Organizacija filharmonij* v Beo-' * in ^delovani 90 Sokolski koledar. Poživljamo vs| društva, da javijo Savezu takoj števil« naročnikov sokolskega koledarja. Bratje, širite med članstvom sokolski tžskj nabirajte naročnike za „Sokolski Glasnik" pri katerem bo velike važnost? tehniška priloga. Vsako društvo bi moralo za sokolske časopise določiti letno getovo vsoto ter jih brezplačno razdeliti med članstvom. Širite „Soko. liča" med naraščajem! Od vas samih je odvisno, kakšen naraščaj si vzgojite. Vsako društvo mora naročiti po več izvodov „Sokoliča" ter ga širiti med svo-i jim naraščajem. Skrbite za sokofa&£ knjižnice pri društvih. Savez ima ▼ zalogi mnogo prepotrebaih sokolskilf knjig, ki bi jih moralo imeti vsako dni-štvo. Bratje! Na delo za sokolski tiski sv ,Sokolu" št. 9. ia 10. ie ravnotatf izšel z bogato vsebino. Med drugim opozarjamo vsa društva ziasti na nove proste vaje za moški in ženski na-< raščai in vaje s palicami za moško de< co, ki so bvezne za vsa društva v letu 1921. Poživljamo vsa bratska društva,, da takoj naroče po več izvodov „Soko-liča" in pobirajo naročnike med naraščajem in člani. Z novim letom začne izhajati nov letnik „Sokoliča", ki bd stal letno 30 K. Naroča se pri uprav« ništvu ..Sokoliča" v Liubliani, Učitdi« ska tiskarna. Šport in tupistika. gradu, Vsled iniciative umetniškega o-delenja so se v Beogradu pričela deb za ustanovitev filharmonije. Sskolslii yestnlb. sv Silvestrov večer Sokola I. se vrši danes ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. Ni sporedu je: godba, petje, telovadba, komični nastopi, nagovor, ale-goriia, ples. Vstopnina: za člane so-kolskih društev proti izkaznici 10 K, za nečlane 20 K. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo! (k) sv Sokol v Škof ji Loki ima svoj redni letni občni zbor dne 6. januarja 1921 ob 14. uri na štemarjih z običajnim dnevnim redom. Zdravo! sto zabavo iu sodelovanjem salonskega orkestra. Vstop vsakomur prost st Zimski šport v Boldrtla in Hi Bledu. Sankališča v Bohinju in na Bledu sc urejena in vsak dan uporab« ljivs. Smuka m saninec sta v Bohinja in na Bledu izvrstna ter vremena ni soditi po ljubljanskih razmerah. V Bo« hinjski Bistrici se prične smuški to čaj za začetnike dne 3. januarja p. fc, ki bo trajal skozi 14 dni. Na snegu leži led debel src/. Iz Bleda se nam poroča tudi, da je \zzeio pomrznilo uf da so v Zaki, t. j. ped Osojnico na jo-gozapaani strani jezera že lahko breB skrbi drsa. Za Novo leio bo preskrb* ljena najbrže tudi godba na jezeru« Točnejša poročila slede še jutri. Haroinina ,luira( zb leto 1921 znaša: mesečno ... IS K SetrtSetno f • 45 K polletno . i s • 90 K celoletno : • 180 X inozemst., letno 400 K Novi naroinfki do-S>e ns željo ponatise dotlej izlilesa romana * P. b. naročnikom Jutra, ki zahtevajo ves doslej izišli roman, vljudno poročamo, da so nam nekatere številke popolnoma prešle. Radi vidnega povpraševanja bo uprava dala po novem letu še enkrat ponatisniti res dotlej izišli roman. Proeimo tedaj potrpljenja. Ljubljana, 30. decembra* ' Koledarček „Jutra". Za novo_ letni je izdala uprava „Jutra" ličen žepni koledarček, ki ga dobijo vsi naročniki in na novega leta dan vsi, ki kupijo .Jutro" pri naših kolporterjih in v trafikah. Koledarček dobijo naknadno tadi vsi novi na očniki našega lista. * Justilikaciia. Klerikalna stranka je ustavila svoje «poljudno» glasilo •sVečerni listo, ki ga je izdajala kol •^neodvisen dnevnika. Program «Večernega liste- je bil razdirati in zastrupljati naše narodno življenje z revolverskinn