PttOLET\REC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREO 4. In%¡ I» Jugoslovanske ÏVW in Prosvetne Miiice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT--NO. 1844. f. D«. 1 INI. Ika M « CtoM. I». Act ul Cm|NH W Ifan» V CHICAGO, ILL., 13. JANUARJA (January .13), 1943 t»«t,ll.h«d Weekly »t 2801 8. Uwnd.l« Av.. LETO—VOL. XXXVIII. Gornjo jo »lik« is nemških virov, ki jo jo odobril« so v tisk oogUika in •■»•ritko censura. Besedilo pod originalao sliko pravi, da so lo "srbski patrioti", ki jik ioaejo Nemci v jotaiiki tabor. "Druga fronta" v Afriki kritikov . m • ■ " • - *- ■ . ni zadovoljila. . londonski listi 0 položaju v afriki.— nesoglasja glede pridobivanja vichvskih francozov na zavezniško stran —delavstvo zapostavljeno Ko «o ameriške čete udrle | zerte. in Tunisa obstala kot u v francosko severno Afrika in ¡ kovana. Zavezniško poveljstvo Višanje cen in vedno več odredb nas opominja, da smo v vojni zares! Unija premogar^ev )e bilaVia prvih, ki je uvedla za kolektanje članarine takozvani "check off". S 1. januarjem se je tega načina poslužila tudi zvezna vlada Vsakemu, ki služi $12 na teden in več, se odračuna v delodasalčevi pisarni 5 odstotkov, za direktni vojni davek Lani so tudi indirektni davki silno narasli. Enako direktni. Letos bo moralo na svoje lanske dohodke plačati milijone ljudi dohodninski davek, kakršnega jim dosedaj pri njihovih skromnih virih ni bilo treba Na stotisoče delavcev je moralo za delom v vojne obrate, ne sicer da bi bili v to uradno primo-rani, ampak šli so, ker je pač treba tja kjer je delo. V namenu, da se prepreči inflacijo in nebrzdano višanje cen, se je vlada odločila za regulirale in je določila, kje naj bo strop in pa uzde je dala napraviti. Ne hitreje kot toliko, in ne višje kqt do stropa, je rekla A cene rastejo vzlic temu in ne uzde in ne strop jih ne ustavi. Plače ne smejo kvišku, razen v izjemnih slučajih So pa bistveno znižane 15 odstotkov, ker 5% je treba plačati direktnega davka na vsok plačilni dan, in pričakuje se od vsakega, da vloži vsaj 10% svojega zaslužka v vojne bonde To še ni vse. Marsikje v tej deželi primanjkuje • potrebščin Tu in tam ni mesa, ne masla, ne tega in onega Gospodinja mora imeti že vpliv, če v takih krajih in v teh okolščinah noče pnti domov s praznim "skrnicljem". In če ji prodajalec ustreže, ga ne sme opozarjati na "dostropne cene", ker sicer'j i lahko pokaže svoje prazne police Ako pa plača nekoliko več, se prodajalec domisli, da ima nekaj tega bli onega — na primer mesa, kave itd., nekje v kleti ot« kjer že "Črni trg'' je bn do lahi le evropska in azijska bolezen Sedaj ga imamo tudi v tej deželi, kar pa je šele začetek Smo pač v totalni vojni in jo bomo čutih bolj in bolj na vse sorte načine. amgleAke čete pa podile maršala Rommela proti Tunlsu, so zagovorniki angleškega in a-meriškejga vrhovnega poveljstva vzkliku.li: "Vidite? Druga fronta je tu! Mar bi bili zaupali, namesto da ste kritizirali r Moskva se pesimistična 2 izgovarja na deževje, in pa da je Hitler poslal osiščnim postojankam v Afriko znatna ojalan j a. Ameriški in angleéki kritiki se s temi opravičbami ne dajo odgnati in vprašujejo, i emu piso prišle v francoski Tunis in v Bizerto ameriške in angleške cite prej kakor nemške. In čemu |K)tem nemškim posadkam Nemške podmornice najučinkovitejše nacijtko orožje Roosevelt deluje ne le za Od 7. dec. 1941, od kar imo v vojni, so „ potopile nemške podmornice v ameriških vodah j ob Atlantiku nad 620 trgovskih ladij, kot poroča United Press. Z njimi je šlo na dno nič koliko tovora, bodisi iivil, mu-nicije, strojev, letal itd. In tudi več tisoč življenj je bilo izgubljenih. Ameriški mornarji in delavci na teh tovornih parnikih so v vsakem primeru izvršili svojo dolžnost in marsikdo izmed njih je dal življenje, d/je druge otel pred pogreznjen jem v valove. nego za zmago mir. ki bo vreden ljudi V SVOJI POSLANICI KONGRESU BIL NAD STRANKAMI. — SOCIALNA ZAŠČITA ENA NAJVAŽNEJŠIH NALOG VLADE IN KONGRESA. SIJAJEN GOVOR MOŽA, KI SE ZAVEDA ODGOVORNOSTI SVOJE SLUŽBE boren govornik in državnik. Ti Ameriški mornaričnl častni- ¡ dve svojstvi mu priznavajo tu- Predsedivik Roosevelt je iz- ; di je ?edaj v ameriški vojaški di kritiki. A še posebno so mu pohvalili njegovo poslanico ob priliki skupne seje 78. »veznega kongresa. ki se že dolgo ukvarjajo, z an gleškimi vred, kako priti v o-kom podmornicam. Sicer jih zavezniki potapljajo druga za drugo, a ugotovili so, da jih Nemčija sproti zgradi več ka- Nasprotniški veter ga ni kor pa jih Ji mi moremo pot o- upognil P*4** # Zadnje novembrske volitve Na drugi strani pa tudi Zed. i v 2vezni kongres so bile Roose-driave »grede več novih to- veltu »varilo, da je nekje ne- vernih ladij kot pa jih morejo nemške in japonske pod mor- kaj narobe v njegovem ogromnem aparatu, ali pa so ljudje niče spraviti na dno, toda to ni« kar tako, iz navade, glasovali kaj prida tolažba. Z nemško ;za nasprotno stranko, češ, da ali japonsko podmornico, ka- je sedanja že predolgo v se-dar jo potopimo, gre na dno J , in enako ga bodo zahtevali vsi drugi milijoni delavcev, ki so sedaj zaposleni v vojni industriji, pa je bo konec čim bo osišče premagano. Torej je treba že sedaj v priprave za čim hitrejšo okrenitev industrije iz vojnih naporov v produkcijo za potrebe civilnega prebivalstva. Posebne komisije se z načrti za povojno gospodarstvo irt produkcijo že pečajo, a treba se bo temu problemu posvetita še z veliko večjo pozornostjo, ker zgolj akademična raziskovanja ne pomenijo mnogo. / Vojna za osišče izgubljena Vojna je za osišče izgubljena, to je gotovo, je rekel predsednik. To vedo sedaj tudi v Berlinu, Tokiu in Rimu, je poudaril. Hitler je bil uverjen, da mora zmagati v letu 1942, ali pa bo vojno izgubil. Ni zmagal, in vojna je zanj izgubljena. Sedaj le pre udarja, kako bi vzdržal toliko časa, da se bi zavezniki vojne naveličali in pristali v njegov predlog, da se prične (Nadaljevanje na 5. strani.) 510 ubitih, ali pa so umrli vs-led ran, drugi mo bili ranjeni. (Gornje številke se tičejo Lakota v francoski kopne armade, a ameriška!.,.,, mornarica je v istem času iz- j "HlCI gub H a le 871 mož. In sedaj j Med prebivalstvom v franco-| pa v enem lotu vojne, kot o-j^ki severni Afriki vlada veliko pomanjkanje, ker je vlada v Vichyju izpraznila vse zaloge in pridelke, da je z njimi zadostila Nemcem, nekaj pa obdržala zase. Sedaj, ko imajo ta del Afrike v posesti ameriške čete, bo pošiljala tja živila ameriška vlada, oziroma jih že pošilja. menjeno v uvodu, nad 4,600. Torej je*vojna na morju za na-So deželo sedaj veliko hujša kakor pa je bila zadnjič. .Ameriške izgube v Afriki v teh podatkih še niso vštete. Ako se te Žrtve primerja s številom ubitih, ranjenih in vjetih na vzhodni fronti, so razmeroma jako nizke. Pod orožjem imamo že okrog sedem milijonov mož. Angleži tudi kakih pet milijonov. Seveda so angleške izgube veliko višje kot naše, enako izgube Avftralcev in Kanadčanov. Nemčija samo na ruski fronti izgubila od štiri do pet milijonov metž, in Rusija najmanj kakih pet milijonov, vidimo, da kar se oboroženega spopada- nja s sovražniki tiče, smo še V prvi svetovni vojni so zna-i Toda če si predočimo, da j* | prav malo v vojni. ______i- I 1 Hillman. V boju proti delav-itvu in splošnim ljudskim interesom je složna, neglede kako je v konkurenci sprta med sabo. V novem kongresu je že polna polica predlogov, katerih je razprodan! 1 r ctalne zakone, ki so bdi »pre-..... w ¡L x . | jetl v minulem desetletju, ali H« pošiljajte vec naročnin! pa jih sfMfcr»tj tako, da bodo brez vrednosti. Hillman kliče unije AFL in CIO v enotnost Sidney Hillman, predsednik je potrebno ne samo zaradi ne- je enotno organizirano indu- daj, da bo z angleškim delav- unije ACWA, ki je bil poleg J. varnosti, ki jo povzroča v se- strialno in politično ter tudi v etvovn vred zastopano tudi na L. Lewisa glavni graditelj CIO, dan jem kongresu skrajno re- vladi, še bolj pa v parlamentu mirovni konferenci, deluje sedaj enako ognjevito akcionama klika, nego tudi močno zastopano. Za vse to pa je potrebna e- za združenje obeh zvez org a- vsled nevarnosti, ki prihaja z A ameriško delavstvo nima v notno*«. Med ameriškim de- niranega delavstva v eno telo, naraščanjem reakcionarnega kabinetu nikogar, razen nekaj lavstvom je nt. ker je politično p redno bo prepozno. vala v splošnem. prijateljev, med njhni delav- popolnoma neorien tiran©. m- Reakcija ne počiva, pravi Ne samo Hillman, nego vsi sko tajnico Perkinsovo, ki pa dustrialno pa razdeljeno v drugi delavski voditelji se za- je že več mesecev potisnjena v CIO, AFL, v zvezo bratovščin fM I MM HM«" " Z edin jen je med AFL in CIO I itvo je pripravljeno nanjo, ker vedajo važnosti prihodnjih ozadje in ji puste vršiti samo železničarjev, vrh tega pa še predsedniških volitev, v kate- še rutinske stvari. Sidney Hill- v razne "neodvisne" unije, kot rih bodo burbonci napeli vse man, ki je bil v pričetku obo- so sedaj n. pr. unija tiskarjev, sile, da se naseli v belo hišo roževanja te dežele dodeljen unija premogarjev UMW itd. tradicionalni "imeriški" Icon- v nekak posvetovalni odsek pri Kolikšno silo bi to delavstvo •ervatizem in napravi konec zvezni vUdi, je kmalu spre vi- pomenilo, če bi bilo vse v eni newdealskim eksperimentom, del, da njegova služba nič ne uniji? NI samo to za delavstvo važno, nego prav toliko tudi mirovna konferenca, kadar bo vojne konec. Angleško delav- pomeni in jo je pustil. Sedaj In kolikšna politična moč H, pravi, d^ mora delavstvo do- to bila. če se bi organiziralo v biti več kot pa kake postran- tvojo stranko! Kar nt se lahko ffce mandate v vladnih oddel- zgodi, in Si«§ney Hillman de-kih, in pobrigati se mora ae-| lu je v te j smeri, f - Celo brez kampanje smo lani glede lista precej dobro izšli S sodelovanjem agitatorjev in drugih prijateljev Proletarca smo mu lani dobili precej novih naročnikov. 