nMoje orožje."
Tonček je bil dijak v mestu. Bil je vesel in živ fantič, a čist in nedolžen kot Iilija v cvetičnem vrtu. Bil je še v otroških letih, pa že dober Marijin otrok. — Zdrav in vesel se odpravi nekega večera k počitku; kar ga napadejo hude boIeCine. Komaj zbere še toliko mofii, da pokliče svojega tovariša in ga prosi, naj mu gre po spovednika. Čez dobro uro pride duhovnik k stnrtni postelji blagega mladeniča. Pobožno prcjme dijaček sv. zakratnente. Srce rnu bije počasneje; duhovnik zaCnc moliti molitve za umirajoče. Naenkrat zaCne bolnik ncmirno poglc-dovati zdaj sem zdaj tja.
»Kaj pa iščeš TonCek ?« vpraša spovednik,
»•Rožnega venca; brez rožncga venca ne morcra umreti.<c
»Glcj ga, tukaj je.«
»»Kako scm vesel! Sedaj se nič vcč ne bojitn, sedaj rad umrjem, rožni venec je moje orožje.««
To so bile zadnje besede Marijinega otroka. Čez nckaj trcnutkov je izdihnil Tonček svojo Cisto dušo in njegove rokc — roke ovenele cvetke — je ovijal rožni venec.