metodami. Pokril je stranko, ki nosi zanj moraiično odgovornost z neizbrisno sramoto in jo neštetokrat politično kompromitiral. Končno se je dvignil upor proti zbesneli žurnaliji v lastnih vrstah SLS. Volilni poraz in sedanji politični neuspeh v Beogradu sta klerikalce prisilila, da se odkrižajo zamor- 24 FRANK HELLER: prigode gospod Roman. (Ptevod iz švedšoee. F. J.) Na mizi je našd tutfi škaiijo Heni^ Clay, in ip obedu — ali večerji? — si je zapalil smodko in pre-iflvel nekaj ur v naslanjaču, zatopljen v globoka razmišljanja. Okrog polnoči ga je besnost zopet popadla, poskočil je, vihiel pesti proti nevidnemu sovražniku in tulil: Dajte mi ga, prokletega Vašega profesorja, da ga naučim, kako je treba postopati s krščanskim človekom! Pridite, strahopetna banda! Pridite, če mate kaj poguma!" Jedina posledica taga je bila, da fe luč pomembno zamigotala. Isaacs. ki se je zelo bal teme, je nat« takoj utihnil in kmalu potem zaspal na chaiselongui. Dofjro jutro je videl, da so mu postavili v sobo vodo, toaletne predmete in delikaten zajutrek. Drugega sledu o zločincih ni bilo. Ko se je Isaacs najedel, se je zopet zatopil v svoja razmišljanja. Pri tem se je neprestano sprehajal po sobi gor in i dol. Kako?, Kdo? Zakaj? Tako so prežvekovali njegovi možgani. Profesor... Kakšen profesor? Nobenega profesorja ne poznam! Šele okrog 12. ure si je Isaacs domislil in planil: Pač, saj poznam nekega profesorja! Kako se že zove oni inaividij iz Monie Carla? Tisti, ki sem mu prodal delnice Digamma družbe? — Proresor Peloterd. Ali naj bi to bil on? Ali je to mogoče? Isaacs si je tako dolgo stavil to vprašanje, dokler si ni v mislih sam odgovarjal: Seveda za vraga je to cm Kdo naj bi pa bil? in skoraj isti hip, ko je Isaacs imel gotovost, da je uganil pravega, so se začuli koraki, vrata »e odpro, in v sobo stopi možakar, ki se čisto neprevidno obrne s hrbtom proti Isaaesu ter zaklene vrata od znotraj. Ko se okrene, vsklikne Isaacs presenečeno m omahne t klubski naslanjač. Pred seboj zagleda namreč samega sebe. V prihodnjem frenotku pa Je Isaacs že zopef poskočil in se besno zaletel pred došleca: Kdo za vraga ste Vi? Ali ste Vi profesor Pelotard? Došlec ga ogleduje začudeno in odgovori: -Kako izvolite? Jaz sem Ernest Isaacs, dan londonske borze. 4Vi? Nesmisel!* je tulil Iscacs. ~V takšni mfiškeri. s katero ne mo- rete prevariti niti cestnega pometa-ča!?> «Kaj?» odgovori tujec z izrazom največjega začudenja. -aNiti cestnega pometača? Ko je vendar cela borza verjela v to maskero.* «3orza?o ponovi Isaacs in pobledi. «Kaj ste delali v tej maškeri na borzi, podli goljuf!t» -»Nič posebnega, gospod Isaacs, vsekakor pa nekaj, kar boste gotovo odobravali» «Ven z besedo!* je rjul Isaacs. «Kaj ste storili ?» Tujec je kakor nehote odstopil za korak in odgovoril: 'Kupil sem vse akcije Digamma-družbe>. S stisnjenimi pestmi se je Isaacs zagnal proti njemu in vriščal: «Blede se mo! Zblaznel je! Z norcem sem zaklenjen T sobo! Vse akcije Digam-ma-družbe... družba ima 15.000 delnic!» — «Kupil sem jih vse*, mirno odgovori tujec, in Isaacs zopet omahne v svoj naslanjač, kakor zadet z batom. «In po prav dobrem knrzus>, nadaljuje mirno in zamišljeno, «po šest funtov za delnico*. Debele solze so začele polzeti po Uaacsovili hcih: godba z Naučijo bi se imela skleniti na podlagi svobodne trgovine. Ako bodo pogajanja tekla ugodno, se bodo najbrže podaljšala za deset do petnajst dni. Predsednik naše delegacijc jc or. Mirko Popovič, drugi delegat je Milan Todorovič, načelnik trgovinskega jninistrstva, tretji