0 tem več v eni prihodnjih številk. V tej je objavljen zadnji izkaz prispevkov v tiskovni sklad, ki smo jih prejeli do konca minulega leta. Vsega skupaj so lani znašali prispevki vanj $1,043.05, kar je prilična vsota, ako se pomisli, da nismo imeli za v ta sklad niti toliko kampanje kolikor sta io leto prej vodila "Big" Tony Tomšič in Oaklanda, Calif., in Anton Jankovich v Clevelandu. Prispevki v tiskovni sklad so za vzdrževanje tega lista neobhodno potrebni. Vsak časopis mora imeti kake posebne vire, Jcer s samo naročnino se noben ne v^fžuje, rožen glasila unij in podpornih organizacij. Drugi si pomagajo z oglasi in z dohodki svojih tiskarn. Mnogi angleški listi pa s subvencijami. Proletarcu so glavna subvencija prispevki v tiskovni sklad. Predlanskem smo prejeli vanj $1,483,-76, ali $440.71 več kakor lani. Ako pri tem upoštevamo še to, da so lani tiskovni stroški vsled vojnih razmer prilično narasli, je to že precejšnjo razlika. A vendar, kqr tako, brez kakšne posebne agitacije, so tudi lanski doneski v ta sklad velih uspeh. L. 1940 so znašali $1,199.91, torej tudi nekaj več kot lan!, a bilo je tudi več agitacije zanj. Letos pa se bomo morali zelo potruditi, da dobimo Proletarcu več naročnikov in tudi znatno več v tiskovni sklad, ker razni stroški vsled vojne naraščajo in jih je treba kriti, ali pa zapreti vrata. Angleški listi zvišavajo naročnino. Tudi mnogi listi v drugih jezikih so jo zvišali. Uprava Proletarca želi, da naročnina ostane kot je, ker se zanaša, da sedaj, ko so ljudje vsi zaposleni, bo lahko med njimi dobiti več QQy,ih naročnikov kakor v letih krize, in tudi vtč prispevkov v tiskovni sklad. 4 -»• PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. V ls4aja Jujealovanaka Dalaraka Tiakovaa D mika. CUm««, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavah aa celo leto $9.00; aa pol leta" $1.7»; sa ¿«trt leU $1.00. Inosamatvo: sa celo loto $8.50; pol leU 99-00. Vsi rokopisi in offlasi morajo biti v naium uradu tftjposneje do pondaljka popoldne m priobčite? v itevilki tekol«*a tedne. PROLETAREC Publuhed every Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Publishing Co.. Ins. Established 1909. Editor__________:_ Business Manager. ......-......Frank Zaiti ____Charlea Poforslec , SUBSCRIPTION RATES: - United States: One Tear 93.00; 8ix Montha 11.7»i Three Month» 9100 Foreign Countriea, Oae Year 93.60; Six Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. LawadaU Atmhm CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOSKO OVEN : ■ razgovori Novoletni sklepi in voAčila i Šteje — to je edini jezik, katero zaeno s prazniki postavlje- rega faltoti razumejo. Ameriški vojaki v Jeruaalemu ti o|U4«ij*jo biblij »k* kraj«. IVovi zvezni kongres y znamenju razrednih itaieresov in reakeije Torijsflco časopisje vzkliki: "Zvezni kongres je postal po mnogih letih spet 'neodvisen'. Prenehal je biti predsednikov pečat in se odločil vršiti svojo nalogo tako, kakor mu jo določa ustava. Sedaj bo spet ^zakonodaja, na več zbornica, ki kima po navodilih in ukazih." , Isto časopisje vzklika, da pomeni novi, to je, sedanji «vezni kongres Rooseveltovemu "new dealu" usodni udarec. V lanskih novemberskih volitvah so pridobili republikanci veliko novih mandatov in še ene take volitve, pa bodo v večini. Izgubili pa niso torijski demokrati, nego liberalci, namreč taki demokrati, ¡ki so bili za "new deal" in pomagali predsedniku. Predsednikova socialna politika, ki jo je pričel uvajati čim je prišel v Belo hišo, ima v sedanjem kongresu sovratao večino, ki pa se ne deli po strarikah, kajti tvorijo jo republikanski in demokratski poslanci ter senatorji, ki enako sovražijo vse, kar je ljudstvu, in še posebno pa, če je delavstvu v korist. Demokratski in republikanski prvaki so že pred otvoritvijo tega kongresa izjavili, da je dominiranja administracije liad zakonodajo konec in bo kongres spet vršil svojo "ustavno naloge". To se na papirju lepo glasi. Ampak namen je sta-D. Kongres je postal ob nastopu Rooseveltove administracije le "pečat" radi tega, ker je deželo s prejšnjim predsednikom Hooverjem in njegovima dvema prednikoma tako zavozil, da je i>8 pripravljen novemu predsedniku hote ali nehote slepo slediti. Roosevelt je vedel, da se silno mudi, če noče dopuetiti, da pademo v popo len polom, pa je ¡začel z reformami. Naj prvo, da otme banke, kar je se takih, da bi mogle vzdržati. Na4o farmarje pred upniki, in pa hišne posestnike v mestih. Nato smo dobili še CCC in WPA ter nekaj drugih sličnih Ustanov, ki so deželo reéfle pred zruSenjem in revolucijo» Vsemu temu so pristaši predsednika z njim vred rekli "new deal". Reakcionarji »o se potuhnili in bili veseli, da so jim bila bogastva oteta. Ampak "new deal" ni le rešil njihovih imovin, nego j« hotel pomagati tudi. "malemu človeku". Tako je bil sprejet med drugimi zakon, ki sttti delavcem •pravico, da se organizirajo in delodajalec pa se mora pogajati z njimi, kadar imajo večino. ¡Prej jih je svobodno odšla vi jal čim je zasumil, da se ogrevajo za unijo, a po novi postavi tega ne sme. Toriji so rekli temu "socializem" in "komunizem", a razmere so bile gospodarsko zanje še vedno tako šibke, da so le -podtalno ruvariti. Potem je bila sprejeta postava, ki določa maksimalni delavnik m minimalne plače. "To je pa že od sile!" Razgrajali so toriji "demokrati" na jugu in toriji "republikanci" v vseh drugih krajih Zed. držav. Zakon, ki ga je zasnovali "new deal", določa za maksimalni delavnik 10 ur na teden, in kjer in lajof njora deliti dalj, se mu plača nadure. In pa, da plača na uro ne sme biti nižja kot ddOočeno. Prvotno, v začetku sprejetja posfcave, j« bilo v nji rečeno, da ne nižja kot 30c na uro, in potem, da se jo stop- njema zvišuje. "Demokrati" na jugu so proti tolikšni mezdi rohneli da kaj, a kapitalisti na severu so postavo pod^fai, ker jim je šla konkurenca z juga vsled tamoftnjih cenenih delavcev na živce. Le tako jo je bilo mogoče sprejeti In uveljaviti. Ta slučaj je sličen onemu, radi katerega je nastal» civilna vojna. Na jugu so imeli takrat delavce zastonj, a na severu so jih morali plačevati. V civilni vojni je sever zmagal. Tako je zmagal tudi "new deal" nad svojimi južnaškimi "demokrati", ki pa mu sedaj obetajo propast. Chicago Tribune in druga reakcionarna glasila troben-tajo dan za dnem, da je "new deal" doigml in da Roosevelt to Čuti ter se vsled tega prilagaja konservativcem. Kar toriji najoblj sovražijo, je posebno socialna poiitlka. Čemu treba postave, ki določa, da se delavcu ne sme plačevati manj kot 30 ató celo 40c na uro? n čemu treba postave, ki jaimči delavcu pravico organizirati se v uniji ne da bi gA smel delodajalec odsloviti vsled tega "prestopita"? Mar ni on gospodar svojega podvzetja, delavec pa le delavec, katerega lahko odslovi kadar se mu zijubi ne da bi trni 'pojasnil vzrok? Saj*to je vendar demokracija, "new deal" pa avtofcnurija! Nu, novi kongres je spet "svobodna" zbornica in "new d osd" j« v nji doigral. Tako pravijo toriji demokrati in republi-kaci. So v veliki večini in predstavljajo Hi, da ker delavci sedaj garajo in prilično služijo, in ker farmarji tudi nimajo kaj po- JUGOSLAVIJA V ZAMEJSTVU DOBILA NOVO ZAMEJN0 VLADO J, .- V , „ . ■ v"» - > t Franc Snoj, Sovo Kosonovic in trije drugi člani bivše vlade sedaj te ie "ministri no razpoloženju" ln zastopnik ministra vnanjih poslov. Jovanovič je Srb, že zelo star, in smatran za pristaja velik osrbske poBtike. Meseca decembra so se začele množiti vesti, da se dogodi v jugoslovanski zamejni vladi "dalekosežna sprememba". Pritiski za kakršnokoli poravnanje odnosajev v nji so prihajali posebno vsled nesoglasja ter bojev med Hrvati in Srbi v Ameriki, pa tudi vsled nezadovoljstva tistih Slovencev, kateri so se v take spletke f»puiča?i direktno, na primer Kazimir Zakrajšek, ki je v London ministrom v New York veliko pisaril in grajal, in o tem pravil uradnikom v Washmgtono. Tudi Louis Adamič je merodajnim ljudem v Washingtonu dejal, da ima večina ministrov jugoslovanske zame j ne vlade men-taliteto n 17. stoletja. Tako je nastala "kri-*a". Ni pa je izzval kak jugoslovanski parlament, nego je sprememba bržkone nastala po namigih angleške m morda tudi ameriške vlade. Civilna vojna v Jugoslaviji ima prav gotovo tudi kaj o-nravka zraven. V Proletarcu prejšnji teden v komentarjih je bilo rečeno, da je to druga sprememba v jugoslovanski zamejni vladi. Prva je 'bila na slabše in tudi sedanja ne obeta nič prida. V prvi je moral odstopiti ministrski predsednik general Simo-vič kmalu po tistem, ko je določno izjavil, da je on za združenje vseh jugoslovanskih krajev v eno državo, in le posebej poudaril, da mora tudi jugoslovansko Primorje, ki ga je po prejšnji svetovni vojni dobila Italija, priti po zmagi zaveznikov v okrilje Jugoslavije, kateri pripada. Ker je ^o dražilo razne grofe Sforze/so zavezniški d m o krati namignili, da je SimoVič :elo 44neroden" v diplomatič-nih stvareh, in to mu je bfl namig, da je njegovega premier-it va konec. Druga sprememba se Je dogodila v velikem sedaj, a bila je v loncu posebno od kar je <>il tu na uradnem obisku kralj Peter. Obetali so jo že dolgo. Kriza se je dogodila, ko je prekinil zvezo z za mej no vlado hrvatski ban Ivan Subašič, ki živi v Zed. državah. Mldil je, Ha bo s svojim protestom dobil na svojo stran ufaAnike državnega department* tfve-zne vlade, ki pa si napram jugoslovanskim prvakom, ki so zapleteni v vse be homatijs, nc drže nič kaj prjjsfzno in često-krat hladno. * JIC poroča z dne 4. januarja iz New Yorka, da je novk vlada sestavljena sledeče: Slobodan Jovanovič, premier, minister notranjih zadev je manj. V bistvu torej ni nobene spremembe. Poročilo iz Londona pravi, da oseba, ki bo dobila portfelj vnanjega ministra, ni še izbrana, ker je baŠ ta mandat v ni v kot. Kakor je že navada ie sedaj govori o stvareh, katere se naj ure-ničijo to leto. Da je silno veliko dela pred nami vemo vsi, bodisi posamezniki ali pa narodi v celoti. Sedaj, ko izgleda položaj za zaveznike malo boljši, se precej govori o miru, kateri bo sledil tej vojni. O tem, kakšen naj bo, je precej nesoglasja. Minuli teden je izšla takozvana "bela knjiga", katero je izdala vlada Zedinjenih držav. Knjiga je v mnogih stvareh res zanimiva, posebno ie- o dogodkih in spletkah za časa 1930-1989. Da je težko hvaliti in zagovarjati način, kako so se vodile tujinske zadeve v tem tako kritičnem času, ter še posebno za časa smrtnega boja španskega ljudstva, je sedaj jasno vsakemu količkaj naprednemu človeku. Bila je to politika posnemanja Chamber-lainove vlade v Angliji. Pomenila je: Radi miru popustiti fašiitotm, ker sta Hitler in taki vladi najvažnejši. Dokler _ ne bo koga drugega, bo, kot ie ] Mussolii boljša kot "Štilin in omenjeno, «zastopnik vnanje- \njegovi boljševiki. Nekdo mo-ga ministra premier Jovano-|ra ^drtati red in mir v vič. Miha Krek je v novem kabi- Juraj Krnjevjc, Hrvat, je netu «H™ Slovenec. podpredsednik vlade in minister pošte in telegrafa. (To je v zamejstvu le titel.) Dr. Miha Krek, Slovenec, je podpredsednik vlade in minister javnih del Od por, in pa puška, to danes Ruski relif Sodrug Jos. Durn mi je ponovno poslal pet dolarjev za ruski relif. $2.00 je daroval John Kose, $2 Joseph O k ar, en dolar je pa on priložil, tako da je celotni vsota $5. Sodrugu Durnu in obema drugima prispeva Icem a iskrena hvala. Anton Zorni k iz Penne mi pošilja $3. Jože Britz, Export, Pa., je prispeval $2, Zomik pa priložil dolar. Skupaj $3. Tonetu, kateri mi je zadnjič v Clevelandu posodil malo knjižico z imenom "Sovjetska ustava", in katero mu v kratkem vrnem, lepa hvala. Vsota za namizni prt je narasla na $250. V prihodnji številki bom o tem obširno poročal. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da je zaveznikom tako nemogoče skleniti kaj do-točnega xa povojni načrt, ki M ljudstvom pojasnil, kaj nameravamo, kadar smagamo? BOGOMIR MAGAJNA FII AT L II BENJAMIN (Nadaljevanje.) Benjamin je bil sin Mansve-tove scstricine. Mansvet ga je | poznal in vzgajal že od otroških let. Mansvetova seatriči-l na, pocestnica male kmetije, je bila prava lepotica, sanjava in\amišljena žen ka, ki se je po moževi smrti pogreznila v samoto in se izogibala vsake družbe. Že v petintridesetem letu je zbolela za rakom, ki jo je končno privezal na poste-; ljo, na kateri je dolgo hirala. Mansvet jo je pogostoma obiskoval, jo tolažil, vmes pa »e je ure dolgo razgovarjal z njenim sinom Ivanom, ki ga je zvesto in strme poslušal. Razlagal mu je svete zgodbe in mu na široko pripovedoval o lepoti prirode, božjega stvarstva, ki ga ljudje ne morejc nikoli popolnoma doumeti. Mansvet je prirodo re*no ljubil in je znal vsako rožo, vsak grm, vsako drevo, reko in goro odeti v skoraj pravljičen čar 9 katerim j« cpajal dušo mladega Ivana. Ivan je mater zek) ljubil. Ure dolgo je strmel v njene široke lepe oči, ki so v bolezni polagoma zadobivale nenavaden lesket, kot bi strmele z nekega drugega sveta Ob njeni smrti je otrok skora podivjal. Mansvet ga je vzel * samostan toliko časa, da je ne koliko pozabil na mater. Tih in nenavadno življenje meni hov je otroka globoko zajelo. Spremljal je 'vemo njihove molitve in ministriral patrom z globoko zamišljeno pobož-nostjo. Nerad je odšel iz samostana, ko mu je Mansvet preskrbel mojstra v bližnjem mestecu, pri katerem naj bi se Ivan izučil za krojača. Ivan je v nekaj letih izvrstnega mojstra po znanju dohitel in opr' potem v domačem kraju v materini hiši svojo delavnico. Razvil se je v krasnega fanta, za katerim so se s hrepenenjem ozirala dekleta. Bil je tudi izredno ljubezniv in vedr$) šaljiv in ker je opravil vsako naročilo vestno in dobro, je prihajalo k njemu vse polno 'strank, tako da mu nikoli ni zmanjkalo dela. Vsi so se čudili, da si ni izbral dekleta, ko bi lahko izbiral med najlepšimi in so se mu ponujale tudi hčerke premožnih kmetov. Po nekaj letih samotarskega živi Ijenja pa se je naenkrat zaljubil v Heleno, hčerko malega posestnika, ki se jc komaj razvila iz otroka v drobno deklet ce in je imela tedaj šele petnajst let. Ivan jo je sicer poznal že poprej, vendar se ni dosti menil zanjo. Neko nedeljo pa ga je prav v cerkvi zma- gala s svojimi sinjimi, zelo plašnimi očmi, katere je uprla v Ivanove. Tedaj šele si jo je podrobneje ogledal. Imela je bledičen, vendar zelo lep obrazek in široke kodre, zvezane C d zadaj z rdečim trakom. Zdela »e mu je tako nenavadna in različna od drugih deklet, da ni mogel v cerkvi dolgo odtrgati svojega pogleda cd nje. Po poti iz cerkve domov ga je dohitela, se mu pridružila, kakor bi bilo to samo po sebi umevno, in ga pogledala zopet s tistimi zvestimi, plašnimi očmi. Med njima se je razvila globoka ljubezen, ki ni imela dosti opraviti s telesnostjo. Nista pa str pela niti en sam dan drug brez drugega in sta se iskala in našla vsepovsod. Imela je v svojem obna-tanju in izrazu nekaj nenavadnega, nekaj takega, kar je tičalo v Ivanovi duši še od ti-tih otroških dni, ko mu je Vianivet odkrival skrito lepo-,o prirode. Ni bila vesela, niti azigrana, le včasih se je naenkrat za*mejala z visokim zvonkim smehom brez zunanjega vzroka, kakor da ji je bog ve kaj nenavadnega šinilo v glavo. Ob taki priliki se je Ivan vedna-začudil in jo vpra-al. na k>j e mislila. Ona pa ega ni znala pojasniti. Ljudje o se tej zvezi čudili in ker je mel Ivan visoko, krepko raz-/ito postavo, so pravili: "Ivan bo pač moral zelo paziti, da ne bo stri Helene, ko jo bo stisnil / svoj objema saj je taka kot isti drobni angeli, ki krožijo nad glavnim oltarjem." — Ivan je patru Mansvetu otroško zaupno pripovedoval o «voji ljubezni. Mansvet je Heleno dobro poznal in se je te zveze razveselil. "Počakaj, Ivan, še par let, da se ti nekoliko razvije in ti ne umre ob prvem otroku, potem pa jo .zemi, seveda," mu je rekel. V nekaj letih *e je Helena res laizvilav cvetoče dekle ki Mansvet je začel prigovarjati Iv$-:rj, naj se porodi. Kar naenkrat pa se je vse kupa j izpremenilo: Ivan je postal tih, zamišljen, začel je zelo pogosto zahajati v cerkev in neki dan je v največje presenečenje patra Mansveta zapeli za sprejem v samostan. — Mansvet se je zelo vznevo-ljil. Najprej je hotel z zmerjanjem in smešenjem pregovoriti Ivana, naj ostane zunaj. Ta se ni uklonil. Mansvet mu je risal v najtežjih besedah težave samostanskega življenja in mu predočil v najbolj črnih barvah, kaj vse bi utegnilo nastati pri Heleni. "Ali hočeš popolnoma uničiti tega dobrega o-troka sedaj, ko si mu zmešal glavo," mu je govoril. Ivan pa je zamrmral: "Ženske kmalu pozabijo na take stvari, če le ; pride drugi, in v vasi jih je ne-t kaj, ki tfledajo za Heleno in so mi jo zavidali." Mansvet je po- ; klical na pomoč še patra Petra in Jakoba. Dolgo so se trudili i vsi trije, da bi «Ivanu izbili namero iz glave. Ker pa se ta ni | vdal, »o se zbrali in začeli premišljevati, ali morda s svojim j ravnanjem ne delajo prav, ko