pa Sava Lufcič, ravnatelj carinske direkcije. Prideljeno žava ne sme nsirisiti poseš Itf® % avtonomne pravice dežel in občin, kadar je treba ozdravljati državne finance. Istočasno je bila sprejeta tudi' nova uradniška službena pragmatika. = Brezposelnost v Angliji Anglija ' preživlja težko gospodarsko krizo. So»j» cialno-politična posledica je vedno naraščajoča Brezposelnost, ki je po urad-" nih vesteh dosegla 540.000 delavcev.' in delavk. Resnična številka brezposel. nih dosega milijon. Samo v Londonu ' je preko 100.000 brezposelnih. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti ne nudi zadostne pomoči. Po novem zakonu, zavaruje 12,5 milijonov delavcev, dobi vsak možki delavec na teden brezposelne podpore 15 šilingov, ženske pa 12, kar je premalo za žjvljenje. Posebno težak problem tvori vprašanje podpore in zaposlenosti bivših vojakov, ki so izročeni največji bedi in so to večinoma nekvalificirani delava". = Nemški konzulat v Trstu. Nemčija jc ustanovila svoj konzulat v Trstu, Via S. Nicola 27. Carina v Italiji. Italijanska vlada jc zvišala nadavek (ažio) na vse carinske postavke od 100 ca 150 odstotkov. im je potrebno število strokovnjakov, catere so delegirala vsa ministrstva, ki »o interesirana na pogodbi. Proti izseljevanju. Cehoslovaška vlada popravlja v svrho prepreče nja vedno bolj naraščajočega izse-jevanja v Ameriko poseben izsdje-niski zakon. Vrh tega se ustanove po razi-.ih krajih izseijsniški uradi, ki bodo varovali izseljence pred brezvestnim izseljevanjem s strani raznih izseljenskih agencij. = Izenačenje uradmšldh plač v Nemčiji. V nemš!.cem parlamentu je bil spreiet zakon, po katerem uradniki^ in usluŽbend posameznih zveznih držav, okrajev, občin in drugih javno pravnih corporacij ne sme imeti večje plače kakor državni uradniki. Finančni minister je zakon branil s tem, da se dr- 30. ešessftibra Zagreb. Radi izbruha generalnega štrajka borza danes ni poslovala. Bilo je le nekoliko prometa izven borze. Tečaji so se večinoma vzdržali na včerajšnji višini, le doiar je poskočil od 149 na 152, Dunaj pa je zopet padel in so se napravili zaključki po 22 do 24. Dsnaj, devize: Zagreb 409 do 413, Berlin 914 do 920. Budimpešta 109.25 do 111.25, Bukarešta 810 do 820, Milan 2225 do 2245, Newyork 668 dt> 672 Pariz 3895—3925, Praga 740.50 do 746.50, Sofija 705 do 715, Varšava 94 do 96, Ziirich 10175 do 10225. Valute: dinarji 1624.50 do 1644.50, dolarji 859 do 653, franc. franki 3895 do 3925, švicarski franki 10150 do 10200, češkoslovaške krone 741 do 747, ogrske krone 112.50 do 114.50. Avstr. kronska renta * * ■ » ,, majska renta .(in Ogrska kronska . s * t a V. avstrijsko vojno pes. Turške srečke . . » s » . i Kreditni zaved za trg. in ind. Acglcbanka » i > i ■ i Bankverein (■><:>• Landerbank Av3tro-Ogrska banka . « » Bosanska zemaljska banka ■ Živnostenska banka > < ■ i Državne železnice t » a » Lombarde . . t ■ < » s Alpine-Monten < s « ■ • Praška železna industr. « , Leykanj, papirnica . » s • Praga, devize: Beograd 220.40 da 222.40, Berlin 120.75 do 122.25, Bukarešta 108 do 109.50, Sofija 96 do 97, Ziirich 1361 do 1364, Milan 299 do 301, Pariz 520.50 do 523.50. London 314 do 310, Newycrk S9.75 do 90.75, Dunaj 13 do 14. Zagreb 54.80 do 55.10, Varšava 12.50 do 13.50, Budimpešta 14.25 do 15.25. Valute: jugoslovanske note 211.90 do 213.90, marke 120.75 do 122.25, leji 101 da 102.50 levi 91.75 do 92.75, švicarski franki 1358 do 1359, lire 296 do 29S, francoski franki 517.50 do 520.50, funti 312 do 314, dolarji 88.75 do 89.75, avstrijske žieosfne krone 13 do 14. poljske marke 'l 1.50 do 12.50. Berlin, devize: London 257.20 da 257.80, Newyoric 72.92 do 73.08, Italija 251.70 do 252.30. Pariz 431.05 do 431.95, Švica 1108.85 do 1111.15. Dunaj žigosane 16.85 do 16.95, Praga 81.65 do 81.85, Budimpešta 11.98 do 12.02. Zuriefc, devize: Berlin 8.975, Netf-vork 6.58, London 23.22. Pariz 38.90. Milan 22.45, Praga 7.40, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.10, Bukarešta 8.10, Du-naj 1.55, žigosane 1.10, Varšava 1.10, 97'— 38— 205-— 7975 3750-— 1366"— 1170'—1 1214 — 1370'— 58CO-— 1123.— SiSO-— 5280-— 2935-— 6265'— 14600-— 7800«=- Vremsnsko poročilo. LtaMiSn« V>6 in raJ niorie:« D sa S t 'J «| lili 555 30. t..i< > v SI veni i, primemo za tr-ovin"> co n.ogoč r. vodno silo za * sa. se t k"j knti. A-cnčni inform. .av. DRAGO BESEMAK, Ljubo t-, Cankarjevo aabr. 5. 645 Enodružinska v p edmestjn Ljubljane s šapo, vrtca io njivo ' z lo ugodni n takoj razpoložljivim stanovanjem se radi preselitve akoi pro-u*. Ani D. inf. za -. I RAK O BESEL.T\K, L bi ana, Cankarjevo na!>r. B. 646 Učenka v kuhinjo. V hotel ali boljšo h šo hi rada TtiopU boljld ekle z dežele prot prita -ni učnini. Nas ov pove Ano:>. inf. ;avod DRAGO BESELJAK, Ljubi, an i, Cankar avo n br. 6. 647 fLoaenti se sprejmejo na hrano v gostilni „pri Dolencu" Poljanska cesti 19 656 fa se priporoča slavnemu občinstva. 2 motorna ko!esaf 2 godbena avtomata« 2 velika gramofona, G šivalnih strojev, več dvokolss &8 2—i v prav (lohre-1 stanju, se oeno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4. Trgovski soinidnik melsne rtrofe«, iičl službe v manjšem mestu ali na deželi. Dop si na B. IL. Lo- _k arje, Št. Jnr ob j. žeL 650 Sklicujte se pri svojih s naročilih na oglase v „Jutru"! Trgovski pomočnlft al! pomočnico ter učenec se sprejmeta pri 6SJ 3—S foFli&i Losro Pefoiar, IvanjliGvci. Strojepisko na Adler-strojn. za popoldanske nrt sprejmem takoj. Oglasiti se je od 2—4 popoldne v Mat nllol št. 5, II. nadstr. desno. 666 | Kdor hoče kaj prodati | Kdsr hoče ka! kupiti V' Kdor išče službe itd. 3 — žnsenVaj v ^utru" g f Naročajte spise o na§i državi: A. Melifc: Zgodovina Srbov, Hrvate? In Slovencev, 1. del 15 K, Ii. dei, 1. snop. 21 K, 2. suop. 21 K. T)r. Sa»adin: Nai sadainji ustavni položaj. Cen i 16 K. Dokumenti o Jadranskem vprašanja. Cena 10 K. 128 18 Po pošti priporočeno velja vsaka knjira K 1-80 vel. Naročila spiejema Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulioa 6. ~l| b06 Vodovodna cevi 10-9 * premeni po 4/4 in 5/4 cole oddaja, dokler ■aloga traja, rnnogj pod dnevno ceno, tvrdka J. Bazboriek, Šmartno pri Litiji. Kisr si leli nabasitl prlslsega Is inaneoa haložana iaj se &!ago?o!l poslali isrifte: Prva haloga trgovina z vinom Snte Rorsniah in drug pri Sveti 289 Barbari v Halozah. 36-35 Priporočamo domače ivrdke: ^ Mili Mi i? obrtni sflttriL blill ptllolH. Tiaka ikjan 5H Krojači: Hribar Josip. Poljanska eesta 70. Žensko krojadtvot Medved Rozi, Mestni trg 24/m. [d. p.] Balkan, d. -ačno sušene, Čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salon- belo čiščen. benoin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško h ijslo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo [ kavo. kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah S vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje P ........... 1 ---------- " " A"—t- ^ moške, deške in ženske, trpežno ročno delo vvseb številkah, ter raz lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. R—-fl P—fl i B—fl t P—a R—a R—a B—g R—a p-fc