se bore proti klicu njegove du-1 še. Niso vedeli, kako se je Ivan boril sam s sobo j, ali bi šeJ v samostan, ali ne, odkar je v, ci rkvi zaslišal čudni glas, ki : mu je spregovoril z glavnega oltarja: ,Pusti vse, vstani in, pojdi za menoj! — Dovolj je' ljubil Heleno in ko se je začela v njegovi duši borba med njo in čudnim pozivom, ni prespal dosti noči. Mansvet, Peter in Jakob so končno sklenili j sprejeti Ivana v samostan i\a po izkušnjo. Čez nekaj mesecev i se bo že izkazalo, ali je vstopil res iz poklica ali samo iz mla-1 dostne nepreračunljivosti. Ivan | pa je v samostanu postal po l svoji pridnosti, ubogljivosti ih j pobožnosti naravnost vzor vsem bratom. Na dan pa, ko je bil preoblečen in spremenjen iz Ivana v Benjamina, je dospela iz doline vest, da je skočila to urt Helena z mosta v deročo reko in da niso mogli poiskati njenega trupla. Vračala se je od maše v drui bi drugih deklet in se prijazno in vedro pogovarjala z njimi. Ko pa so dospele na most, se je naenkrat visoko in zvonko zasmejala in se bliskovito pognala čez ograjo v globino. Mansvet se je smatral /a nekakega sokrivca njene smrti in je bral vrsto mas za rešitev njene duše. V njegovo precejšnje začudenje pa ni kazal Benjamin nikakih znakov žalosti. Zdelo se je celo, da je postal vedrejši in živahnejši, česar Mansvet, ki je v življenju »poznal stotine u*od, skoraj ni mogel razumeti. "Ali Benjamin le spretno prikriva? Ne. njegov pogled je veder in ja M*rsikak •»eriiki vojak se šele u tvojih potih po otokik na Pacifiku in v Avstraliji sares «¿i geografije in p« običajev tujih ljudstev. Gornjo jo skupina ameriških vojiikov nekje v Novi Gvineji v druibi domacinskih deklet, ki drug drugega svedavo ogledujejo. S konference Prosvetne matice in JSZ Frank Alesh je pojasnil ak tivnosti čikarke federacije j i l m JI 117 I III N. P. J., njene prireditve, in pa dne L novembra liMZ v Waukeganu, 111. I «hm™ ek SND, Waukegan, Helen Jereb. Vslt d že pojasnjenega vzroka mi ni mogoče navesti vseh imen in ne vem, ako so gornja i v-a točna. sfcvo na Slov. nar. kongresu. O: enem js peda! sliko raznih ak tivnosti v njegovi naselbini Pevski ziber Naprej je seda pasiven. Deluje pa dobro mla dinski krožek, ki ima okrog 30 članov in se sam vzdržuje _ , , , , .■ i Krožek je z vsemi svojinu pn rolefc teh je bjJo nakonfe- napravil močan vtis in ima velikopotezne načrte nich soglasno. Za zapknikarico je bila iz- reilci frecej drugih udeležen- m imcilc voljena Angela Zaiti j oev. Hcopaj z zaupniki vred | ker med mladino je res moRo; Zaprnik prejšnje konferen-j nad 30 oseb. ie ne le delati neg0 tudi kaj ce sprejet. Tajnik krajevne organizacije Anton Garden je poročal o ra snih aktivnosti, ali pa o pomanjkanju istih, ih rekel, da bo o drugih stvareh govoril, ko pridejo na dnevni red. O financah je «poročal, da je bilo $16.20 stroškov, od prejšnje do te konference fce $10.09 dohodkov, blagajna sediaj pa znaša $116.15. Od tega je $60 vloženih hranilnem sen in pri spovedi ni Helenine I štvu. smrti niti omenil. Ali je res ta- j Vincent 1'ugelj jc poročal, ko brezbrižen? Morda -pa ne da so računi pregledani in u-smatra radi pogleda v večnost gotavlja, da so v redu. Tajnik pojasni, da je delegat Slavij e Lcui< Mohar namestnik Antona Trojarja, ker slednji ni utegnil priti. In L. Beniger pa je delegat kluba št. 1 namesto J. Raka. ker je b-1 Rak zadržan po drugih o-pravkih. ✓ Poročila zastopnikov in zastopnic. K tej točki so bili pozvani poročati vsi navzoči in njihova* imena je klical Anton v Jugoslovanskem Garden, kakor so mu bila pri-in posojilnem dru- javljena. Martin Judnič je po- ožek z njo. Ob enem je ta velika reklama za S. N. fuses! K*«1»' vam v»i-au, . «htranir«. ,e. *■ * k*) nanll T*^'1«- »ko »o «itftn.t, SiL.. P"**-»--«lom. ««« na- nj ene smrti za toliko žaloigro, saj je življenje vendar le kTa-tek preludij večnosti." Vendar mu je bilo nerazumljivo, da bi ljubezen moškega do ženske kar tako brez vsega splahnela v nič, če je bilo v njej le količkaj vsebine. Benjamin res ni prikrival svojih občutij. Z neko lahkoto je pokopal ven dogodek na dno podzavesti. Morebiti pa je bil udarec takt) hud, da se ga ni mogel niti v ! vsem obsegu zavedati. — Sele | kak me ec pozneje se je zgodilo, da je Benjamin planil včs iih kar brez zunanjega vzroka v zvonek smeh, kar je Mansveta začudilo, vendar ni silil vanj, naj mu pove, zakaj se je tako zasmejal. (Dalje prihodnjič.) g s Kad*r spreminjate viiga-lec, namesto da bi klicali električarj«, inrv» to tri dmbrc lastnosti: električni tok dobite hitreje, *ra-ven pa »e ¡«ognete nepotrebnim stroikom. ki ao najrrmnj 3»c, Isneblte »e nepotrebnega klicanja, poleg tega hranite na o-bročih, gasolinu in obrabi avta. , Prečita j te, kako enostavno Je to. VAŽNO: Ako novi vtig»-lec takoj «gori, ko «te ga «amenjali b »Urim, je motno, 6m j« k«j narofre s žico. Pokličite vafc*« 'glkfctričarja. ^ , .......-- n«rin, VfuaL réi.., ^ ust^^n'aä PUBLIC SERVICE COMPANY of Norman HHn^i Na Hrvatskem in Slovaškem manjka delavcev Vsled Hitlerjevih zahtev na Paveliča je morala "nezavis-na" uposliti Nenrčiji v korist že okrog pol milijona svojih najboljših delavcev raznih poklicev, doma pa ji jih manjka, ker so o-tal i nedotaknjeni le *tari mojstri, ki ne znajo učiti kmečke fante za tehnična dela po novih metodah. Nedavno je radio Pariz javil, da je v Nemčiji že nad 200.000 hrvatskih delavcev, v drugih krajih zaposlenih za Nemčijo pa nadaljnjih 200,000, in Berlin jih zahteva še več. Pa tudi delavci, ki so še zaposleni na Hrvatskem, morajo producirati po i.ačrtih ) Hitlerjeve vojne ma-Šine. Slično je na Slovaškem, in sploh v vseh okupiranih deželah. nT-- Vlagajte dal svojega zaslužka v vojne bonde. 3 tem pomagate vojnim naporom svoje dežele, ne da bi od svojih vlog kaj isfiabiH. Medtem je prišlo na zborovanje več drugih in tajnik A. Garden je izpopolnil seznam navzočih ter g3 prečital. (Op. zapbnckarice. Tistega seznama jaz nisem prejela. S. Gar-don mi je sporočiJ, da ga je pustil pozneje v uradu Proletarca v urednikovi sobi, pa se jc golovo kam zamešal, ker ga ni bilo mogoče najti« Sledeči seznam je bil sestavljen pozneje iz spomina, vsled tega ni popoln.) Zastcpniki, poslani na konferenco, krajevne organizacije Pro vetne matice in JSZ dne 1. novembra 1942 v Wauke-ffan: Čikaška federacija društev SNPJ, Frank Alesh. MilwaJU&ka federacija društev SNPJ, Ana Puncer. Klub št. I JSZ, Louis Beniger in Joško Oven. • Eksekutiva JSZ, Cba*. Po-gorelec in Frank Zaitz. Pevski zbor Sava, Chicago, Frances Vider. DruAtva: Slavija št. 1 SNPJ, Louis Mohar. Diuš. št. 14 SNPJ, Waukegan, Frank Bruce. Druš. 16 SNPJ, Milwaukee, ni bilo direktno zastopano, a je poslalo $2 v blagajno krajevne organizacije. St. 39, SNPJ, Ohas. Pogore-lec. &t. 102 SNPJ, Angela Zaitz. Ät. 104 SNPJ. West Ailis, Ww., Vincent Pugel. Ät. 119 SNPJ, Waukegan, Helen Jereb. St. 192 SNPJ, Milwaukee, Wis., Mary Shular. Ät. 55D SNPJ, Chicago, III., Anna Beniger. ftt. 568 SNPJ. Waukegan, Aibina Furlan. ftt. 747 9NPJ. Milwaukee, Helen Ambrož ich. Jennie Miller. Waukeyran, 1 linois. jasnjeval o aktivnostih v Waukeganu, In o vzrokih pojema-nja na glasbenem in dramskem polju; boljšo sliko pa je podal o delu na poJju agitacije za nase publikacije in o širjenju naših idej. Čeprav ni dosti pokazati, je rekel, dela se v teh smereh neprestano, čeprav je aktivna v tem le mala peščica ljudi. Govori je o Ležkočah na njihovem dramskem polju; imajo dom, prostran oder itd., težko pa je dobiti jgralce in igralke in tako ta veja usahneva. * . Dalje so kot zastopniki društev in drugih organizacij g»o-vorili Cha*. Pogorclec, zastopnik dru M v a št. 39 SNPJ; Angela Zaitz, ki je nad o mesto vala Mary Udovichevo za druš. Nada št. 102 SNPJ. Vincent Pugel j, Wrcnt AI lis, Jcmiie Miller iz Waukegana, Mary Shu-lcr iz Milwaukee, ki je poročala o akciji za ru^ki relif in da so članice prispevale zanj, in dalje o raznih drugih akcijah njihovega društva, med njimi za nakupovanje vojnih bon-dov. Ann Beniger je poročala o diruštvu Pioneer SNPJ, katerega je zastopala, o delu tega društva in pa da je Pioneer od začetka naklonjen gibanju, v katerem se udejstvuje Prosvetna matica. Težave dela društvu vojna, enako več ali manj vsem drugim, kar pa se tiče pomoči staremu kraju, jo bo Pioneer dal v relifni kot v drugih'akcijah kolikor največ mo-gofte. Albina Furlan, za dr. št.568 SNPJ, je poročal«, da ne gre sedaj nikjer gladko, in tako je moralo tudi društvo, ki ga ona za «to pa, prekiniti marsikaj, kar je imelo v načrtu. Opustilo je na primer veselico, a ob enem skJenilo, da bo delovalo po svojih začrtanih smereh kolikor bo kje moglo pom več, V reorganiziranem kabinetu je se-dem Srbov, en Slovenec (¿Miha Krek) in dva Hrvata (Junaj Krnjevic in Juraj Sutej). Srbi j so, premier Slobodan Jovano-vič, Draža Mihajlovič, Miloš Trifunovič, Milan Grol, Milan Gavrilovič, Srdjan Bud^savije-vič in Jovan Banjanin. Ivan Subašic je tudi izgubil v tem boju. Ko je Hitler udaril v Jugoslavijo, je bil on ban Hrvatske. Dabrl je priložnost pobegniti z ministri Simoviceve vlade in ?e zaeno s Snojem, Kosanovičem in nekaterimi drugimi naselil v Ameriki. Ker pa je spor med Hrvati in Srbi v zamejvtvu naraščal, je bilo tega hanu Šubasiču preveč in je skušal izzvati že pred več meseci vh;dno krizo, da bi v nji nastala sprememba na boljše. V državnem depart-mentu ameriške vlade v s\ojih namenih ni dobil opore kakor jo je pričakoval. To ne pomeni, da je tajnik Hull "pro&rb", ampa*k sit je tožarenj drug čez drugega. Za bana Subašiča je bil udarec le to, da se ga uradno ne smatra za člana jugoslovanske vlade, ker je le "ban". Toda on meni, da je ban isto kakor je po angleško viceroy, torej zelo važna vladna glava. Zamejna vlada Jugo«lavije, pa naj je bila pod SimoviČ3m, ali sedaj pod flovanovičem, ni jugoslovanska in ne demokratična. To smo rekli še pred no je šla v London, drugi so trdili nasprotno. Živi pa po dobrohotnosti Anglije, v*led svojih fondov, in pa priznanja Zed. držav. Odslovi jeni ministri jugoslovanske vlade, ki bivajo v Zed. državah, bodo prejemali pokojnino. Dakler so bili člani vlade, Fo imeli po okrog osem sto dolarjev na mesec rzdne plače, in kriti so jim bili potni stroški in razni drugi izdatki. Franc Snoj je vrh tega razpolagal tudi iz velikim fondom v propagandne namene. Sedaj, ko so ob službo, bodo prejemali, ako je piiec te kolone pra- vilno poučen, po približno $400 na mesec. JIC (Jugoslovanski informacijski center) v New Vo^ku je bil pred. mnogim^ mefecl v nekem dnevniku v Washingtonu, D. C„ zelo grajan za pri potratno ustanovo. Ta pisarna, ki so .ji načel je vali prej omenjeni odstavljeni ministri, je vršila propagandno delo med Američani, največ pa je zalagala z gradiv om slovenska, hr-vatekt* in srbske liste. V Washingtonu je bilo takrat rečeno, da nad stroški JIC zgraža državni oilcleiek, a uradnik OWI je pozneje to javno zanikal. Koliko je bilo na tistih trditvah resnice in koliko ne, pisec ne ve. Ve pa, da v Washingtonu preveč "zamejnega" delovanja med nami nimajo ra'a- • 1 ■ sb naredili denar. Te cene so lovič popolno zaupanje jugo- biIe na «m^ni^» borz» najvišje slovanske vlade v zamejstvu, Iv ^u. Kri špekulan- V* tudi popolno zaupi\nje an- tox ne fali» ako Kre f»ntom, ki j nem Kansasu. gleške >n amerUke vlade. Niti kr». bojiščih kapljice" že si ni iK>mahalo |wikrnanje spora po ifreci-med Mihajlovičem in partizani. Tukaj je — ni ga mogoče izbrisati. Prej so fašisti o čet-nikih trdili, da so hajduki, ki lopajo in more. sedaj trdijo isto z obeh strani o partizanih. Prej so Mihajloviča poveličevali aato, ker se bori neg lede na varnost svojcev, neglede I Ako hočeš pozabiti na vse koliko tvega, kajti glavno je, svetovne križe in težave, kupi da se bori. Sedaj ga isti Jjudje ^ premajhne čevlje, pa boš opravičujejo, ker se vci* ne mi - lil samo še na bolečine svo- Kpma, in še to največkrat V *labi luči. OasniAka agencija Associated Press v Clevelandu je dne 8. jan. poročala, da sta frmel« Teresa Krashevec in njen mož v stanovati ju pet mesecev starega otroka ipet dni mrtvega v zibeli, predno je o tem »srvedel hištii gospodar ter stvar naznanil policiji. Mati je povedala( da je dobila otroka mrtvega v postelji ko se je vrnila t novoletne zabave, potem pa ?ta «e z možem kregala, kdo izmed nju naj pozove po-grfbnika. Harry L. Hopkins, ki je v RoosfrVeJtovi administraciji ve-Hka gfftva in še večji "new-deslcr", se je pred tedni ocenil. To ni važno, a njemu so-m.Ani časrpisi so o tem .ven-d&rte tasmehovalno p sali. Ao bolj pa. ko mu je prijatelj bogataš Bartich priredil poročno kosflo. Da bi iz Hopkinsove i pim>ke «nftprsvlli škandal, so ker bori, češ, da je previden in čaka zavezniške invazije na Balkan, pa ji bo takrat pomagal. Med partizatii je veliko stvari, ki zaslužijo obsojanja. A eno se jim mora priznati. Z iz jamo pustolovcev se v?i drugi bore ^a svobodo in novo Jugo-lavi-;o. O Mihajloviču se tega ne nore trditi, ker on hoče v 'slavno prošlost". » Anthony Eden je na zahtevo jeJavskih poslancev pojasnil. Ja nima ustanavljanje avstrijskega batalijona v Zed. državah in reklama za Otona habsburškega nič skupnega s politiko angleške vlade, in da Anglija ne bo posnemala u -tano-✓foev ¿-ličnega batalijona pod «vojim okriljem. Eden je angleški minister vnanjfch zadev, rrtnnarhist, toda v vnanji politiki W>lj previden kot pa so nekateri člani ameriške vlade. .Vojaški velca k i so si prav tako v navzkrižjih kakor laji-ki. Eden trdi, da bomo zmagali letos, drugi, da bo vojna trajala še mnogo'Jet. In oba sta ameriška admirala. Wendell Wîllkie je bil vs-led svojih izjav glede pomoči, ki jo dajemo Rusiji in Kitajski, in vsled naših nejasnih izjav o načrtih za bodoči mir, jako zasmehovan. A polagoma le prodira spoznanje, da je iz Moskve in čunkinga dobro vedel, kaj govori, in da ve sedaj. Vasa Trtfanovič prijema v časopisu "Jugoslavija" zelo o-st.ro one odgovorne - kroge v Washingtomi in v Londonu, ki menijo, da je Hitler napravil med Hrvati in pre pad, da ga I mogoče preskočit i. Vsled je i>o njihovem mnenju misel na obnovitev Jugoslavije utopija. Trivanovic pravi, "da je večina našega naroda (Jugoslovanov) v tej deželi za obnovitev Jugoslavije", in ob enem Za nas, ki smo blizu Missou-rija, še nekako gre, ker se vsak čas lahko stopi čez par milj oddaljeno mejo in se tam dobi kar "duša poželi". Drugače pa je v srednjem in zapad-Pint "dobre stane pet dolar-j je v, tako mi je saj zatrjeval * trgovski potnik, ki je prišel od Mnogi izmed Čitateljev Pro- tam. Vzrok je, odmerki gaso- letarca bodo dočakali konec lina, ker je zaradi dolge vož-druge svetovne vojne, a upam i nje nemogoče prevažati to. pa si prerokovati, da nihče iz-j "žlahtno in železno kapljico" med njih ne bo doživel svetov-1 rz drugih dr^av. Da bi pa ne demokracije. vprašal tak prevažalec oblasti * | za večji odmerek faaolinA v ta namen, pa seveda spet ne gre. * Naša Proletarčeva številka pred Božičem se je nekje zakasnila za več kot dva tedna. Pa smo spraševali drug drugega, če je list prejel. Ne, nihče. Tako smo še le zdaj sprevideli, da ga pogrešamo, če ga ni, kot se pogreša vsako dobro stvar, ki se jo Človek enkrat privadi in potem kar naenkrat izostane. * Družinski koledar smo raz-pečali kot običajno. Prodali smo ga pribliino enako število kot druga leta. Med letom vedno zmanjka «kakega starega naročnika, ki je odšel tja kamor zahteva naravni zakon, ali se je preselil kam v drugo mesto, pa ga je težko nadomestiti z novim odjemalcem. Hvala sodrugom po okoliških naselbinah za kooperacijo! * Kansaški slovenski zadružni pogrebni zavod obdržuje svoje letno zborovanje v nedeljo 17. januarja ob 2. uri popoldne v frontena*ki dvorani. Res da v preteklem letu ne beleii posebnega uspeha, toda Je še vedno tukaj in pripravljen služiti svojemu namenu. Nekoliko več samozavesti in zaupanja v svoje podjetje in manj oziranja na strupeno propagando tistih, ki jim je ta zavod tm v peti, pa bo šlo. s A. Shular. jih nog in na kurja očesa. * V tej deželi se zaljubljenca lahko poročita preti sodnikom miru in pravice (pravimo jim "justice of the peace"). A po poroki pa ni med njima ne miru ne pravice. Nekako tako se je izvršila "ohcet", izvršena na slovenskem narodnem kongresu v < Sei elamlu 5.-6. dec. lansko leto. Upam, da se ženin in nevesta zavedata odgovornosti, ki >ta si jo naložila v nalogi, pomagati našemu ubogemu narodu in ga oteti. * Bolje je biti v mišljenju in živeti kakor pa biti v pravem in v verigah obenem. — Thomas Hexley. Edino bebci in mrtvi nikdar ie izpremene mišljenja. Toliko nekaj za šalo nekaj zares. John Chemazar. napačnem v svobodi, NEKAJ DR0BI2A — . —-------' — - —------- naj bo ta nova Jugoslavija de- ! mokratičua, federativna in >• kotnomsko napredna. Dober predlog. Toda ako hočejo Hrvati in Srbi memdafne kroge v WaishingtoMi in v 1/ondonu uveriti v resničnost svojih trditev, naj pridejo skupaj ter demonstrirajo solidarnost med sabo. Sedaj je med njimi še vedno le prepir. Partizani in četnfkl sta dva rasličn* Nič ne poma- Chic*Ko, m. — Iz mizerije evropskih ljudstev je razvide-ti, da vzlic vsemu zlu med nji-Srbi tolikšen j mi humor nI še izginil. Le pri-ne bo nikdar lagodili so ga novim raizme-ram. Tudi nam tukaj ne bi škodili nekaj več šale. Naj za primero navedem nekaj dovtipov, ki se jih po Evropi širi na račun nacijev. Neki Hitlerjev vojak na Norvežkem se je upijanil s nekaj dni po tistem krmilu po- ga poudarjati, da ima Mlhaj- svojimi tovariši vred. Pridobili so ga, da je sedel v avto in se pognal * njim po klancu navzdol in Jtrbunknil v morje. Ne avta. ne nacija ni bHo več. Za njim po klancu so pritekli gest a pove i in se ustavili pri ko<-čah ribtfev na obrežju. Uzrli so staro Ženo nekega rfbiča in jo vprašali: "Ste videli tu doli kak avto, ki je drvel sem s klanca?" "Seveda," je odgovorila. IZ KANSASA Iz dnevnih novic zadnjih nekaj tednov je razvidno, da «pet straši iz groba vstali duh Habsburžanov. Njegovi potomci hočejo izrabiti priliko, da ob koncu vojne spet vzamejo v roke "slavno habsburško žezlo", da se vsedejo "po milosti božji" spet na tilnik svojim "podanikom". * Naši rojaki v starem kraju rebelirajo proti nacijski in fašistični polasti in obenem pravijo, da po tej vojni ne potrebujejo več dvome kamarile iz Belgrada. Ampak to še ne pomeni, da si žele vtakniti glavo spet v habsburški jarem, ki jih je žulil več stoletij. Brezdvom-no pa jih je še nekaj med nami, ki jih obide nekak sladek občutek in nekak podaniški ponos, ko čitajo o "slavnih" Dvanajstkrat preko irtdrja v 13 dneh* Osobje ameriških' potnfekjh letal, zvana Clipper, je meseca decembra napravilo z njimi dvanajst poletov preko Atlantika v trinajstih dneh. S tem "je doseglo rekord. Mehika bo sprejelo poljske begunce Mehiška vlada je poljskemu premierju generalu Sikorske-mu obljubila sprejeti več tisoč beguncev iz Poljske. ............................. ■ T ...........11 ii^ _ ZA LTCNfc TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CfiNAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Co* 1838 N. HAI.STED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 . PROLETAREC SE TISKA PfU ftftg t Roosevelt deluje ne le za zmago, nego za mir, ki bo vreden ljudi (Nadaljevanje s i. strani.) a pogajanji za mir". 'sporazumen Priznanj« Sovjetski uniji in Kitajski Rooeevclt, ki je Česfcokrat veliko bolj&i diplomat kot pa 8ta državni tajnik Hull in pod-tajnrk Sumner Welles ter drugi v njunem oddelku, ae je v tem govoru potrudil dati priznanje gigantski borbi Sovjetske Rusije, in iz aplavza je bilo razvidno, da mu je večina zbornice ter galerije to omembo zelo odobravala. Kajti jasno je, da se Rusija res bori z osiščem toliko kot nobena druga zavetzniAka dežela v tolikšni meri. Razen, vzeto proporčno, Kitajska. Tudi nji je dal Roose-velt prijateljsko -priznanje in tudi v tem slučaju je dobil a-iplavz, ki je bil ogromen in iskren, oziroma ga je doboia Kitajska. Produkcija, ki je brez primere Pred letom dni je Rooesvečt kongresu navedel svoj načrt za povečanje vojne produkcije in res »o se njegove številke glasile fantastično. Toda letos, ko jih je znova omenil, so poslušalci izvedeli, da je produkcija doiUa od Roo« lali pri WPA in prejemali večinoma po kakih $50 na mesec, so jih zasmehovali. Sedaj j?h sramote a trditvami, da zaslužijo "preveč", dočitn morajo vojaki delati in tvegati življenje za par de^etakov na mesec. Tak je pač kapitalistični tisk. Predsednik je v «v o jem govoru pazil, da se je vzdržal bodeče kritike na insinuacije proti njemu in delavstvu, ter svojo poslanico priredil kot da amo vsi enotni in složni. Nič grenkobe, ki jo je včasi že razne ?el po rad'iu, ni bilo v tem njegovem govoru, razen tiste, kolikor jo je pihnil pred kongres in v zrak proti rabljem v osi&nih deželah in njihovim pcglavarjem. Enotnost naporov potrebna To, da se ni »pustil v sporne zadeve in da se je postavil nad stranke, je bila njegova zelo dobra poteza. On ve, da ima v demokratki stranki prav tako neizprosne sovražnike, kakor jih ima v republikanski, ali pa mogoče še bolj. Tcda on tudi ve, da je predsednik Zed. držav, ne pa poglavar demokratske stranke. In zaveda se dobro svojih odgovornosti in pa da je za vsako napako v vladi on napadan. To ga ne straSi. Zato je s svojim obrisom pred kongrc^cm sevelta dolcčene kvote rkoco v napravil tako dober vtK vaeh slučajih in v nekaterih pa Ako bi Rcosevelta njegova je celo višja kot pa je bila stranka p:dprla kakor on go-predvidevana v oboroževal- vori in misli, pa bi lahko zrli nem načrtu. ntt bodeči mir bolj brez skrbno. Dal je priznanje delavcem Tako pa se je treba boriti z in delavkam, ki garajo v fabri- nazadnjaJtvom tudi dema, ne kah in v rudnikih, dočim so višamo v drugih deželah, ktir je kapitalističnem časopisju dele-'nam demača reakcija enako žni le graje in batin. Ko so de- nevarna. ne, da je izgubil ravnotežje in »e zakotalil po skalah navzdol. Preobrnil se je trikrat, predno je obtičal na dnu. Stal je navpično s prvim koncem spodaj, ogrodje je Atrlelo navzgor. Naslednja dva trucka sta mu sledila natančno tako in ae strmoglavila, da so obležali vai trije drug nad drugim. Pet je bilo ubitih, 47 fantov pa je bilo po obvestitvi o tej silni nesreči odpeljanih v bolnišnico. Dobili so notranje poškodbe; eni 90 imeli prebite lobanje, drugi polomljena rebra, roke in no-gie zlomljene, itd. Osebno poznam akoro vse, ki jih je ta nesreča doletela. Jaz pa sem si mislil, da sem bil »rtčen, ker nisem mogel z njimi, dasi bi bil rad v družbo, ki je nas povabila. Da povem po pravici, mama, ni mi hudo za onimi, ki jih je ubilo. Zanje je vse končano. Težje je onim s -polomljenimi udi. A moje simpatije so s starši ubitih in pobitih. Kdo ve, kako ao ae doma radovali božičnega praznika in si predstavljali, da se tudi fan*i, ki jih imajo v armadi strica Sama, radujejo še posebno ta dan. Pa so dobili brzojave o nesreči in tako jim bo spomin na božič za zmerom pokvarjen. Vem, da bom videl, predno bo vojne konec, še veliko hujšega, kakor je bila ta nesreča. Zato sem po prvem pretresu sklenil v:e to pozabiti i« pozabljam. Božično kosilo v~ kempi pa ^m > imeli sijajno. Okrog tisoč i»as je bilo v nji, drugi ao bili na dopustih in na obiskih, kot že omenjam. Uprava kuhinje je pctro&Ia $4,400 za božičrii tb:d, potem si lahko pr:dsta vft, da «roo res imeli banket in jedli smo kot za stavo. Rekli sm> drug drugemu, da še nikdar nismo uživali božičnega "t™1****1?* Glas o Am. družinskem Will . Je precej kratka in ja- ko zabavna. Ker so to na našem odru večinoma mlade moči, jim dajmo vzpodbudo za nadaljno delo na tem polju z veliko udeležbo. To bo dalo dekletam korajžo, da ne bo na&a glasba in dramatika popolnoma zamrla. V načrtnem sporedu je tudi nastop moškega kvarteta in če le mogoče, se tudi to točko izpolni kot je namišljena. Tudi gasolina nam že primanjkuje, č€!prav smo v centru ameriške motorne in avtne industrije. Tudi drugih utvari je manj, a ae Še vedno nekako rine ukori vse to, ne ve pa ae, kako bo v bodoče. A če razmere tukaj primerjamo z onimi v starem kraju in drugod po svetu, smo tu še zelo na dobrem. Res, ialostno je, koliko naše ljudstvo v starem kraju trpi. Njegove muke, ki jih v letošnjem Am. druž. koledarju opisuje dr. Boris Furlan, so strašne. Ko bo tega krvavega viharja konec, bo naš narod pomoči v živilih in v blagu silno potreben. Enako tudi drugi naredi. Potreben jo je seveda že ~edaj, toda dokler ne bo vojne konec, mu je v kaki izdatni kA . W obliki ni mogeče poslati. Bo pa Mo|Cmu pokojnemu je treba petem toliko več. Na- soprojo V Spomin dolžnost je, da jim takrat vemlf.ii ne udarijo praveča no | na evropski kont nent, bo Rusija bolj in bolj v nevamesti izčrpanja, in potem bo vsa sila "Druga froota Afriki kritikov ni zadovoljila (Nadaljevanje s 1. strani.) jaikov, toda Angležev to ni potolažilo. Niti ne Moskve. Kajti sklepanje pogodb in kompro- j logične v svojem bistvu. koledarju Arcadia, Kan«. — Preteklo je <že več let od kar se nisem oglasil v Proletarcu, ker spadam bolj med one, ki rmj*e či- tajo ngtfo pišejo. D« ee oglaAam sedaj je vzrok ta, ker imam časa toliko, da ga samo s čitanjem ne bi mogel zapraviti. Že 24. oktobra lansko leto sem se v jami prevzdignil in ko to pišem še ne vem kdaj bom docela ozdravi/ in fc'pet sposoben za delo. Pa pustimo mojo bolezen na stran. Saj čitatelje take svari ne zanimajo. Za kar sem se namenil k temu pisanju je to, da čestitam sotrudnikom letošnjega Amer&klga družinskega koledarja. Po mojem mnenju ta letnik prekaša marsika-kega prejšnjega. Ne bom navajal rotrudnikov po imenu, rečem pa, da je samo zgodovinski spis Borisa Furlana, '•Slovenija v borbi", vreden sam na sebi toliko in več kot sem plačal za vso knjigo. Vsa Čast sotrudnikom, ki so napisali vanj tako fine stvari, posebej pa Še uredniku, ki ga je tako dobro uredil, da je ta koledar res vreden polivale. John Kunstel. stvo nad to Ustanovo v najtežjih okolščinah, se je zavzel, da ne bo igral "poerebnika", nego delal, da se ustanovo obudi v življenje in v uspeva nje. Posrečilo ae mu je. Zavarovalnica (deluje pod kontrolo zvezne vlade in je njena ustanova), ki ščiti vlagatelje, «e Je uverila, da je to društvo sedaj popolnoma soH dan v tednu. Tako smo prebili tudi ipinule pravnike. ¡Pozdrav prijateljem in znancem vsepovsod. Louas Kuznik. Književnost . Cankarjev glasnik, decem-ber.'ika Številka, je izšel s s1e-dno. Direktorji, ki so dali svo- fctf, vsebino: Ameriški Slo- je jamstvo v gotovini nad $10,-000, ao ga bili minulo jesen od- venci eo dozoreli (uvodnik); Pclanica slovenskemu naro- vezani, ker je društvo samo na (resolucija s slov. nar. kon- sebi toliko močno, da se ni vt* ireia); Zedinjena Slovenija bati nikakršnih izgub. (resolucija «lov. nar. kongre- Obreati so bile za minulo ^a); Ivan Zorman: Ljubi fan- polovico leta točno plačane, ali pa pripisane v knjižice vložnikov. Takšno je — na kratko .rečeno — stanje Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva. Torej dob:o in vzpodbudno. Se nikoli ni bilo v boljšem položaju kakor sedaj, čeprav imo v vojni. In — v kredit tajniku Lotrfchu — je prodalo tudi veliko vojnih bro-dov, ne samo iskalo koristi zase. tli,,srečno hodi (pesem); Ivan J6nttz: Mehurček iz milnice (pe?rm) : Wi1liam F. McDer-m< A: Levjeeirčni zajci; Usodna ljubezen volčjega kralja; Etb.u Krntan: Na rodni grudi (igra); Z. A. Novak: Sanje Martina Mrkača; Ivan Jon-tez: V senci albanskih planin (nadaljevanje); Potreba prikrivanja; Kulturna kronika; Ameriški družinski koledar. Cankarjev glasnik stane $3 na lečo, $1.50 za pol leta, po- Kdor more, naj postane član »me-en Zvezek pa SOc. Natega društva. Vsn pojasnila ^«v je 6411 St. Cla.r Ave., dcbl na prej omenjenem na- l^eveland, Ohio. slovu. Clan JHPD. priskočimo na pomoč kolikor največ mogoče in da v ta namen že sedaj zbiramo potrebna sredstva. Zato je bilo na zadnji seji Svobode fkJenjeno, da gire ves prebitek te njene priredbe; v pemeč narodu v < tare m kraju. Na vse v Detroi-tu in okolici Se posebno apeliram, da nam z obilitn posetom pomagate k čimvečjemu uspehu tudi v tem cziru. Priporočljivo je, da bi tudi diuga diu obeda s tolikšno slastjo kakor 1 štva kaj priredila v tak namen. tu v tej kempi." Nato Frank vprašuje mamo, kako se je ona imela na Božič, in če je v Chicagu kaj snega, in pa da je bila tempe-ralura tam one dni 75 stopinj, nacij ko crjan.zirane Evrope ■■■■H sta?a proti Angliji in Zed. dr- torej toplo, ce že ne vroče da ni prav nič izgledalo kot da je bož:č w.." Deževalo je tudi. fe&vasn. Tudi znani londonski ¿•nevnik News-Chrcnicle püe dne 6. januarja, da zahteve za menda baš radi tega se je ti-pravo drugo'fronto niso klic ^a nesreča zgodila, m statisti-gnerantnesti, ampak so zelo ka pravi, da Um dežuje po- irasov s fašisti ni pot v zaup noe* med onimi, ki pravijo, da se bere za strmoglavljenje fašizma. » Ko je atentator spravil Dar-lana s poti, so se v Angliji oddahnili. A ne za dolgo, kajti kmalu za tem eo izvedeli, da se zastopniki ameriške vlade pogajajo «a vstop v francoski državni svet v Afriki z Marcelom Peyroutonom, ki je iste sorte politik kot je bil pokojni Darlan. Deloval je z vlado v Vichyju in pomagal v boju proti Angliji. Ni jasno, kaj misli ameriški državni department in ameriški vrhovni poveljnik doseči s takimi fHrtanji, toda splošno mnenje v Angliji je, da za demokracijo to ni dobro. Churchill naj posreduje vprečno le tri dni v letu. Dolgočasi se ne, pravi, ker je na poletih skoro vsak dan po sto in sto milj daleč v vse kraje po zapadu in proti Me» hiki. Koliko časa ostane tam, ne ve. Med Slovenci v Chicagu Frankie ni znan, ker je bil pač premlad, da se bi mogel seznaniti, a poznajo ga dobro blii-nji znanci njegovih staršev, in pa v soseščinah, kjer je tivel. Sodružica Frances Vreček. L "»jJ0* tj'Jt Frank M. Vrechek, Guard Squadron, A. A. 8th A. F. S., Deming, New M ex. Na vse člane Svobode ob tej priliki apeliram, da ostanete v nji še naprej. Kdor ne more biti v nji aktiven član, naj bo saj Ined podpornimi člani. Moon Run, Pa. — Naj spet napišem nekaj bejed v spomin mojemu pokojnemu modu Mihaelu. To je peta obletnica njegove smrti. In napiiem jih v list, ki je bil pokojniku najbolj priljubljen. Kot cSl^ajno se še posebno opominjamo svojih dragih cb božičnih in novoletnih praznikih. Oni eo dosegli svoj mir, a mi jili bi še tako radi imeli med nami, da je nam za njimi v.^elej hudo. Posebno še v teh vrvečih dneh, ko se po svetu razliva gorje in se gode čudn?, krute reči Vse }e s tira. Ko te vrstice zagledajo beli dan, bo seeocie praznikov že konec. Minuti so nekam tibo; Ravno tako je nam tudi vsak nič kaj pravega veselja in na- nov član dobrodošel. | vduSenja ni bilo, kajti veliko __________ ____ ______ Prihodnja seja Svobcde bo družin ima svojce daleč od do- l^^o^ da potrebujejo v San v nedHjo pop, 17. januarja v ma, in stotisoče Izmed njih jib pj-anciscu dva tisoč tesarjev za SND. Vriila se bo gotovo, ra- je že na bojiščih. Ljudje so mi- Louis Kužnik o svojem delu in potih San Francisco, Calif. — Prijateljem v Waukeganu in v Chicagu, in pa "Big" Toniju v Oak.'andu sera obljubil, da se oglaim v Proletarcu čimprej in tako se je le dogodilo, da izpo'nim obljubo. Bil sem za\?o Vrij zanima «a šport kot kaj drugega. ■ Razume se, da je sedaj glavni vzrok vsem zaprekam in zastoju vojna, ker mlade fante pobirajo v armado, da jih že ni več dosti med nami. Dok leta in cmožene ženske •o ¿edaj uposlen« večinoma v tovarnah v vojne nam mi e, ker molkih moči Je začelo v industriji primun j kovati. Naše pevsko društvo Svoboda še vzdržujemo, ali bolj težko, ker nimamo dosti molkih pevcev. Nekaj deklet pa se za zbor še interesira, Hi ker bi s samim koncertom ob številu sedanjih moči ne mogli uspeti, so se odločile a* vpriuoritev igre in nekaj petja bo zraven. To bo prejkone v tej sezoni fdlna ktjHuma prlrejo* wi ^cMûi aouaur lamnfts navf. ADvMrtGtO ®t 27% SIMCS »9*9 TO INCWAJM AND CNLRTiMt . UNION FOES THEMSELVES AGAIN It is a marvelous accomplishment which this nation has made in the year that ha« passed since the dastardly, sneak attack by the Japs at Pearl Harbor. On the firing lines of land, sea and air, and in the factories and plants Jiganized Labor has made a magnificient contribution to this record break- ;ng feat. Any hope that powerful employers as a whole would recognise this have been dashed by the hostile and reactionary words and actions of the recent convention of the National Manufacturers' Association. For a short time after Pearl Harbor, the great industrial and financial interests were pretty well scared. They would visualize the Japanese unlocking the Golden Gate, and the Nazis invading the sacrej precincts of Wall Street. They seemed to have concluded that even the czars of American industry and finance might be fortunate to save their lives, to say nothing of their property. Our success on the fighting lines and production lines seems to have dispelled this feeling. Now Mr. Money Bags is himself again. Baiting, hating, trying to discredit and misrepresenting the workers. Organized labor was hopeful that the owners of wealth would be satisfied to see industry naturally develop toward the cooperative commonwealth in the winning of the war. It is evident now that hope too was vain. Workers should appreciate that every effort must be expended to bring victory to the democracies. But a year after Pearl Harbor they also should appreciate that Labor must struggle on two fronts. To vanquish the foe from without and successfully to contend with the foe within. Despite all this there are employers, some of them large ones, wno realize the need of being fair to organized labor and act accordingly. They are to be commended. Their attitute is an aid to victory.—The Minneapolis Labor Review. I iumm Rorftc* ruauc lHftOVU* tb OSSANtfE. V AND WlkAH WW OAS-AMtZSO tAOOa MttOtMf lo trcoMMité rn-tm. LLOVO - LA fOiXJt TU, ACT" OS lOft. MOT TV« lCA*f of- 0**Aa*£S0 LASOS'S AIM* (S ADSQUAffc CoMPtN^ATKX SO«. A DAY* wo*« vou o*t im* rttMCifLE OS FA* PLAY WMfcN YOO lM*t*TO* Ü»ON LASEL GOOt». INSIST oh TN»* LABtL IN TNC. MAI **) auf. >m Freedom in Africa When American troops first set foot on African soil — before expediency had become the order of the day — it was assumed on all sides that a certain friut of »victory would be the immediate liberation of anti-Axis prisoners in North Africa. That was on November 14. Today, more than a month later, the enemies of the Axis are still imprisoned. We call this fact to the attention of all apologists for the Darlan deal, who assert so confidently that the United States calls the tune to which our fascist collaborator marches. In the prison camps in the "liberated" territories there are some 25,000 refugees from Central Europe, mostly Jews; some 30,000 Spanish Loyalists, many of them soldiers of the Republican army; an unknown number of De Gaullists and other anti-fascist Frenchmen. Most of these men seem destined to stay where they are for the durstion of "expediency." The State Department has apparently decided that if the Jews were rclsased, the local Arabs might be annoyed; if the Spaniards were released, Franco would be upset; if the Fighting French were released, Darlan would be angry. But the problem of the imprisoned Fighting French is at least considered a serious one, and the release of 'some" De Gaullists seems to have been arranged. — The Nation. THE NEW "FOURTH INTERNATIONAL' H The Third International has faded into livion. On the other hand, the Fourth International has been very much in the limelight lately, even though this is the first tin» that it has been referred to by that name. We mean by it the Central Bankers' International, the Bank for International Settlements . . . Rising above the petty quarrels of their respective nations, the Central Bankers are still firmly united in the Fourth International of Basel. It is true, they do not communicate with each other, though they have secured permission for their fellow-citizens on the management and staff of the B. I. S. to do so . . . On the list of directors British ivsmes rub solemn shoulders with German. Italian, and Japanese names. The distinguished name of Mr. Montagu Collet Norman appeals there along with that of his fellow-director Hsrr Walther Funk, German Minister of National Economy and chief inventor of the notorious Nazi "new economic order" for Europe.—Time and Tide (London). OWI Urges Workers To Avoid Crowded Areas NEW YORK.—A warning to U.S. *omen to keep their families away from overcrowded war industry areas was issued by the Office of War Information here. Areas which the OWI described air "bursting at their seamh" include Norfolk, Va.. Baltimore, Hartford, Conn., Portland, Me., Detroit, Seattle and Portland. Ore. Workers should investigate housing and sanitation conditions before accepting war Jobs that entail moving their entire families, the OWI said. Captain "Eddie" Makes Unfortunate "Slip" Captain "Eddie" Rickenbacker has delivered a heart-touching report on his experiences in the Pacific. Undoubtedly, the millions who heard him or read his story in the press were deeply stirred. However, there were a few sentences which should have been deleted. The caDtain dramatically declared that if he could perform the "miracle" of transferring our fighting men from Guadalcanal to the workshops of America, and our war workers from their workshops to Guadalacanal, the tesult would be an increase of 50 percent in output in 30 days. Of course, the ^'miracle" would not produce the result suggested by the hemic captain. There would b* a falling off, not an increase, in out. put, for the simpy reason that the war workers kn0w tbejr job and the lads at Guadalcanal know their job, but the two are essentially different. Unfortunately, the captain's statement has been construed in some quarters as indicating that the American worker is not doing his part and that he could tremenoousfy In-I crease his output if he so desired. There may be instances where this could be done, but they are mighty few. The truth is, American worker* aro "hitting the ball as they have smr kit It before. They are serving on the home front with the same loyalty and devotion displayed by our soldiers and sailors on the fighting fronts. If Captain Rickenbacker goes, about the country, as we hope he will, he will find plenty of evidence to sustain that statement. —■Labor. Fhe Big Corporations Confess It was only a few short months ago that the professions! mourners for big business were weeping all over Washington that the new tax bill would wipe out profits entirely, ruin private enterptise, pauperise widows and orphans, and probably lose us the war. Congreamen listened, wept with the mourners, and slashed the already anemic «bility-to-pay tax program submitted by the Treasury Department. In vain did Sen. Robert M. La Follette, Jr.. expose the fakery behdid the corporation claims. In vain did he fight for a measure which would strike at war profiteering while providing the government with badly needed revenue. . Members of Congress, including many so-called liberals and supporters of a theoretical New Deal, preferred to weep with' the corporation lobbyists and they preceeded to write one of the worst tax bill* in American nistory. Now that tax time is at hand, the great corporations are beginning to admit through their publications that the take for 1942—after taxes —will add up*to the greatest they have ever had. Barron's, a magazine spokesman for big business, announced recently that General Motors. Chrysler, Bethlehem Steel, United States Steel Corporation, Montgomery Ward, and Sears, Roebuck A Company have virtually assured their industrial stocks of an earning power of "at least $1 more on the average than was anUcipated as late as the middle of the third quarter of the year." Further, Barron's points out. "big corporations are now much less fearful of showing rising net profits before taxes and are willing to concede that under present conditions net after taxes may in 1M3 exceed the 1942 results." This estimate, it must be noted, does not apply to all business, but as Barron's carefully specifies, to "big corporations." Renegotiation of war contracts to eliminate some of the shameful war profiteering, is also discussed in the magazine. "Managerial uneasiness over the renegatiation of war contracts is definitely »bating. Now widely appreciated is the statement of Chafrman Karker of the Overall Prices Adjustment Board of the War Department that completed negotiations allowed for a range in profits before taxes of from four to 33 per cent." These confessions by big business show how completely Congress was duped by the crocodile tears of professional mourners. The tragedy is that Congress fell for the same buncombe when the 1940 and 1941 Revenue Acts were being framed ami will become a willing Victim again when it frames the next tax bill.—The Progressive. ,*4' • What They Say— Pearl Buck, author and authority on Chins: "I conceive it is our duty as citizens of democracy and as human beings not to be content today merely to put on a uniform, either the uniform of army or navy upon our bodies, or the uniform of docility upon our minds, nor of expediency upon our hearts. Now as never before in the history of the world we who believe in liberty of the mind and freedom of the bodf must speak, again and again, regardless of the danger to ourselves. If we do not make this war into a war for freedom , we shall lose freedom, without which life is worthless. If freedom must be lost, then let us lose it boldly, still speaking what we knew to be true ani not in the timidity of silence. For us. words are wpapons." CWeaotor 9. Williams, director of edalt educetien,' U. S. Offiso of Edueatien: "Our educational system needs reorganizing. It has failed to present a study of the modern world so that it mskes sense. It is partly out of date. The public must be given an understanding of the technological and scientific revolution of the present age; It must understand the new 'sir-age geopolitics,' and it must also lerrn the difference between the philosophies and psychologies of democracy and dictatorship." Harold C. Urey, renewnod ekomist sad Nobol Fries wianort "It seam* to me that when the Axis is definitely defeated and prevented from starting another war, the next most likely source of conflict is possible misunderstanding with Russia. Unless thought is given to this problem, and unless the dis-tiust that exists in many quarters today is dissotved, another generation may find itself in the midst of a third world war... It seems to me that (some peaceful collaboration with Russis in polling the world) is possible. Russia pj^bably wiH not seek to meddle in eur internal affairs. She also has k> more deaire to conquer the world ^hen we have at present. .If this collaofrstion is to be effected we must rWise our approach to Russia. It must neither be from the standpoint of our own Communists nor otor 'Red-baiters*, hut rather from,the standpoint of respect for a hsrd-working and hard-fitting ally... Unless we have the courage to face such problems bluntly and the wisdom to solve them with tolerance and understanding, the dream of Alfred Nobel for world peace will not be realized. STOOL PIGEON ON THE ROOST A stool pigeon is a stool pigeon, no matter what shade of color he may be. It's bad enough to sell out for a fat salary, but when the government stoops to hiring stool pigeons and placing them in positions of responsibility, then it is time to pause and wonder. In 1940, the FBI hired a labor organiser. The organizer was a form-mer left-wing radical whose activities had come under a cloud of suspicion. For some mysterious reason, obstacles were placed in the way of organizational work. But ventures In real estate blossomed. Still retaining his position ax an organizer, the stool pigeon continued to make reports to the FBI. Then at the opportune time, he used this evidence to turn on his former comrades-in-arms of the same stripe of so-called revolutionary radicalism. ' Now, as a reward for all his efforts, the stool pigeon has been given a job as a federal conciliator by the National Labor Board. Somehow, we can't quite see how a stool pigeon can qualify as a conciliator. Maybe the labor board could explain. plain.—Tho Minnesota Louder. ASK HALT TO TAX DODGE IN ADS Amherst, Mass., Dec. 31.—Charging that manpower and scarce materials are being wasted by the continuation of full peacetime volume of advertising, 100 educators and economists